Naravoslovje in tehnika 4 - priročnik za učitelja (2,02 MB)

ANDREJA KOLMANDANICA MATI DJURAKIIRENA FURLANJOÆI ÆIBERTMARTA KLANJ©EK GUNDEMATJAÆ JAKLINPriroËnik za uËiteljeNARAVOSLOVJEIN TEHNIKA 44. razred devetletkePrenovljena izdajaRIKO JERMAN

Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Joži Žibert,Marta Klanjšek Gunde, Matjaž Jaklin, Riko Jerman, dr. Cveta Razdevšek PučkoNARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4Priročnik za učiteljeRecenzenti: dr. Barica Marentič Požarnik, dr. Gorazd Planinšič, Karmen Župančič, mag. Rudi OcepekStrokovni pregled: dr. Urška Lunder, dr. Iztok Devetak, dr. Jasna Štrus, dr. Nada Praprotnik, dr. Robert BrusKonzultenti: učitelji iz skupine Praktik založbe RokusUrednica: Jelka PogačnikOblikovanje notranjih strani: Petra KorenjakOblikovanje naslovnice: Žare KerinIlustracije: Jelka Godec SchmidtLektoriranje: Katja PaladinVse knjige zaloæbe Rokus in dodatna gradivadobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.© 2002 Zaloæba Rokus, d. o. o. Vse pravice pridræaneBrez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporabaavtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronskiobliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana371.3:372.48(035)Založba Rokus, d. o. o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00Telefaks: 01/513 46 99E- pošta: rokus@rokus.comwww.rokus.comNARAVOSLOVJE in tehnika 4 : 4. razred devetletke. Priročnikza učitelje / Andreja Kolman ... [et al.] ; [ilustracije Jelka GodecSchmidt ; 4. prenovljena izd., - Ljubljana : Rokus, 2006ISBN 961-209-647-31. Kolman, Andreja227041792

KAZALOO učbeniškem kompletuLetna časovna razporeditevUvodKako spoznavam svet okoli sebe572021IzločalaČutila in živčni sistemOkus in vonjKoža je tudi čutiloŽivčni sistem7475767676JESENRazširjanje rastlinŽivali v tvoji okoliciŽivalska bivališčaTu je moj domProstori za bivanje in gibanjeZakaj žoge niso iz glineLastnosti trdninKaj lahko narediš iz gline in papirja?Kaj lahko narediš iz lesa?Če je ni, je vse narobeElektrični krogiZIMA23232530333540444650POMLADDan, noč, mrakSencaKako se živali premikajoPrinašamo in odnašamoTako gre lažjePremikanje, prenašanje in prevažanjeSpoznaj in primerjaj živaliSemenkeAli imajo vse rastline semenaGliveŽiva bitja se spreminjajozaradi rasti in razvojaRazvrščanje živih bitij7878818487919499101103104105Kje vse se pretaka vodaPoškropi prijateljaKapljevineIgrajmo se z baloniPliniKam izgine lužaSpreminjanje snoviZakaj kuhalnice niso kovinskeToplotna prevodnost snoviKako lahko pobereš raztresene bucikeMagnetne lastnosti snoviKako ločimo zrnje in luščineLočevanje snoviTo sem jaz, kaj pa ti, to smo pa mi vsiŽiva bitja se spreminjajoKako deluje človeško teloGibalaPrebavilaDihalaSrce, kri in žile50525456596164666868697072POLETJENarava se spreminja tudi zaradi človekaKaj vse odvržemo?OdpadkiDODATEKPreverjanje in ocenjevanjeznanj v naravoslovjuSeznam materiala za praktično deloin pripomočkov za izvedboposkusov in dejavnostiTehniški dneviNaravoslovni danTabela za uporabo starih učbenikovin novih delovnih zvezkov106106107110110121134135136

O UČBENIŠKEM KOMPLETUAvtorji so pripravili uËbeniπki komplet, ki ga sestavljajo: uËbenik, delovni zvezek, priroËnik za uËitelja,slikovni doloËevalni kljuË za drevesa, CD Kdo vse je z nami? (posnetki oglaπanja æivali iz razliËnih okolij), dvevideokaseti (na prvi so posnetki oddaj o æivalih, ki so jih predvajali na RTV Slovenija v okviru otroπkega programa,avtorja Rudija Ocepka, na drugi je posnetek oddaje Mravlje πolskega programa Discovery Chanell4), raziskovalna πkatla (pripomoËki in materiali za izvedbo poskusov in dejavnosti) ter didaktiËne igre.Koncept temelji na izkuπenjskem pouku in izhaja iz spoznanj, da je otrok celostno bitje ter da je naravanedeljiva celota.Zelo smo si æeleli pripraviti delovni uËbenik, saj bi le tako lahko popolnoma uresniËili koncept. Ker je tozaradi uËbeniπkih skladov nesprejemljivo, smo pripravili uËbenik in delovni zvezek, ki sta funkcionalnacelota. PriporoËamo, da ju tako tudi uporabljate. Otrok naj bo aktivno vkljuËen v spoznavni proces (navodilaprebere v delovnem zvezku), svoje ugotovitve (zapiπe jih v delovni zvezek) naj primerja z besedilom vuËbeniku, jih dopolni ali popravi. Tak naËin pouka omogoËa kreativnost, trajnejπe pomnenje, samostojnost,individualizacijo in diferenciacijo pouka, kritiËno razmiπljanje ter pridobivanje in razvijanje veπËin naravoslovjain tehnike.4

V delovnem zvezku je poleg navodil in vpraπanj dovolj prostora za zapisovanje in risanje, tako da uËencidodatnega zvezka za pouk naravoslovja in tehnike ne potrebujejo.Avtorji so priroËnik napisali tako, da boste uËitelji pri pouku lahko ustvarjalni in uËinkoviti.V prvem delu je letni Ëasovni razpored dopolnjen z rubriko, v kateri so navedena poglavja v uËbeniku instrani, kjer so obravnavane teme in dejavnosti za doseganje operativnih ciljev.V drugem delu sledijo teme tako, kot v uËbeniku. Avtorji so poleg nasvetov, dodatnih predlogov za izvajanjedejavnosti pri pouku in didaktiËnih napotkov napisali tudi teoretiËni del. Ta uËitelju ponuja nekateraznanja, ki jih lahko poglobi s prebiranjem priporoËene literature na koncu vsake teme.V tretjem delu sta predstavljena seznama vseh materialov in pripomoËkov, ki jih potrebujete za izvedboposkusov, opazovanj in izdelavo izdelkov.Æelimo vam, da bi bili ustvarjalni, uspeπni in zadovoljni.Urednica Jelka PogaËnik5

6LETNA ČASOVNA RAZPOREDITEV

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU1. NaravaJesen, str. 6se spreminjaÆiva bitja se Razπirjanje rastlin, str. 82.spreminjajozaradi rasti inrazvoja3. Æivalina kopnemÆivali v tvoji okolici,str. 104. ÆivalskaskrivaliπËa inbivaliπËaÆivalska bivaliπËa,str. 13NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUJesen, str. 6Kako spoznavam svetNajljubπe drevo, str. 4Razπirjanje rastlin, str. 7Æivali v tvoji okolici,str. 7Æivalska bivaliπËa,str. 11TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• raziskujejo medsebojno povezanostsprememb v æivi naravi• usposobijo se za zapisovanje dogajanja• spoznajo, da je za vsak proces v naravipotreben doloËen ËasslovenπËinalikovna vzgojadruæba• spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu• dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrtkot naravne dogodke v æivljenju• urijo se v sistematiËnem in vztrajnemopazovanju• znajo prikazati zaporedje dogodkovslovenπËinamatematikalikovna vzgojadruæba• æiva bitja razlikujejo po zgradbi, poprehrani in po æivljenjskem prostoru• spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jihuvrπËamo v isto skupino, nekatere skupneznaËilnosti• uporabijo metodo razvrπËanjaslovenπËinalikovna vzgoja• spoznajo razliko med zavetjem inbivaliπËem• ugotavljajo lastnosti æe znanih æivalskihbivaliπË• navedejo funkcije bivaliπËa: zavetje,shranjevanje hrane, vzgoja mladiËev• ugotovijo stalnost oblik in naËina izdelavebivaliπË razliËnih æivali• spoznajo, da Ëlovek bivaliπËa gradizavestno in naËrtno in jih lahkolikovna vzgojadruæba7

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU5. Prostori za gibanjein bivanjeZgradbe iz sestavljankein/aliodpadnegamaterialaTu je moj domProstori za bivanjein gibanje, str.156. Trdne snovi Zakaj æoge niso iz glineLastnosti trdnin, str. 16NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUTu je moj domProstori za bivanjein gibanje,str. 14Zakaj æoge niso iz glineLastnosti trdnin, str. 16TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVAspreminja, æivali pa jih gradijo nagonskoin vedno enako• spoznajo in uporabijo postopke zaobdelavo lesa• berejo naËrt• razloæijo pomen bivalnih in delovnihprostorov, kot so: hiπa, trgovina, πola• gradijo modele stavb iz sestavljank inrazliËnih gradiv, jih primerjajo med sebojin predlagajo izboljπave• uËijo se skiciranja in primerjajo velikostiskic z modelom in resniËno zgradbo• razloæijo, kako oblika vpliva na uporabnostpredmeta in prostora• seznanijo se s papirnimi gradivi• navajajo se na varno in pravilno uporaboorodij• spoznavajo in uporabljajo razliËne naËinespajanja papirnih delov• navajajo se na smotrno uporabo gradiva• presojajo ustreznost izdelkaslovenπËinalikovna vzgojadruæba• razvrπËajo snovi po gnetljivosti, stisljivosti, likovna vzgojatrdoti, gostoti• spoznavajo snovi po naËinih preoblikovanja• o lastnostih snovi sklepajo iz poskusov• izkustveno ugotovijo, da je trdnost izdelkovodvisna od razmerij med sestavinami8

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU7., 8. Trdota,plastiËnost,proænost,cepljivostKaj lahko narediπ izgline in papirja?Obdelovanje mehkihsnovi, str. 19Kaj lahko narediπ izlesa? Obdelovanje trdihsnovi, str. 239. PreprostielektriËni krogi»e je ni, je vse narobeElektriËni krogi, str. 2510. Narave se Zima, str. 30spreminjaPretakanje snovi Kje vse se pretakavoda?Pretakanje, str. 32NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUKaj lahko narediπ izgline in papirja?Obdelovanje mehkihsnovi, str. 21Kaj lahko narediπ izlesa? Obdelovanje trdihsnovi, str. 26»e je ni, je vse narobeÆarnica sveti, str. 28Zima, str. 33Kje vse se pretakavoda? Pretakanje,str. 34TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• ugotavljajo tehniËne in tehnoloπke likovna vzgojalastnosti papirnih gradiv, gline/plastelinain lesa• za razliËne namene izbirajo snovi zustreznimi lastnostmi• spoznajo elektriËni krogdruæba• znajo sestaviti preprost elektriËni krogz æarnico, ploπËato baterijo in stikalom• razumejo vlogo elektriËnega stikala velektriËnem krogu• znajo narisati shemo elektriËnega kroga• izdelajo model elektriËnega kroga• ugotovijo odvisnost æivih bitij od okoljain Ëasa• raziskujejo medsebojno povezanostsprememb v æivi in neæivi naravi• usposobijo se za zapisovanje dogajanja• spoznajo, da je za vsak proces v naravipotreben doloËen ËasslovenπËinalikovna vzgoja• spoznajo rezervoar (zbiralnik, hram) druæbain njegov namen• skicirajo, oblikujejo, konstruirajo, gradijomodele in cevi• razloËujejo med pretakanjem tekoËin pokoritih in ceveh9

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU11. KapljevinePresipanje,pretakanje,prelivanjePoπkropi prijateljaKapljevine, str. 3512. PliniIgrajmo se z baloniPlini, str. 38Spreminjanjelastnosti snovipri segrevanju,ohlajanju inzmrzovanjuKam izgine luæa?Spreminjanje snovi,str. 39NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUPoπkropi prijateljaKapljevine, str. 34Igrajmo se z baloniPlini, str. 37Kam izgine luæa?Spreminjanje snovi,str. 38TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• obvladajo osnovne obdelovalne postopkeza papirna gradiva, umetne mase, les,tanko ploËevino in mehko æico• spoznajo, da vodovodno omreæje nisklenjeno• spoznajo, da tekoËa voda lahko kajpoganja• spoznajo, da so cevi centralnegaogrevanja sklenjene• spoznajo, da voda v njih kroæi inprenaπa toplotno energijo• razvrπËajo snovi po stisljivosti in gostoti• o lastnosti kapljevin sklepajo iz poskusov• preizkuπajo sipkost zrnatih snovi• pri pretakanju spoznajo viskoznostkapljevin• razumejo zrnate snovi kot modelkapljevineslovenπËinalikovna vzgoja• razvrπËajo snovi po stisljivosti in gostoti• o lastnostih plinov sklepajo iz poskusovlikovna vzgoja• razumejo vpliv segrevanja in ohlajanjana spremembe snovi• spoznajo litje10

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU13. ToplotnaprevodnostsnoviZakaj kuhalnice nisokovinske?Toplotna prevodnostsnovi, str. 4114. Magnetnelastnosti snoviKako lahko pobereπraztresene bucike?Magnetne lastnostisnovi, str. 4415. Meπanje inloËevanje snoviKako loËimo zrnje inluπËine?LoËevanje snovi, str. 4716. Ljudje se medseboj razlikujemoLastnosti æivegabitja so odvisneod dednosti,okolja in lastneaktivnostiÆiva bitja sespreminjajozaradi rasti inrazvojaTo sem jaz, kaj pa ti, tosmo pa mi vsiÆiva bitja se spreminjajo,str. 50NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUZakaj kuhalnice nisokovinske?Toplotna prevodnostsnovi, str. 40Kako lahko pobereπraztresene bucike?Magnetne lastnostisnovi, str. 41Kako loËimo zrnje inluπËine?LoËevanje snovi, str. 46To sem jaz, kaj pa ti, tosmo pa mi vsiÆiva bitja se spreminjajo,str. 48TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• ugotovijo, da kovine dobro prevajajotoploto, nekovine pa slabodruæba• preizkuπajo privlaËne sile med magnetom druæbain æelezom• raziπËejo moænosti uporabe magnetov• spoznajo, da lahko jeklene predmetenamagnetimo• spoznajo, da je mogoËe zmesi loËiti narazliËne naËine• spoznajo, da nekatere zmesi teæko loËimona sestavine• opazujejo meπanje in loËevanje snoviv naravilikovna vzgojadruæba• loËijo skupne znaËilnosti ljudi in posebneznake, po katerih se razlikujejo skupine inposamezniki• ugotavljajo veËjo podobnost medsorodniki kot med ljudmi, s katerimi nisov sorodu• razvijajo strpen odnos do drugaËnosti• znajo naπteti telesne razlike med moπkimiin æenskami, ki so v sorodudruæbaslovenπËinalikovna vzgoja11

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU17. GibalaKako deluje ËloveπkoteloGibala, str. 5318.PrebavilaPrebavila, str. 55NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUKako deluje ËloveπkoteloGibala, str. 51Prebavila, str. 54TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• opiπejo podobnosti med starπi in potomci• ugotovijo, da je zunanji videz æivega bitjaodvisen od dednosti, okolja in lastneaktivnosti• razvijajo veπËine eksperimentalnega dela• zapisujejo podatke v obliki tabele• spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu• dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrtkot naravne dogodke v æivljenju• urijo se v sistematiËnem in vztrajnemopazovanju• znajo prikazati zaporedje dogodkov• spoznajo, da gibanje omogoËajo miπice πportna vzgoja• opazijo, da je osnovna lastnost miπicenjena krËljivost• opazujejo pregibanje roke, noge, glave• znajo opisati, kako potuje hrana vËloveπkem telesu• spoznajo, da hrana potuje v eno smer• vedo, da hrana vstopa v usta, kjer jozobje razkosajo in zmeljejo• vedo, da se hrana, ki je telo ne more predelati,izloËi skozi zadnjiËno odprtino• poznajo pomen zdravih zob za normalnodelovanje prebavil• razloËujejo hrano po izvoru in naËinu predelaveslovenπËinalikovna vzgoja12

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKUHrana je izrazliËnih snoviZakaj jemo? str. 5719.DihalaDihala, str. 59NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUZakaj jemo? str. 55Dihala, str. 59TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• poznajo pomen osebne higiene priprepreËevanju bolezni• znajo opisati, kako potuje hrana vËloveπkem telesu• spoznajo, da hrana potuje v eno smer• vedo, da hrana vstopa v usta, kjer jozobje razkosajo in zmeljejo• vedo, da se hrana, ki je telo ne morepredelati, izloËi skozi zadnjiËno odprtino• poznajo pomen zdravih zob za normalnodelovanje prebavil• razloËujejo hrano po izvoru in naËinupredelave• poznajo pomen osebne higiene priprepreËevanju boleznislovenπËinalikovna vzgojaπportna vzgoja• spoznajo pot zraka v dihala in iz njih(vdih — izdih)• opazijo, da se obseg prsnega koπa pridihanju spreminja• podatke znajo prikazati z razpredelnico• poznajo πkodljive posledice kajenja prikadilcih• zavedajo se πkodljivosti bivanjav zakajenih prostorih• poznajo pravice nekadilcev do bivanjav Ëistem zraku• razvijejo skrb za lastno zdravjeslovenπËinamatematikalikovna vzgojaπportna vzgoja13

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU20.Srce, kri in æileSrce, kri in æile, str. 6121.IzloËalaIzloËala, str. 6222., 23. »utila inæivËevje»utilaOko — Ëutilo za vid,str. 63Uho — Ëutilo za sluh,str. 64Okus in vonj, str. 65Koæa je tudi Ëutilo,str. 67Moægani in æivci, str. 69NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUSrce, kri in æile, str. 63IzloËala, str. 65»utilaOko — Ëutilo za vid,str. 67Uho — Ëutilo za sluh,str. 69Okus in vonj, str. 71Koæa je tudi Ëutilo,str. 74Moægani in æivci, str. 76TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• spoznajo, da gibanje omogoËajo miπice• opazijo, da je osnovna lastnost miπicenjena krËljivost• opazujejo pregibanje roke, noge, glave• ugotavljajo, da so æile razliËno debele• spoznajo tri vrste æil(arterije, vene, kapilare)• razumejo vlogo æil v Ëloveπkem telesu invedo, da je krvoæilje sklenjeno• znajo meriti frekvenco srËnega utripa• ugotovijo spremembe srËnega utripa obnaporih• znajo risati in brati stolpiËni prikaz(histogram)slovenπËinaπportna vzgoja• spoznajo, da se iz telesa redno izloËa tudi slovenπËinavoda z nerabnimi snovmi• spoznajo, da se voda in nerabne snoviizloËajo tudi skozi koæo s potenjem• spoznajo, da so Ëutila prejemnikipodatkov• spoznavajo predmete in snovi z vsemiËutili• z okuπanjem, vonjanjem, otipavanjem,gledanjem in posluπanjem razvrπËajo inurejajo predmete, snovi ter pojave• razloËujejo med kvalitativnimi insemikvantitativnimi razlikamislovenπËinalikovna vzgojaglasbena vzgoja14

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU24. Narava sespreminjaPomlad, str. 72Nastanek dnevain noËiDan, noË, mrak, str. 74NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUPomlad, str. 5Dan, noË, mrak, str. 6TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• zvedo, da droge, alkohol in nekaterazdravila lahko spremenijo zaznavanje• poznajo najpomembnejπa Ëutila• zvedo, da je pomembno Ëutilo tudi koæa• spoznajo, da æivËevje uravnava delovanjetelesa• ugotovijo, da morajo za normalnodelovanje telesa usklajeno delovati vsiorgani in sistemi• opiπejo vlogo in naloge moæganov• ugotovijo odvisnost æivih bitij od okoljain Ëasa• raziskujejo medsebojno povezanostsprememb v æivi in neæivi naravi• usposobijo se za zapisovanje dogajanja• spoznajo, da je za vsak proces v naravipotreben doloËen ËasslovenπËinalikovna vzgoja• poveæejo nastanek dneva in noËi z vrtenjemZemlje okoli njene osi• ugotovijo, da se dan zvezno prevesi v noËin da je vmes mrak• iz izkuπenj vedo, da se dan, mrak in noËrazlikujejo po osvetljenosti• iz izkuπenj povzamejo, da telesa vidimo,Ëe svetloba prihaja od njih v oËislovenπËinalikovna vzgoja15

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU25.SencaSenca, str. 7726. Gibanje æivihbitijKako se premikajoæivali, str. 7927. Po kopnem jetelesa mogoËenositiGibanje ljudi posklenjenihpotehPrinaπamo inodnaπamo, str. 81NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUSenca, str. 8Kako se premikajoæivali, str. 11Prinaπamo inodnaπamo, str. 13TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• iz opazovanj povzamejo, da se senca likovna vzgojaspreminja, Ëe se svetilo (npr. Sonce) in/aliosvetljeni predmet premika(ta)• vedo, da so oblika, velikost in osvetljenostsenc predmetov odvisne od lastnostipredmeta in svetila in od medsebojnelege predmeta, svetila in zaslona• prepoznajo prisojno in osojno stranpredmetov• spoznajo, da se æivali gibljejo na razliËnenaËine• razumejo pomen okonËin prigibanju (odrivanje, vleËenje)• spoznajo, da gibanje omogoËajo miπice• ovrednotijo uspeπnost premikanja kopenskihæivali pri plazenju, plezanju, skakanju• spoznajo naËin razπirjanja rastlinskihsemen s plodovidruæbaπportna vzgoja• ugotovijo, da pri odhajanju z doma inprihajanju domov navadno nekajprenaπajo ali prevaæajo• ugotovijo, da je prenaπanje in odnaπanjepotrebno za æivljenje• razumejo pomen:— loËitve povrπin za gibanje od povrπin zabivanje— povrπin, ki so namenjene predvsemgibanjuslovenπËinadruæbaπportna vzgoja16

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU28. Po kopnem jetelesa mogoËenositi, driËati alivozitiVoziËek lahkopoganjamo odzunaj ali znotrajIzdelava inpreizkus modelavoziËkaTako gre laæjePremikanje,prenaπanj inprevaæanje, str. 84NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUTako gre laæjePremikanje, prenaπanjein prevaæanje, str. 19TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA— posebnih pravil za razliËne naËine— gibanja in ustrezne opreme• poznajo pomen telesne pripravljenosti zaposebne vrste gibanja• poznajo pomen varovanja pri zahtevnejπihvrstah gibanja• ugotovijo, da je za varnost prometapomembno, da vsak udeleæenec opazidruge, da drugi opazijo njega in da vsakdoizve za namero drugega• vedo za namen signalne opreme vozil inpeπcev ter prometnih znakov• utemeljijo pomen varnostne Ëelade privoænji s kolesom in pripenjanja varnostnegapasu v avtu• obvladajo tehniko voænje s kolesom• loËijo premikanje teles z noπenjem,vleËenjem, potiskanjem in voænjo• ugotovijo, da so sanke toga telesa injih je treba poganjati od zunaj• ugotovijo, da so vozila na kolesih netogain jih lahko poganjamo od zunaj ali odznotraj• spoznajo sestavo vozil z notranjimpogonom• opazujejo sestavo in delovanje vozil• iz delov sestavljanke (gradnikov) gradijovozilaslovenπËinadruæbalikovna vzgojaπportna vzgoja17

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKU29., 30. Æivali na kopnem;dvoæivke,plazilci, ptiËi,sesalciSpoznaj in primerjajæivaliDvoæivke, str. 86Plazilci, str. 87PtiËi, str. 88Sesalci, str. 8931. Pogostejπedrevesne in Semenke, str. 91grmovne vrstev okolici32. Rastline na kopnem:mahovi,praprotnice,semenkeAli imajo vse rastlinesemena, str. 95Glive, str. 9633. Æiva bitja se spreminjajozaradirasti in razvojaÆiva bitja se spreminjajozaradi rasti in razvo-NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKUSpoznaj in primerjajæivaliDvoæivke, plazilci, ptiËiin sesalci, str. 22Semenke, str. 25SemenkePraproti in mahovi,str. 30Glive, str. 31Æiva bitja se spreminjajozaradi rasti in razvoja,str. 31TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• vrednotijo zgradbo in delovanje modelaali naprave ter predlagajo izboljπave indrugaËne reπitve• spoznajo zunanjo zgradbo kopenskihæivali• povezujejo zunanji videz æivali z njenimnaËinom æivljenja — npr. plenilci se hitropremikajo, imajo dobro razvita Ëutila, vrovih æiveËe æivali so podolgovate• uporabljajo preproste dvovejnate kljuËeza doloËanje æivalislovenπËinalikovna vzgoja• spoznajo, da se drevesa in grmirazlikujejo po lubju, listih, cvetovih,plodovih• po listih in plodovih prepoznajo inpoimenujejo najpogostejπe domaËedrevesne in grmovne vrste• spoznajo les domaËih dreves: smreka, bor,hrast, bukev, lipalikovna vzgojadruæbamatematika• spoznajo zgradbo kopenskih rastlin:steblo, korenine, liste, cvetove, plodove• razloËujejo med rastlinami s cvetovi inbrez cvetovslovenπËinalikovna vzgoja• spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu• dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrtkot naravne dogodke v æivljenjuslovenπËinadruæbalikovna vzgoja18

TEDEN UČNA ENOTA NASLOV IN STRANV UČBENIKURazvrπËanjeæivih bitijRazvrπËanje æivih bitij,str. 9934. Narava sespreminjaPoletje, str. 100Narava se spreminjatudi zaradi Ëloveka,str. 10235. OdlagaliπËaodpadnih snoviKaj vse odvræemo?Odpadki, str. 103NASLOV IN STRANV DELOVNEM ZVEZKURazvrπËanje æivih bitij,str. 32Poletje, str. 35Narava se spreminjatudi zaradi Ëloveka,str. 36Kaj vse odvræemo?Odpadki, str. 36TEMELJNI STANDARDI ZNANJA MEDPREDMETNAPOVEZAVA• urijo se v sistematiËnem in vztrajnemopazovanju• znajo prikazati zaporedje dogodkov• razvrπËajo æiva bitja v osnovne skupine:æivali, rastline, glive• razlikujejo æiva bitja po zgradbi,po prehrani in po æivljenjskem prostoru• spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jihuvrπËamo v isto skupino, nekatere enakeznaËilnosti• uporabijo metodo razvrπËanjaslovenπËinalikovna vzgoja• ugotovijo odvisnost æivih bitij od okoljain Ëasa• raziskujejo medsebojno povezanostsprememb v æivi in neæivi naravi• usposobijo se za zapisovanje dogajanja• spoznajo, da je za vsak proces v naravipotreben doloËen ËasslovenπËinalikovna vzgoja• spoznajo pomen loËenega zbiranjaodpadkov• razumejo πkodljivost divjih odlagaliπË• utemeljijo pomen urejenih odlagaliπË• zvedo, da se odpadki lahko uporabljajokot surovinedruæbaslovenπËina19

UvodOpazovanje narave, torej rastlin in æivali, naj poteka, Ëe se le da, v naravnem okolju. Tako se bodouËenci na osnovi izkustvenega uËenja veliko nauËili, vzljubili naravo in njihovo znanje bo trajnejπe.Tri leta sem pouËevala na osnovni πoli biologijo in 16 let delujem na pedagoπkem podroËju væivalskem vrtu, kjer skupinam razliËnih starosti predstavljam æivali ter jih vodim pri opazovanju æivaliin uËenju o njih.NekoË sem imela na obisku novinarko, ki je æelela pisati o razliËnih zmotah v zvezi z æivalmi. Vpraπalasem jo, ali noj zakoplje glavo v pesek. Pritrdila je zakoreninjeni zmotni trditvi, Ëeprav je opazila, daima noj na kljunu veliki nosnici. Ko pa sem jo vpraπala, ali jeæ nabada hruπke na bodice, je brezpomisleka odgovorila, da ne. Zanimalo me je, kako to ve. Pojasnila mi je, da je pred leti skrbela zamladega jeæa. Skozi izkuπnje se je o jeæih veliko nauËila, tudi to, da ne nabadajo jabolk in hruπk nabodice.V uËbeniku usmerjam uËence h gojitvi nekaterih æivali. »e æivali sami gojijo, bodo poznali potrebeæivali in pogoje za gojenje. Tako se bodo zavedali, da so æivali æiva bitja, da imajo svoje potrebe.Vzljubili jih bodo in to ljubezen prenesli na celotno naravo.Ni idealne æivali, ki bi jo gojili v razredu. Izbrala sem take, ki ne zahtevajo veliko dela ter se smiselnovkljuËujejo v uËbenik in uresniËevanje operativnih ciljev. Za æivali naj skrbijo uËenci sami, samo takodoseæemo æelene cilje. Ko sem tri leta uËila na osnovni πoli, sem imela v razredu veliko æivali, za katereso skrb prevzeli moji uËenci. Med poËitnicami so nekatere æivali odnesli domov, za druge pa so skrbelihiπnik in snaæilke. Gojitve so se lepo obnesle in imele velik in dolgotrajen uËinek na uËence. Vseæivali so bile dostopne vsem uËencem in pri tem nikoli ni bilo teæav.Spodbujajmo uËence, naj æivali gojijo tudi doma. Pogosto to ni mogoËe, zato si lahko æivali v πolisposodijo za krajπi Ëas. To je ugodno tudi za starπe, ki ne æelijo ali nimajo moænosti, da bi imel njihovotrok æivali dalj Ëasa doma. To je reπitev tudi med poËitnicami. UËenci naredijo razpored, kdo in kdajbo skrbel za doloËeno æival. Izposodi si jo skupaj z gojilnico in s hrano.ZaËetne kolonije mokarjev, polæev ahatnikov in sredozemskih poljskih murnov lahko uËitelji dobite naFakulteti za biologijo (oddelek za bioloπko didaktiko) ali v Æivalskem vrtu Ljubljana.V uËbeniku se operativni cilji prepletajo. Nekatere cilje uresniËimo pri razliËnih temah. Pri opazovanjurastlin, gliv in æivali uresniËujemo razliËne cilje. Pri tem njihova imena niso pomembna.20

Kako spoznavam svet okoli sebe?Operativni cilji• Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu.• Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju.• Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa.• Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi.• Usposobijo se za zapisovanje dogajanj.• Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaOpazovanje narave ponuja veliko sprostitve in zadovoljstva. Narava nas povsod obdaja in Ëlovek je del narave.Teæko si zamislimo, kakπen bi bil svet brez dreves.Naravoslovni dnevnik je lahko majhna beleæka, ki je stalni spremljevalec po poteh v naravi. Da se ne zmoËiin umaæe, ga lahko zaπËitimo z vreËko ali s plastiËnim ovitkom. SvinËnik z vrvico priveæemo k beleæki, takoje svinËnik vedno pri roki. Zapiπemo kraj in Ëas dogajanja, datum, uro opazovanja in vreme. Pri opazovanjuzapiπemo zanimive, nenavadne in nove stvari, ki jih opazimo. Skiciramo podrobnosti, ki nam pomagajo,da æival, rastlino ali pojav poiπËemo doma v knjigah.UËence vse leto usmerjamo v tiho in mirno opazovanje narave. UËenci naj se umirijo in naj imajo dovoljËasa za opazovanje. Æivali se nas bojijo. »e nastavimo roko mravlji, da bi splezala po njej, se mravlja obrnein gre v drugo smer. Enako je z mokricami, s pajki, z deæevniki in drugimi æivalmi. To uËencem tudi nazornopokaæemo.Spodbujamo jih, naj uporabljajo Ëim veË Ëutil. Opozorimo jih na strupene rastline, sadeæe in gobe.Prvo uro naravoslovja in tehnike v 4. razredu bi zaËela pred πolo, pod drevesi ali v gozdu. UËencem bi pomagaladoæiveti drevesa. Skupaj bi se posedli pod drevo in uËencem bi prebrala zgodbo o moæu, ki je sadildrevesa. »e zgodbo uËitelj pove, in ne prebere, jo bolj doæivijo.MOÆ, KI JE SADIL UPANJE IN ÆEL SRE»OJean GionoPriredila Irena FurlanPred pribliæno πtiridesetimi leti sem se odpravil na daljπi sprehod po gorskih vrhovih Francije. Pokrajina je bilapusta, brezbarvna, rasla je le sivka, niË drugega.Zmanjkalo mi je vode, zato sem se ustavil sredi podrtih hiπ in naπel suh vodnjak. »ez nezavarovano pokrajinoje neznosno pihal veter. Po petih urah hoje πe vedno nisem naπel vode. Nenadoma se mi je zazdelo, da semv daljavi zagledal majhno, Ërno pokonËno postavo.Bil je pastir. Okrog njega je na presuπeni zemlji leæalo okoli trideset ovac. Dal mi je piti iz Ëutarice in me poznejepeljal k svoji koËi v globeli na planoti. Moæ je bil redkobeseden, toda Ëutiti je bilo, da je trden in samozavestenËlovek. Pri njem sem prenoËil.Najbliæje vasi so bile oddaljene dan in pol hoda. Tu so æiveli oglarji in njihovo æivljenje je bilo teæko. Bili sonezadovoljni, povrh vsega pa je neprestano pihal moËan veter in paral æivce.Pastir je odπel po majhno vreËko in na mizo stresel kup æeloda. Z globoko zbranostjo je loËeval dober æelodod slabega. Ko je tako izbral 100 popolnih, je konËal in odπel spat. Moæ je izæareval mir.Naslednji dan je odprl stajo in odpeljal Ëredo na paπo. Pred odhodom je vreËko z æelodi potopil v vodo. Sseboj je nosil æelezno palico, debelo kot palec in dolgo meter in pol. Povabil me je s seboj.Na vrhu grebena je zaËel zabadati svojo æelezno palico v zemljo. Naredil je luknjo in vanjo posadil æelod, natoje luknjo prekril z zemljo. Vsakega od stotih je posadil z najveËjo skrbjo. Tri leta je æe sadil drevesa v tej divjini.Posadil jih je 100 000. Moæu je bilo ime Elzeard Bouffier. Naslednji dan sva se poslovila.Naslednje leto se je zaËela 1. svetovna vojna, v kateri sem preæivel pet let. Ko je vojna minila, sem se ponovnoodpravil v opustelo deæelo. Moæ je ovce, ki so ogroæale drevesa, zamenjal za 100 Ëebeljih panjev. ©e naprej jemirno sadil svoja drevesa. Hrasti iz leta 1910 so bili viπji od naju. Pogled na drevesa je bil veliËasten. Gozd je bil21

11 km dolg in 3 km πirok. Takrat sem pomislil, da je to vzklilo iz rok in duπe enega samega Ëloveka. Bukve somu segale do ramen, breze je posadil po vseh dolinah. Zagledal sem vodo v potokih, ki so bili prej suhi, vrbe,loËje, travnike. Sprememba je bila poËasna in nihËe ni pomislil, da je delo tega moæa. »e bi ga odkrili, bi mugotovo nasprotovali. Bil je neizsledljiv.Med drugo svetovno vojno moæa nisem obiskoval. Zadnjikrat sem ga videl leta 1945, takrat je bil star 87 let.Ko sem ponovno obiskal te kraje, jih nisem prepoznal. Vse je bilo spremenjeno, celo zrak. Namesto ostrihsuhih vetrov je pihala neæna sapica, polna sladkih vonjav. Vode je bilo povsod dovolj. Ljudje so poËistili razvalinein obnovili hiπe. Bili so prijazni in sreËni in v tej vasici bi si Ëlovek æelel æiveti. Za udobno in sreËno æivljenje se ima10 000 prebivalcev zahvaliti Elzeardu Bouffieru.»e pomislim, da je en sam Ëlovek dosegel, da je pustinja vzcvetela v prijetno deæelo, sem prepriËan, da jeËloveπtvo vredno obËudovanja. In ko zaËnem razmiπljati o veliËini njegovega duha in vzdræljivosti dobrote, meprevzame globoko spoπtovanje do tega moæa.Nato bi uËencem povedala o ≈svojem drevesu√, zakaj mi je vπeË, zakaj sem ga izbrala. Svoje izkuπnje. Mojinajljubπi drevesi sta veliki jesen ob mojem domu in macesen, ki raste na Komni.Usmerila bi jih v iskanje plodov pod drevesi. Razmislijo naj, katero drevo jim je najbolj vπeË; izberejo naj sisvoje drevo. Pri tem naj uporabljajo vsa Ëutila. Drevo lahko potipajo, poboæajo, objamejo, mu prisluhnejoin ga povohajo. PoiπËejo naj plod svojega drevesa in ga posadijo v lonËek z zemljo. LonËek naj postavijo naokensko polico in pazijo, da bo zemlja v njem vedno vlaæna. Spremljajo naj rast in si v delovni zvezek zapisujejospremembe. Lahko tudi nariπejo.STROKOVNA LITERATURA• Joseph Cornell: Prisluhnimo naravi,Mohorjeva druæba 1998.• Joseph Cornell: Pribliæajmo otrokomnaravo, Mohorjeva druæba 1998.• Joseph Cornell: Veselimo se z naravo,Mohorjeva druæba 1998.• Joseph Cornell: Potovanje v srce narave,Mohorjeva druæba 1998.22

JESENOperativni cilji• Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu.• Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju.• Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa.• Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi.• Usposobijo se za zapisovanje dogajanj.• Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaUËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v naravi. Primerjajo naj jih s spremembamipoleti. Vsak dan naj opazujejo svetlobo, dolæino dneva in temperaturo. Z domaËega okna (Ëe je le mogoËev juæni ali zahodni legi) naj opazujejo, na kateri toËki sonce zahaja. Pri opazovanju narave naj si pomagajotudi s sliko jeseni v uËbeniku. PoiπËejo naj æivali in rastline, opiπejo naravo jeseni in ugotovijo, kaj delajoæivali in kaj se dogaja z rastlinami.Razširjanje rastlinOperativni cilji• Spoznajo naËin razπirjanja rastlinskih semen s plodovi.Teoretična izhodiščaOhranile so se tiste rastline, ki so bile uspeπnejπe pri naselitvi novih prostorov. Novi osebki skuπajo pridobitiprostor zase in s tem πiriti premoË svoje vrste. Zato rastline na doloËeni æivljenjski stopnji potujejo. VeËinomapotujejo v obliki semen. Eno seme jadra po zraku, drugo plava po vodi, tretje se zatakne v æivalsko dlako,Ëetrto æivali prenaπajo v sebi in jih z iztrebki izloËijo. Tako semena doseæejo kraj, kjer lahko vzklijejo daleËod svojih starπev. Ne vzklijejo takoj, temveË Ëakajo na primerne razmere v okolju. V zmernem podnebjudvig temperature po dolgi zimi spodbudi kalitev. V puπËavi vse vzkali po nenadni plohi.S plodovi in semeni se cvetnice ali semenke razπirjajo po Ëim veËjem ozemlju. Razvile so razliËne naËinezaπËite in razπirjanja svojih semen. Tako imajo semena veË moænosti za kalitev in nadaljnji razvoj.Plodove in semena πtevilnih rastlinskih vrst raznaπa veter. Majhni enosemenski plodiËi pri regratu imajopadalo iz tankih laskov, ki plodiËe z vetrom odnesejo daleË stran od matiËne rastline.Plodovi jelπ pogosto padejo v vodo. Plavajo na vodni povrπini, vodni tokovi jih prenaπajo in odloæijo na blatnemdelu, kjer vzkalijo in se razvijejo v novo jelπo.Æivali raznaπajo semena in plodove na dlaki (mali repinec) ali pa v prebavilih (navadni glog). Æival seme pojeskupaj s soËnim in uæitnim osemenjem, ki obdaja seme. Zreli plodovi so navadno rdeËi ali vijoliËni. Njihovabarva æivali pove, da so zreli in soËni. Rastline, katerih plodove raznaπajo ptiËi in sesalci, imajo veËinomardeËe plodove. Æuæelke rdeËe barve ne zaznavajo. Ti plodovi niso namenjeni æuæelkam, saj bi æuæelke plodsamo obgrizle, ne bi pa prenesle semen.23

Nekatere rastline imajo posebne plodove, ki se ob najmanjπem dotiku eksplozivno odprejo in razmeËejosemena daleË naokrog (drobnocvetna nedotika, krvomoËnice).Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaV okolici πole, πe bolje v gozdu, naj uËenci naberejo razliËna semena in plodove. Skuπajo naj ugotoviti,kateri rastlini pripadajo. Pri tem so imena rastlin manj pomembna. Preizkuπajo naj, kako semena in plodovipotujejo. Semena naj doma ali v πoli posuπijo in si uredijo zbirko semen. To zbirko bodo znova uporabilispomladi pri poglavju Drevesa in grmi v okolici πole.Semena in plodove lahko spravljajo v majhne πkatle in nanje napiπejo imena, Ëe jih poznajo. VeËjo πkatlolahko s kartonom pregradijo na manjπe prostore in vanje spravljajo veËje plodove in semena. Manjπa semenapa lahko nalepijo na list v dodatku k delovnemu zvezku Moja zbirka semen. Pod seme ali plod lahkonapiπejo ime rastline, ki ji seme ali plod pripada, Ëe seveda poznajo njeno ime.Okuπajo lahko robidnice in maline, ribez, plodove jerebike in πipka. Naberejo lahko kostanje in jih v πoliskuhajo in pojedo. Opozorite jih, da so nekateri plodovi strupeni! Okuπajo naj le tiste, ki jih dobro poznajo.V πolo naj prinesejo Ëim veË plodov: jabolka, hruπke, grozdje, ribez, maline, lahko tudi tropsko sadje.UËenci lahko priredijo jesenski piknik, na katerem spoznavajo in okuπajo plodove in semena. Na piknikulahko peËejo kostanj, stiskajo grozdje v sok, pripravijo sadne solate in vse poskusijo skupaj s starπi!Igramo se lahko igro Opazovanje in posnemanje rastlin na travniku. Potrebujemo rahlo vetrovno vreme.UËitelj in uËenci naredijo velik krog. Nekaj minut tiho opazujemo rastline pred seboj. Za nekaj trenutkovlahko zapremo oËi. UËenci opiπejo svoje zaznave in obËutke. Spodbujamo jih z vpraπanji. Ali se rastline premikajo?Kako? Nato uËenci posnemajo gibanje rastlin.Vsak uËenec nato poiπËe in utrga en regrat s plodovi. Damo jim navodila: Preπtej, kolikokrat pihneπ, dapoletijo vsa padalca! Opazuj leteËa semena. Kako letijo? Kam letijo? Ali vsa semena naredijo enako dolgopot?Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Kako se rastline razširjajo?Razširjajo se s svojimi plodovi in semeni. Semena raznaša veter, iztresejo se iz rastlin, živali jihprenašajo na dlaki ali pa plod pojejo in nato seme izločijo drugje.STROKOVNA LITERATURA• Vernon H. Haywood: Cvetnice —kritosemenke sveta, DZS 1995.24

Živali v tvoji okoliciOperativni cilji• Spoznajo, da se æivali gibljejo na razliËne naËine.• Razumejo pomen okonËin pri gibanju.• Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju.• Navedejo funkcije bivaliπËa: zavetje, shranjevanje hrane, vzgoja mladiËev.• Spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih æivali.• Povezujejo zunanji videz æivali z njenim naËinom æivljenja — npr. plenilci se hitro premikajo,imajo dobro razvita Ëutila, v rovih æiveËe æivali so podolgovate.• Razlikujejo æiva bitja po zgradbi, po prehrani in po æivljenjskem prostoru.• Spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere lastnosti enake.• Zapisujejo podatke v obliki tabele.Teoretična izhodišča• POLÆIPolæe uvrπËamo med mehkuæce in niæje nevretenËarje. Telo mehkuæcev je sestavljeno iz glave, noge indrobovnjaka. Na drobovnjaku koæna guba izloËa lupino, ki varuje telo. Pri veËini je telo brez notranjegaogrodja. Mehkuæci æivijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Poleg polæev med mehkuæce uvrπËamo tudiπkoljke in glavonoæce.Polæi imajo na glavi tipalnice s Ëutili za vid in tip. Drobovnjak je v lupini in ima po navadi podobno oblikokot spiralno zavita hiπica. Goli polæi slinarji in lazarji nimajo hiπice. Polæja hiπica je iz konhiolina, prepojenagaz apnencem.Pri nekaterih vrstah je lupina zakrnela. NajveË vrst polæev æivi v morju, æivijo pa tudi v sladki vodi in na kopnem.Polæi na kopnem imajo miπiËasto nogo z razπirjenim podplatom. Miπice se krËijo v valovih od zadnjega protisprednjemu delu noge. Prednji del podplata izloËa posebno sluz, ki podplat varuje pred poπkodbami inzagotavlja stik s podlago. To jim omogoËa lezenje po gladkih, ostrih in navpiËnih povrπinah.Glede na razvitost in namestitev dihal polæe delimo na predπkrgarje, zaπkrgarje in pljuËarje. PljuËarji sopreteæno kopenske in sladkovodne æivali. Dihajo s plaπËevo votlino (''pljuËi''), katere stene so bogato prepletenes kapilarami. Vhod v dihala je posebna dihalna odprtina. Nimajo πkrg.VeËina polæev je obojespolnikov ali hermafroditov. Isti osebek ima moπke in æenske spolne organe. Vendarsi po dva polæa izmenjata moπke spolne celice in s tem genski material. Parjenje spremlja poseben obreddvorjenja, med katerim si po aragonitnih palËkah izmenjata spermalne celice. Polæ izkoplje jamico v zemljoin vanjo odloæi jajËeca. Razvoj je neposreden. Iz jajËeca se razvije majhen polæ.Na svetu je 130.000 vrst mehkuæcev, v Sloveniji pa æivi 718 vrst kopenskih in 93 vrst vodnih mehkuæcev.NEKAJ VRST POLÆEVVrtnik — Cepaea hortensisÆivi v svetlih gozdovih, æivih mejah, grmovju, na stenah in zidovju. Ob vlaænem vremenu ga najdemo na listih,plodovih in deblih. Hrani se z razliËnimi rastlinami. Je obojespolnik. Razmnoæuje se z jajËeci, ki jih zakopljev jamico. Vrtnik ima hiπico visoko do 1,4 cm in πiroko do 1,9 cm. Po njej ima lahko pasove ali pa je breznjih.Veliki vrtni polæ — Helix pomatiaPredvsem æivi v vrtovih in parkih na apneni podlagi. Pred suπo in mrazom se zavaruje tako, da se zapre zapnenim pokrovËkom. Prezimi v zemlji. Hrani se z razliËnimi zeliπËi. Je obojespolnik. Pari se od maja doavgusta. V jame, ki jih izkoplje, odloæi 40 do 60 belih, kot grah velikih jajËec. Po nekaj tednih se izleæejo25

mali polæi, ki imajo æe hiπice. Spolno dozorijo po 3 do 4 letih. Veliki vrtni polæ ima hiπico visoko do 4 cm inprav toliko πiroko. Hiπica je slamnato do rjavo rumena.RdeËi lazar — Arion rufusJe goli polæ, na videz brez hiπice. Hiπica je namreË majhna in ploπËata. Telo je Ërno, opeËno rdeËe ali rjavo.Polæ je dolg 12 do 15 cm. Æivi v vlaænih predelih in je dejaven predvsem v deæevnem vremenu. Pogost je vgozdovih, med grmovjem in na travnikih. Hrani se s sveæim in suhim listjem in gobami. Je obojespolnik.JajËeca odlaga v apnenih ovojih na tla, pod kamne, v mah ali med listje.Veliki mlakar — Lymnaea stagnalisHiπica je velika, koniËasta in ima trebuπast zadnji zavoj. Visoka je 5 do 6 cm. Veliki mlakar æivi v stojeËihvodah z blatnim dnom. Pogosto pihaja po zrak na povrπino. Hrani se z algami. Je obojespolnik. JajËecaobda s sluzjo v obliki traku. Prilepi jih na kamne v vodi in na vodne rastline.Pisani perjaniËar — Hypselodoris villafrancaUvrπËamo ga med polæe. Æivi na plitvem kamnitem dnu morja, med algami. Hrani se s spuævami. V dolæinozraste do 2 cm.• ÆUÆELKEÆuæelke uvrπËamo med Ëlenonoæce in mnogoËlenarje. »lenonoæci imajo telo pokrito z debelo pokoænico —hitinjaËo. Ta vsebuje hitin in ima vlogo zunanjega ogrodja. Imajo parne Ëlenkaste okonËine. Telo jeneenakomerno Ëlenjeno.Telo æuæelk je razdeljeno na glavo, oprsje in zadek. Oprsje je iz treh Ëlenov. Na vsakem Ëlenu je en par nog,skupaj trije pari. Imajo en ali dva para kril, nekatere vrste pa so nekrilate. Na glavi imajo par tipalnic ter sestavljenein pikËaste oËi. Obustni aparat æuæelk je oblikovan glede na naËin prehranjevanja.HitinjaËa je trda, trdna, lahka in nepremoËljiva. Ni proæna in ne raste z æuæelko. Zato se v obdobju rasti vseæuæelke veËkrat levijo.Æuæelke imajo ob strani telesa drobne odprtine — dihalnice ali traheje. Skozi te odprtine prihaja zrak v sistemzelo tankih cevk — vzduπnic. Po njih priteka zrak v vse dele telesa æuæelk.Najmanjπe æuæelke so komaj vidne s prostim oËesom. Vseeno imajo glavo, oprsje, zadek, krila, oËi, tri parenog, Ërevesje, æivËevje, srce in dihalnice.Na svetu æivi 850.000 vrst æuæelk, v Sloveniji pa jih je najmanj 10.125.NEKAJ VRST ÆUÆELK»rna mravlja — Lasius nigerNajpogosteje æivi na poljih, v vrtovih in gozdovih. Gnezdo gradi pod zemljo. Tik pod zemeljsko povrπinonaredi hodnike, ki vodijo veËinoma k listnim uπem na drevesih. Hrani se z njihovimi izloËki, mediËino inmrtvimi æivalmi. Æivi v velikih kolonijah. Skupaj æivijo matice, delavke in samci. Poleti ob ugodnem vremenusamci in krilate matice poletijo in v zraku pride do osemenitve matic. Po parjenju samci poginejo. MaticepoiπËejo primeren kraj za graditev novega gnezda in nove kolonije. »rna mravlja je dolga 3 do 4 mm.DomaËa muha — Musca domesticaNajpogosteje æivi v Ëloveπkih bivaliπËih, kjer je toplo. Dejavna je podnevi. Prehranjuje se le s tekoËo hrano.Sesa æivila, iztrebke in gnijoËe snovi. JajËeca odlaga na gnijoËe snovi, tako da imajo liËinke æerke dovoljhrane, ko se izleæejo iz jajËec. Zato se zelo hitro razvijajo. DomaËa muha ima lahko v enem letu 8 generacijpotomcev. Prezimi v obliki bube ali liËinke. DomaËa muha je dolga do 7,5 mm.Evropska zelena kobilica — Tettigonia viridissimaÆivi na travnikih in poljih z grmovjem in drevesi. SkoËi zelo daleË, poleg tega pa lahko preleti tudi velike razdalje,in sicer tako, da jadra. Dejavna je podnevi. Hrani se z rastlinsko hrano, predvsem s poganjki. Samicaima leglico, s katero odlaga jajËeca v rahlo prst. JajËeca prezimijo. LiËinke, ki so podobne odraslim kobilicam,se izleæejo spomladi. Evropska zelena kobilica je dolga 34 do 36 mm.LastoviËar — Papilio machaonÆivi na travnikih in vrtovih. Dejaven je podnevi. Hrani se z mediËino. Samica jajËeca odlaga na korenje,26

janeæ, kumino, koper, peterπilj in koromaË. Gosenica (ki je preteæno zelena), se zabubi, buba pa nato prezimi.Spomladi se iz nje po preobrazbi izleæe metulj. Razpon kril lastoviËarja je do 7 cm.Poljski murn — Gryllus canpestrisNajpogosteje æivi na suhem, peπËenem in griËevnatem terenu. Izkoplje do 40 cm dolge hodnike, ki vodijopoπevno v zemljo. Dejaven je podnevi v sonËnem vremenu, in sicer od maja do julija. Hrani se z rastlinskimipoganjki in æuæelkami. Je teritorialen. Samica odlaga jajËeca z leglico v tla rova. Po 2—3 tednih se izleæejoliËinke, ki æivijo skupaj, nato pa si skopljejo lastne rove, v katerih prezimijo. Poljski muren je dolg 20 do26 cm.Mokar — Tenebrio molitorMokarja uvrπËamo med æuæelke in hroπËe. Æivi v votlih drevesih, v gnezdih ptic ter v skladiπËih za moko, æitoin testenine. Dejaven je ponoËi, pogosto prileti na luË. Hrani se z moko, æitom, s posuπeno mrhovino in zorganskimi ostanki vseh vrst. V hrano odlaga jajËeca, iz teh pa se razvijejo liËinke, ki se veËkrat levijo. LiËinkase zabubi, v bubi poteka preobrazba in na koncu se iz bube izlevi odrasel hroπË. Mokar je æuæelka s popolnopreobrazbo. Odrasel hroπË je dolg 12 do 18 mm.• PAJKIPajke uvrπËamo med pipalkarje. Telo je razdeljeno na glavoprsje in zadek. Na glavoprsju so πtirje pari nogin dva para pipalk. Nimajo tipalnic in Ëeljusti. Med pipalkarje uvrπËamo πËipalce, prπice, suhe juæine in pajke.Pri suhih juæinah sta glavoprsje in zadek πiroko zdruæena. Suhe juæine niso pajki. Na svetu je 72.500 vrstpipalkarjev, v Sloveniji pa æivi 2400 razliËnih vrst.Pri pajkih se neËlenjen zadek s pecljem pritrjuje na glavoprsje. Na zadku imajo predilne bradavice s predilnimiælezami; te izloËajo tekoËino, ki se na zadku strdi v tanko in zelo moËno raztegljivo nit. Nit ima premer0,003 mm in je precej moËnejπa od jeklene æice enake debeline. Pajki delajo pasti iz niti, v katere lovijoplen. PajËevine se med seboj zelo razlikujejo. V vsako vrsto mreæ se lovi doloËen plen. Nekateri pajki lovijoleteËe æuæelke, drugi prestrezajo æuæelke, ki hodijo po tleh. Pajki Ëakajo na plen sredi pajËevine ali pa kjev bliæini. Velikost mreæe je povezana s starostjo pajka, saj starejπi pajki spredejo veËjo mreæo. S pajËevino jihpovezuje nit. Nekateri Ëakajo na plen v zasedi, nekateri pa nanj skoËijo. Nekateri pajki ne predejo mreæ,temveË v nit zapredejo jajËeca.Na glavi imajo pedipalpe, ki so pri samcih preoblikovane v spojitveni ali kopulacijski organ. Vanj samec vsrkakapljico semenske tekoËine in jo s pedipalpom prenese v samiËino spolno odprtino.Na glavi ima tudi πËipalke ali pipalke, ki imajo na koncu izvodilo æleze strupnice, katerih izloËke pajki vbrizgajov plen. Prebava je zunanja; utekoËinjeno vsebino plena pajek vsrka v prebavilo. Dihalo je sestavljenoiz cevkastih dihalnic trahej in predalËnih pljuË. Znanih je veË kot 20.000 vrst pajkov.NEKAJ VRST PAJKOVNavadni kriæevec — Araneus diadematusGradi skoraj navpiËne mreæe na grmovju, drevju in plotovih. Spiralna nit je lepljiva. Na plen preæi na sredinimreæe z glavo navzdol. Hrani se z leteËimi æuæelkami. Samci so dolgi do 10 mm, samice do 17 mm.JajËeca v rumenkastem kokonu prezimijo. Samica jeseni pogine. Spomladi se iz jajËec izleæejo mladiËi, kitakoj zaËnejo graditi mreæe. Po petih levitvah spolno dozorijo.Rumeni cvetni pajek — Misumena vatiaZadræuje se na cvetovih, kjer preæi na plen. Lahko je bele ali rumene barve. Premika se postrani. Hrani se sËebelami in z metulji. Velikost samca je do 4 mm, samice do 10 mm. Samica varuje kokone z jajËeci.Progasti skakaË — Scalticus scenicusJe æivopisan pajek, majhen, vitek, pogosto æivi na zidovih sten. Z moËnimi nogami lahko dela do 10 cmdolge skoke. Ima najbolje razvite oËi med pajki. Za seboj vleËe nitko.Volkec — Lycosa sp.VeËinoma æivi na odprtih obmoËjih z nizkim grmovjem in zeliπËi. Je zelo hiter pajek in ne prede pajËevin.Hrani se z æuæelkami, ki jih najde na tleh. Zapredek z jajËeci (kokon) samica nosi s helicerami in ga varuje.27

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaPOLÆIKo v naravi opazujete polæe, lahko hkrati opazujete tudi deæevnike, mokrice, mravlje, pajke, rastline in sledove,ki jih puπËajo æivali za seboj.Veliko polæev æivi na vlaæni prsti, pod kamni, med grmovjem. Hiπica polæa je zelo krhka in se zlahkapoπkoduje. Na steklu polæ puπËa sluzasto sled, obenem pa lahko skozi steklo opazujemo valovito gibanjemiπice v nogi. Ko se uËenec dotakne tipalnic, se polæ skrije v hiπico.UËenci si lahko polæa poloæijo na dlan in opiπejo, kaj Ëutijo! »e ne æelijo, jih ne silimo. Zelo pomemben jezgled uËitelja in vrstnikov.GOJILNICA ZA POLÆEUËenci lahko opazujejo premikanje polæev, prehranjevanje, parjenje, odlaganje jajËec in izleganje mladiËevter rast mladih polæev. »e gojilnico malo izsuπimo, se polæi zaliæejo v hiπico, vhod zaprejo z apnenimpokrovËkom, in ko gojiπËe znova navlaæimo, prilezejo iz hiπic.Pri gojitvi je pomembna stalna vlaga in poleg hrane dodatek: sipina kost ali pesek za papige. Tu dobijo polæisnovi za rast hiπice.Gojite lahko katero koli vrsto polæev. Zelo primerna je tropska vrsta polæ ahatnik.ÆUÆELKEOpazovanje mravelj naj poteka v lepem, sonËnem vremenu, ko so mravlje dejavne. UËenci naj sami z opazovanjemspoznajo, kaj mravlje nosijo v mravljiπËe.Ob njihovi poti naj nastavijo razliËno hrano in opazujejo. NajveË mravelj se bo nabralo ob mesu in sladkihrani. Mravlje nosijo hrano v mravljiπËe. Tako delajo zaloge za hladne zimske mesece ter hranijo matico inliËinke.»rno mravljo lahko najdete praktiËno povsod v bliæini Ëloveπkih bivaliπË. Opazujete pa lahko tudi katero kolidrugo vrsto mravelj v okolici πole.Ko uËenci opazujejo mravlje, lahko opazujejo tudi vse druge æuæelke: murne, Ëebele, metulje, Ëmrlje,hroπËe, stenice, kobilice.GOJILNICA ZA MOKARJAOdrasla samica lahko odloæi v svojem æivljenju, ki traja 10 tednov, do 600 jajËec. V enem tednu sepri temperaturi25 do 30 °C iz jajËec izleæejo liËinke. To je tudi najbolj ugodna temperatura za gojenje mokarjev.Mokarje presejemo s sitom in jih tako loËimo od otrobov.Z mokarji lahko hranimo dvoæivke in kuπËarice, pa tudi æelve. Mokar je æuæelka s popolno preobrazbo.Z brskanjem po gojiπËu lahko odkrijemo, kdaj so se iz jajËec izlegle liËinke. Opazimo namreË drobno premikanjeotrobov. LiËinke pa so tako drobne, da jih sprva ne opazimo.GOJILNICA ZA SREDOZEMSKEGA POLJSKEGA MURNAPriporoËam, da v uËilnici gojite tudi murna, ki je æuæelka z nepopolno preobrazbo. Iz jajËeca se razvijeliËinka, ki je podobna odrasli æivali. Po veËkratni levitvi odraste v spolno zrelo æival. Murni se prijetnooglaπajo in bodo lahko zvoËno ozadje v uËilnici. Tudi murni so primerna hrana za dvoæivke in kuπËarice.V dobrih pogojih, kadar je zelo toplo, se mladi murni izleæejo iz jajËec v enem tednu.Poljski muren, ki æivi v Sloveniji, je zelo teritorialna æival in samotar. Gojite lahko spolno zrel par. Samicaodloæi v vlaæno prst jajËeca in iz njih se razvijejo liËinke. Z rastjo in dozorevanjem pa se med seboj izrinjajoin ostane nam en odrasel spolno zrel par. Zato vam svetujem, da gojite sredozemskega poljskega murnaali striËka (Acheta domestica).28

PAJKIV naravi lahko opazujete katerega koli pajka. UËenci ga lahko primejo; pri tem bodo ugotovili, da so pajkiplaπne æivali, ki niso rade na roki.Ko narahlo potresemo mreæo, pride pajek pogledat, kaj se je ujelo vanjo. Pogosto pa je teæko preslepitipajka, da smo mi æuæelka, ki trese mreæo. Pajki hodijo po nelepljivih nitkah. V mreæe lovijo razliËne æuæelke.Pod mreæo leæijo izsesane hitinjaËe æuæelk, ki jih je pajek prebavil, izsesal in vrgel iz mreæe.Pajek, ki je podoben mravlji, se od nje na zunaj razlikuje predvsem po πtevilu nog. Pajek jih ima osem,mravlja pa πest. Razlikuje se tudi po πtevilu telesnih delov, saj ima pajek dva, mravlja pa tri.V uËilnici prav gotovo æivi pajek, zato ga ni potrebno posebej gojiti. V mreæo mu uËenci lahko dajo za hranomanjπe murne.Odgovori na vprašanjaUČIM SE UČITI1. Napiši, kaj je na slikah narobe.Mravlji na levi strani noge izraščajo iz zadka, in ne iz oprsja. Mravlja na desni strani pa ima leglavo in oprsje, manjka pa zadek.PREVERI SVOJE ZNANJE1. Kje lahko najdeš drobne živali?Poglej ob zidu, pod deskami in kamni, med listjem, v zemljo, pod deblo, v razpoke drevesneskorje, na grmovje in drevje.2. Po čem prepoznaš polže?Imajo mišičasto nogo, ki izloča sluz, in dva para tipalk. Nekateri imajo hišico, nekateri pa sobrez nje.3. Primerjaj žuželke s pajki in ugotovi podobnosti in razlike.Največja zunanja razlika med žuželkami in pajki je v številu nog. Žuželke imajo tri pare nog,pajki pa štiri.STROKOVNA LITERATURA• Ralph Buchsbaum, Lorus J. Milne:Niæje æivali, MK 1971.• Alexander B. Klots, Elsie B. Klots:Æuæelke, MK 1970.• Anton Polenc: Iz æivljenja pajkov,MK 1950.• Anton Polenc: Iz æivljenja æuæelk,MK 1951.• Barbara Taylor: Pajki, MK 2002.29

Živalska bivališčaOperativni cilji• Spoznajo razliko med zavetjem in bivaliπËem.• Ugotavljajo lastnosti æe znanih æivalskih bivaliπË.• Navedejo funkcije bivaliπËa: zavetje, shranjevanje hrane, vzgoja mladiËev.• Ugotovijo stalnost oblik in naËina izdelave bivaliπË razliËnih æivali (ptiËja gnezda, mravljiπËe, Ëebelnjak).• Spoznajo, da æivali gradijo bivaliπËa nagonsko in vedno enako.• Spoznavajo in uporabljajo postopke za obdelavo lesa.• Berejo naËrt.Teoretična izhodiščaBivaliπËe opredeljujejo vsi abiotski dejavniki (talni, vodni, podnebni) doloËenega obmoËja, ki ga naseljujejoorganizmi. Rastlinske in æivalske vrste ga s svojo dejavnostjo preoblikujejo v bivaliπËe, ki je del biotopa.Biotop je prostor in skupek dejavnikov (toplota, svetloba, voda, kisik, ogljikov dioksid in drugi). Rastline inæivali, æiveËe na doloËenem obmoËju, lahko biotop delno spreminjajo. To je neæivi del ekosistema, posrednoin neposredno pa vpliva na rastline in æivali, ki æivijo v njem. LoËimo kopenski biotop in vodni biotop.ZnaËilno bivaliπËe, v katerem æivi neki organizem, imenujemo habitat. Organizmu zagotavlja vse potrebnoza æivljenje. Na Zemlji je ogromno πtevilo razliËnih habitatov, ki se sËasoma tudi spreminjajo. VeËina habitatovnudi zavetje veËjemu πtevilu razliËnih vrst æivali.• PTI»JA GNEZDAPo svojem nastanku je ptiËje gnezdo lahko zneπeno (ujede, vodne ptice), spleteno (pevke), zidano (lastovke),izdolbeno (detli) ali izkopano (vodomec).Ptice pri spletanju gnezda preizkuπajo in pomerjajo, vpletajo in teptajo. Ko ptica prinese gradivo v kljunu,ga odloæi v gnezdu in poËepne tako kot ob valjenju. S tem se prepriËa ali je gnezdo prave oblike. Sledi vpletanjegradiva. Nato s teptanjem z nogami razπiri gnezdno globelico, stisne gnezdno gradivo in utrdi robove.Ptice zgradijo gnezda v enem ali nekaj dneh. Gradijo od zunaj navznoter. Za trdnost gnezda uporabljajoveje, vejice in korenine razliËnih debelin in velikosti. S prstjo, z mahom ali rastlinsko volno zapolnijo odprtinemed vejami. Da je mehko in toplo, dodajo æivalsko dlako, perje ali rastlinsko volno.Nekatere vrste ptic pa jajca odloæijo na gola tla (velika uharica, pegasta sova, podhujka).Kos — Turdus merulaGnezdo je polkroglaste oblike, zgradi pa ga na drevju, grmovju ali v stavbah. Gnezdo postelje s koreninskimivlakni in travami. Na leto ima dva zaroda. Samica izleæe 2 do 7 modrozelenih jajc. Samica vali do 15dni. Za mladiËe gnezdomce skrbita oba starπa.• PODRTO DEBLOV podrta drevesa in drevesne πtore se naselijo hroπËi zalubniki in drugi lesni hroπËi. Odrasle æivali in njihoveliËinke imajo ostre Ëeljusti, s katerimi grizejo les in vanj naredijo dolge hodnike. Po teh hodnikih zrastejo izspor hife gliv, ki nadaljujejo razgradnjo. Pod podrtim deblom æivijo lazarji, dvojnonoge, muhe, liËinke muh,hroπËi in njihove liËinke, mokrice, pa tudi razliËni plenilci (pajki, strige in kreπiËi).• MREÆA KRIÆEVCAGradi skoraj navpiËne mreæe na grmovju, drevju in plotovih. Na koncu zadka ima predilne bradavice — toso posebne æleze, ki izloËajo lepljivo in nelepljivo nitko. PajËevina kriæevca ima obliko trapeza. Okoli tridesetnelepljivih preËnih niti obkroæa spiralna lepljiva nit. Na plen preæi na sredini mreæe z glavo navzdol. Hrani sez leteËimi æuæelkami.30

• MRAVLJI©»EVelika rdeËa mravlja (Formica rufa) najpogosteje æivi v iglastih gozdovih. Dejavna je podnevi. Iz iglic in suhihdelov vej gradi mravljiπËa, ki so lahko visoka veË kot meter, globoko pod zemljo pa so razpredeni rovi. Hranise z æuæelkami, odmrlimi æivalmi, izloËki listnih uπi in mediËino. Ima Ërn zadek, glava in oprsje pa stardeËkasta. Dolga je 5 do 11 mm.»rna mravlja (Lasius niger) gradi gnezdo (mravljiπËe) pod zemljo. Tik pod zemeljsko povrπino naredi hodnike,ki veËinoma vodijo h kolonijam listnih uπi. Hrani se z izloËki listnih uπi, æuæelkami in njihovimi liËinkamiter s poginulimi æivalmi. Je Ërnorjave barve, oprsje pa ima nekoliko svetlejπe. »rno mravljo najdemo skorajpovsod — v mestih, naseljih, na njivah, ob poteh, na travnikih. Prihaja tudi na moj balkon v devetemnadstropju bloka k listnim uπem na mojem fiæolu.• BIVALI©»E V ZEMELJSKI ODPRTINI, POD MAHOM, POD LISTJEMIN POD KAMNINavadni moËerad — Salamandra salamandraÆivi v listnatih gozdovih v bliæini vode. Rad ima vlago, zato je dejaven v deæevnem vremenu ali tik po deæju.Æivi pod mahom, med drevesnimi koreninami, listjem in pod kamni. Hrani se z deæevniki, s polæi inz æuæelkami. Pari se spomladi. Samica poleæe v plitvo vodo 30 do 70 liËink. Navadni moËerad je dolg do20 cm.Navadni goæ — Elaphe longissimaÆivi v svetlih listnatih gozdovih. Dobro pleza in tudi plava. BivaliπËe ima v odprtini v zemlji. Hrani se z miπmi,æabami in s ptiËjimi mladiËi. Plen ugrizne, ovije in zaduπi. Zraste lahko do 180 cm. Navadni goæ je nestrupenakaËa.• JAZBINAPod zemljo si koplje jazbec dolge rove z bivalno votlino, globoko tudi do 5 m.Jazbec — Meles melesJazbec æivi samotarsko. Dejaven je tudi pozimi, saj je njegovo zimsko spanje kratko. Æivi v gozdovih, v bliæinitravnikov in polj. Hrani se z deæevniki, liËinkami æuæelk, miπmi, æabami, æitom, æelodi, jagodami, gobami,s koreninami, z mrhovino, jajci in s ptiËi. Æivi do 15 let. Telo je Ëokato, noge kratke, koæuh siv z izrazito Ërnobelorisbo na glavi. Kremplji so dolgi in moËni.• GNEZDO VEVERICEVeverica si iz vejic zgradi kroglasto gnezdo, visoko v drevesni kroπnji.Veverica — Sciurus vulgarisÆivi v gozdovih, parkih in vrtovih. Dejavna je podnevi. Dobro pleza in skaËe. V gnezdu koti mladiËe. Po 31-dnevni brejosti skoti 2 do 7 mladiËev, ki so ob rojstvu slepi. Neugodne vremenske razmere preæivi v gnezdu.Hrani se s semeni, plodovi, z gobami ter s ptiËjimi jajci in mladiËi. Veverica æivi do 10 let.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaV Ëetrtem razredu smo pojem bivaliπËa omejili zelo ozko na gnezdo, pajËevino, brlog in mravljiπËe. To jebivaliπËe v oæjem pomenu besede. Celotno bivaliπËe pa je ves prostor, na katerem æivi neka vrsta.Pri izdelavi ptiËjih gnezd naj uËenci najprej naredijo ogrodje iz vej, nato naj vanj vpletajo tanjπa gradiva(vejice, suho travo), na koncu pa πe mah, volno in dlako.PtiËjih gnezd v naravi ne pobiramo. VËasih namreË ne vemo, ali so zapuπËena, poleg tega pa nekateri ptiËignezda uporabijo veËkrat.V naravi lahko pogledate pod kamne, debla ter si ogledate bivaliπËa in æivali, ki bivajo pod njimi. Kamne indebla pazljivo vrnite na prvotno mesto.31

V πoli ali pa doma naj uËenci izdelajo gnezdilnico za veliko sinico. Gnezdilnico naj pritrdijo æe jeseni; takobo veË moænosti, da bo spomladi naseljena.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Opiši nekaj živalskih bivališč.Ptičje gnezdo, rovi v zemlji, razpoke v podrtem deblu, mravljišče s podzemnimi rovi.2. Zakaj in iz česa živali izdelujejo bivališča?V bivališčih so na varnem, v njih skrbijo za mladiče, umaknejo se pred plenilci, shranjujejo sihrano. Pri gradnji bivališč živali uporabljajo materiale, ki jih najdejo v okolju, kjer živijo.3. Kje lahko najdeš živalska bivališča?Najdeš jih pod skalo, pod deblom, med drevesno skorjo, na grmu in še kje.4. Kakšna je razlika med zavetjem in bivališčem?Bivališča si živali izdelajo same, zavetje pa poiščejo.STROKOVNA LITERATURA• Druæinska enciklopedija narave,MK 1996.• Alexander B. Klots in Elsie B. Klots:Æuæelke, MK 1970.• 1000 vpraπanj in odgovorov iz narave,DZS 1972.32

Tu je moj domProstori za bivanje in gibanjeOperativni cilji• Razloæijo pomen bivalnih in delovnih prostorov, kot so: hiπa, πola, trgovina ...• Gradijo modele stavb iz sestavljank in razliËnih gradiv, jih primerjajo med seboj in predlagajo izboljπave.• UËijo se skiciranja in primerjajo velikost skice modela in resniËnih zgradb.• Razloæijo, kako oblika vpliva na uporabnost predmeta in prostora.Teoretična izhodiščaBivamo v stanovanjih ali v stanovanjskih hiπah. V njih so razliËni prostori, ki imajo razliËen namen glede naobliko, velikost in opremo.Kuhinja — prostor, v katerem se pripravlja hrana; bivalna kuhinja obsega tudi jedilni prostor.Kopalnica — prostor za umivanje in kopanje; v njej so kopalna kad, prha, umivalnik itn.Soba — prostor za bivanje in poËitek; otroπka soba — z delovnim kotiËkom za πolsko delo, za igro itn.Dnevna soba — tu se druæimo, pogovarjamo, sprejemamo obiske, gledamo televizijo, posluπamoradio.Predsoba — manjπi prostor, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore.StopniπËe — povezuje nadstropja v stavbi.Garaæa — tu shranjujemo motorna vozila in kolesa.Shramba — prostor za shranjevanje æivil.Delavnica — prostor, kjer kaj popravimo ali izdelamo. Tu imamo orodje, stroje in pripomoËke.Kurilnica — prostor z manjπo peËjo za centralno ogrevanje.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaZa boljπo predstavljivost o bivalnih prostorih in opremi zberejo razliËne revije in knjige s fotografijami in zrisbami. Tako laæe opiπejo videz in opremo prostorov, morda tudi tistih, ki jih doma nimajo. Treba je opozoriti,da vsak dom nima vseh naπtetih prostorov, saj jih morda ne potrebuje. Pogosto nimamo kurilnice,ker jo delimo z drugimi ali pa ker imamo daljinsko ogrevanje. Shramba je pogosto kar v kuhinji (v hladilnikuin omarah). Veliko domov nima delavnice in garaæe. Ponekod so taki prostori skupni ali pa jih nimamo.Model sobe lahko sestavijo iz gradnikov sestavljanke ali pa uporabijo embalaæne πkatlice. Po lastni zamisliizdelajo model sobe. Za prikaz pohiπtva v naËrtu uporabijo shematske znake, ki so narisani v delovnemzvezku. Model, ki ga izdelajo, je dovolj majhen, da ga lahko skicirajo v naravni velikosti (M 1 : 1). Mreæopripravijo na risalnem listu (velikost kvadrata 100 mm x 100 mm). Skico izdelka nariπejo prostoroËno ssvinËnikom. Sestavljeni model sobe postavijo na πolsko mizo. Pri opazovanju modela stojijo in gledajoizdelek na mizi od zgoraj navzdol (tlorisni pogled).Sobo, hiπe, πolo, bloke … nariπejo v zvezke v pomanjπanem merilu (M 1 : 100).V delovnem zvezku je opisan postopek, kako izdelati igralno hiπo. NaËrt naj izdelajo po svoji zamisli, prostorenaj opremijo s pohiπtvom, slikami, zavesami ... Spretnejπi lahko igralno hiπo opremijo z razsvetljavo(æarnica, okov, baterija, vodnik — æica, stikalo). Za najbolj radovedne je primerna naloga, da izdelajorazsvetljavo v vseh prostorih igralne hiπe. Za osvetlitev dveh prostorov lahko izdelajo tudi dva vzporednaelektriËna kroga z eno baterijo: tako priægejo luË v enem ali drugem prostoru. Svetita lahko tudi obe æarnicihkrati.33

Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Iz katerega materiala je bila narejena najbolj trdna hiša v zgodbi o volku in treh prašičkih?Najbolj trdna hiša je bila zgrajena iz opeke.2. Majhen šotor ima le en prostor. Je to dovolj? Kaj misliš, zakaj?Šotor postavimo v počitniški kamp. Tam so že urejeni prostori, ki jih nujno potrebujemo:kopalnica in stranišče. Kuhinjo, jedilnico in dnevni prostor si uredimo zunaj.3. V kakšnem merilu narišeš mravljo, da je dovolj velika za opazovanje?V povečanem merilu.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Ali veπ, iz Ëesa je zgrajeno bivaliπËe, v katerem bivaπ?BivaliπËa so lahko iz lesa, betona, opeke ...• Kaj potrebujeπ, da lahko izdelaπ model igralne hiπe?Potrebujeπ naËrt, material in orodje.• S katerim orodjem lahko pripraviπ primerno dolge æice za elektriËno napeljavo v modelu hiπe?Take æice pripraviπ s kleπËami πËipalkami.• V skupinah sestavite model razreda, kakrπnega si æelite. Ko je naËrt izdelan, sestavite seznam vseh reËi,ki bi jih za tak razred potrebovali. Katere reËi s seznama v razredu æe imate? Katere bi morali πedokupiti?UËenci naj se v skupinah po 4 najprej dogovorijo, kaj bi v razredu radi imeli. Morda je primeren naËinmoæganske nevihte, kjer zapiπejo vse ideje, potem pa po premisleku izloËijo neizvedljive in najslabπe. Koimajo izdelane æelje, po zgledu 1. naloge v delovnem zvezku na str. 14 izdelajo naËrt. Pri izdelavi seznamareËi smo lahko pozorni samo na vrsto reËi, ki jo potrebujejo, Ëe pa imamo dovolj Ëasa, spodbudimouËence, da potrebne predmete tudi preπtejejo.STROKOVNA LITERATURA• Tempusova projektna skupina,Tempusovo snopje, DZS 1993.34

Zakaj žoge niso iz glineLastnosti trdninOperativni cilji• RazvrπËajo snovi po gnetljivosti, trdoti.• Spoznajo za vodo in zrak prepustne in neprepustne snovi.• O lastnostih snovi sklepajo iz poskusov.• Ugotavljajo tehniËne in tehnoloπke lastnosti papirnih gradiv, gline/plastelina in lesa.• Za razliËne namene izbirajo snovi z ustreznimi lastnostmi.Teoretična izhodiščaSnov je vse, kar ima maso, zaseda prostor in je mogoËe zaznati in izmeriti. Snov je abstrakten pojem, kipove, iz Ëesa je neki predmet ali telo, oziroma kaj se v prostoru nahaja. Vse, kar nas obdaja, tudi mi sami,je iz snovi. Snovnemu svetu reËemo tudi materialni svet. Duhovni svet se od materialnega loËi po tem, dasamostojno ne zaseda prostora. VeËina snovi v vesolju je neæive. V nasprotju z æivo snovjo taka snov neraste, ne diha, se ne prehranjuje, se ne razmnoæuje in ne odmira.Pri prvem sooËenju otrok z abstraktnim pojmom ≈snov« razvrπËamo snovi po njihovih snovnih lastnostih.Tudi snovna lastnost je abstrakten pojem, saj ni lastnost konkretnega predmeta, ampak snovi. To pomeni,da ima tako lastnost praviloma vsako telo, ki je narejeno iz te snovi.Vsaka snov je sestavljena iz majhnih delcev, gradnikov snovi (atomi, molekule). Ti gradniki so med sebojbolj ali manj povezani. NaËin in stopnja te povezave doloËa fizikalno obliko snovi. Fizikalno obliko snoviimenujemo njeno agregatno stane; snov je lahko v trdni, kapljevinasti ali plinski obliki. TekoËina je snov, kiteËe, in je lahko kapljevina ali pa plin. VeËina snovi se lahko pojavlja v vseh treh agregatnih stanjih (naprimer voda). Konkretno agregatno stanje snovi je odvisno od temperature in tlaka. Veljavno inpriporoËeno izrazoslovje je navedeno v spodnji preglednici.Fizikalna oblika snoviSnovtrdnina(trdna snov)kapljevinatekočinaplinStanje snovitrdno stanjekapljevinsto stanjeplinsko (plinasto) stanjeV trdnini so gradniki s privlaËnimi silami med seboj povezani v Ëvrsto strukturo. Lahko nihajo okoli svojihpovpreËnih poloæajev, ne morejo pa jih zapustiti. Zato imajo snovi v trdnem stanju svojo razloËno obliko inprostornino. To so telesa. Telesa ohranijo obliko, saj moramo vloæiti precej truda, da jo spremenimo. PovsemdrugaËe je z obliko teles iz kapljevin in plinov, ki se z lahkoto spreminja.V tem poglavju spoznamo osnovne lastnosti trdnin: gnetljivost ali plastiËnost, proænost ali elastiËnost, trdototer prepustnost za vodo in zrak. Pozneje spoznamo πe druge pomembne lastnosti trdnih snovi: toplotnoin elektriËno prevodnost ter morebitne magnetne lastnosti. Trdnine imajo πe druge lastnosti, na primertopnost in krhkost.Gnetljivost ali plastiËnost je lastnost nekaterih trdnin, ki se ne vrnejo v prvotno obliko, ko nanje prenehadelovati sila. »e telo iz take snovi stisnemo, spremeni obliko in jo ohrani tudi takrat, ko telo nehamostiskati.Proænost ali elastiËnost je lastnost nekaterih trdnin, ki se vrnejo v prvotno obliko, ko nanje prenehajo delovatizunanje deformacijske sile oziroma napetosti. Ta lastnost velja le za dovolj majhne sile. Kadar na teloiz proæne snovi deluje sila, ki je veËja od mejne sile, se telo trajno deformira. Takrat je prekoraËena mejaproænosti.35

Trdota je doloËena z odporom trdnine proti vdoru drugih trdnih teles. Merimo jo z razliËnimi postopki. Zvsakim od njih je doloËena posebna lestvica. Med najpogosteje uporabljanimi je Mohsova trdotna lestvica.Predstavlja jo 10 znaËilnih mineralov, ki so razvrπËeni od najmehkejπega (lojevec, trdota 1) do najtrπega (diamant,trdota 10) tako, da vsak poznejπi razi prejπnjega. »e z mineralom, ki ima veËjo trdoto, potegnemopo takem, ki ima manjπo trdoto, dobimo na slednjem razo, to je deformacijo. Trdota poljubne snovi se meritako, da ugotovimo, kateri mineral iz trdotne lestvice naπe snovi ne razi veË. Trdota merjene snovi je enakatrdotni stopnji tega minerala.TeoretiËno gledano ni nobena snov neprepustna za vodo ali zrak. To bi pomenilo, da je verjetnost za prehodmolekule vode ali zraka skozi snov enaka niË, kar pa ni nikoli natanËno izpolnjeno. Vendar so nekateresnovi za vsakdanje razmere neprepustne, druge pa Ëisto dobro ali celo odliËno prepuπËajo vodo oziromazrak. To je odvisno od poroznosti snovi. Lahko si pomagamo s poenostavljeno predstavo, da je razlog vvelikosti molekul: ker so molekule vode in zraka razliËno velike, jih izbrana snov ne prepuπËa v enaki meri.Kadar pa je poroznost (luknjice v tkanini) dovolj velika, lahko skozi snov preidejo tako molekule zraka kottudi molekule vode. Taka snov je prepustna za obe snovi.Bodimo pozorni na razliko med snovjo (v tem primeru trdnino) in telesom. Trdne snovi (trdnine) lahkooblikujemo v taka telesa, ki ohranijo obliko. Nekaj primerov podaja spodnja preglednica.SnovleskovinaglinablagoplastikapapirTelodeska, letev …kovinska ploščica, žebelj …glinena posoda …krilo, hlače, plašč …plastična vrečka, plastenka …list papirja, papirnata brisača …Morda bi bilo bolj natanËno, Ëe bi snovi iz te preglednice imenovali ≈material« ali ≈surovina«, saj so naπtetiveËinoma (pol)izdelki, ki so material za pripravo uporabnih predmetov. Vendar bi nas taka doslednost gotovooddaljila od osnovnega smotra: s pojmom ≈snov« povemo, iz Ëesa je neko telo.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka• GNETLJIVOST1. Zgneti telo poljubne oblike in ga nariπi.Namesto gline lahko uporabimo tudi plastelin ali kaj podobnega.Spodbujajmo otroke, da navedejo tudi druge snovi, za katere iz izkuπenj vedo, da so gnetljive. Naj opiπejotudi izkuπnje, zaradi katerih vedo, da je neka snov gnetljiva.• PROÆNOST2. RaziπËi razliËne predmete in ugotovi, ali so narejeni iz proænih snovi ali ne.Pri preizkuπanju proænosti otroke opozorimo, da so snovi proæne le, dokler ne prekoraËimo meje proænosti.Takrat se bo plastiËno ravnilo zlomilo. Torej pri poskusu ni dobro, Ëe so preveË moËni. Navadno to vedoiz vsakdanjih izkuπenj, vendar kljub temu ne bo odveË naπe opozorilo, da je proænost lastnost nekaterihsnovi in da velja le za ne prevelike sile.Za kovinsko æico vzamemo bakreno ali jekleno æico, lahko tudi lot (spajko). ElektriËne æice z izolacijo nisoprimerne za ta poskus. Usmerjajmo pozornost uËencev na obliko predmetov. Iz spremembe oblike telesa(predmeta) sklepamo na lastnost snovi, iz katere je telo.• TRDOTA3. RaziπËi razliËne snovi in ugotovi, ali so trde ali mehke.36

Za preizkuπanje trdote uporabimo navadni svinËnik. Postopek merjenja je podoben pravemu, je pa ledvostopenjski: snovi lahko razvrstimo le kot trde (vanje ni mogoËe zapiËiti svinËnika — te snovi razijosvinËnik, torej so trπe od njega) ali pa kot mehke (vanje lahko zapiËim svinËnik — svinËnik jih razi, torej jetrπi od njih).Dobro je, da imajo vsi uËenci enako trd svinËnik (na primer HB), ki naj bo dobro oπiljen, da bodo uËinkidobro vidni. Le tako bodo njihovi rezultati primerljivi. Uporabljajo naj zaπËitno podlago, najbolje leseno.• PREPUSTNOST ZA VODO4. Iz razliËnih snovi oblikuj cedila in preveri, ali prepuπËajo vodo.S preprostim poskusom bi teæko merili koliËino vode ali zraka, ki je preπla skozi dano snov v Ëasovni enoti,zato moramo uvesti posebne prilagojene kriterije, predvsem pa Ëasovni okvir opazovanja. Za naπo uËnostopnjo je pomembna primerjava prepustnosti razliËnih snovi pri enakih pogojih. Tako uËenci ugotovijorazliËno viπino vode, ki je skozi cedila iz razliËni snovi preπla v kozarËke. PriporoËamo, da opazovanje trajaen dan. Pri daljπem opazovanju bi namreË morali govoriti æe tudi o tem, koliko vode je izhlapelo!Poskus za ugotavljanje prepustnosti za vodo je daljπi, saj se dobri (predvsem dobro merljivi in medsebojnoprimerljivi) rezultati pokaæejo πele Ëez dan ali dva. Uporabimo enako velike prozorne kozarËke, da bomokoliËino vode v njih lahko izmerili s preprostim merjenjem viπine vode. Cedila oblikujemo iz razliËnih trdnihsnovi. Pri njihovem oblikovanju se, kolikor je mogoËe, izogibajmo lepil in drugih snovnih pripomoËkov. Teuporabimo le za to, da bomo cedila dobro pritrdili na lonËke. Seveda pa moramo pripraviti Ëvrste oblikecedil, ki bodo za kak dan prenesla teæo vode in ne bodo padla v kozarËke. Spodbujajmo otroke k pestriizbiri snovi za cedila, naj deluje njihova domiπljija! Nekaj primerov: razliËne vrste papirja, tkanin, plastike,drevesni listi, morda veË plasti papirja ipd. V vsa cedila damo enako koliËino vode, primerno njihovi velikostioziroma velikosti najmanjπega od njih.Poskus je primeren za skupinsko delo.• PREPUSTNOST ZA ZRAK5. RaziπËi, ali snov prepuπËa zrak.PrepuπËanje zraka je precej hitrejπi proces kot prepuπËanje vode, zato lahko celoten poskus izvedemo v Ëasuπolske ure. Nekatere snovi (na primer blago) tako dobro prepuπËajo zrak, da jih niti ne moremo napihniti.Zato uporabimo vreËke iz snovi, ki vsaj po prvi oceni ne prepuπËajo zraka in jih torej lahko napihnemo.Dobro je, da se o izbiri vreËk pomenimo z uËenci. Verjetno je najbolje, da sami ugotovijo, katerih ne moremonapihniti.Pomembno je, da so vreËke dobro zatesnjene ter da imajo pribliæno enako in dovolj veliko prostornino. Tudinapihnjene morajo biti pribliæno enako. Za obteæitev uporabimo enake, vendar primerno teæke knjige.Praznjenje vreËk preverimo po enakem Ëasu, tako da bo vsaka od njih imela enake pogoje.Vzpodbujajmo otroke k razmiπljanju, kako naj izvedejo poskus, da bodo pogoji merjenja za vse vreËkedovolj enaki.Dobro je, da pri poskusu prepustnosti za vodo in zrak uporabimo kolikor je mogoËe enakih snovi. Na primerpapirnate vreËke, v katere nam v trgovini dajo kruh, papir, v katerega nam zavijejo salamo, tkanino zavetrovke, tkanino za deænike … Tako lahko otroke opozorimo na snovi, ki prepuπËajo oboje, in na take, kiprepuπËajo le vodo ali le zrak.• UPORABNOST PREDMETOVPogovarjajmo se o tem, za katero uporabo so namenjeni posamezni predmeti. Uporabo poveæimo z lastnostmisnovi, iz katere naj bi bil narejen tak predmet. Spodbujajmo povezovanja med lastnostmi trdnihsnovi, ki so jih pravkar spoznali, in uporabnimi predmeti, ki bi bili narejeni iz njih, pa je za njihovo rabo pravta lastnost odloËilna. Primer najdemo tudi v naslovu poglavja. Zakaj æoge niso iz gline? Usmerimopozornost na lastnosti gline in na lastnosti, ki jih mora imeti uporabna æoga.37

Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Kako ugotoviš, ali je satje narejeno iz trde ali mehke snovi?Spomnimo se ugotavljanja trdote s svinčnikom, kar seveda lahko naredimo tudi na satju. Ker paima satje malce nerodno obliko za izvedbo tega poskusa, ga lahko preoblikujemo. Ker za to nepotrebujemo velike moči ali posebnih oblikovalnih orodij, lahko sklepamo, da je satje narejenoiz mehke snovi. Dobro bi bilo, da to snov tudi poimenujemo (čebelji vosek).2. Katere lastnosti mora imeti snov, iz katere so narejene avtomobilske gume?Biti mora negnetljiva, prožna, precej mehka, ne sme prepuščati vode (zračnica pa ne smeprepuščati zraka).3. Zakaj žoge niso iz gline?Pogovarjajmo se o lastnostih, ki naj jih ima žoga, in ponovimo lastnosti gline, ki smo jih spoznaliv tem poglavju.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Ali je blago na deæniku prepustno za vodo in za zrak?Blago na deæniku ne sme prepuπËati vode, saj bomo pod takim deænikom v deæju mokri. VeËina blagaprepuπËa zrak, vendar je stopnja prepustnosti majhna. Zato nam veter obrne deænik, vËasih pa nam gacelo odnese.• Razmisli, v kateri stolpec na vrh preglednicelahko napiπeπ ≈tkanina« in v katerega≈steklo« tako, da bodo v stolpcih pod njimanavedene pravilne lastnosti trdnine. Natov prazna mesta v preglednici napiπi lastnostitrdnine tako, da bo vsaka vrstica opisovala istolastnost obeh snovi.prepustna za zrakprožnadeska, letev …trdaneprepustna za vodo• V zgodbi (izberemo zgodbo, ki jo imajo otroci radi) poiπËi predmete (lahko omejimo πtevilo).V preglednico zapiπi imena predmetov, snovi, iz katerih so, in lastnosti snovi.Primer: Iz pravljice Moj deænik je lahko balon izberemo predmet æoga.Predmet Snovi Gnetljivost Prožnost Trdota Prepustnostza vodoPrepustnostza zrakžoga guma da da mehka ne ne• V preglednici so zbrane lastnosti snovi. Katera snov ima take lastnosti?Kaj zaradi teh lastnosti izdelujejo iz nje?GnetljivostProžnost Trdota Prepustnostza vodoPrepustnostza zrakSnoviPredmetnenetrdanenenedatrdanenenedamehkaneda38

GnetljivostProžnost Trdota Prepustnostza vodoPrepustnostza zrakSnoviPredmetnenetrdanenelespohištvonedatrdanenekovinaogrodje kolesnedamehkanedablagošotor• Zaradi katerih lastnosti je volna neuporabna za izdelavo kroænikov?Poleg suhe in trdne hrane na kroænike dajemo tudi omake in juhe. Od kroænikov priËakujemo, da sodovolj trdni za koliËino hrane na njih in da ne prepuπËajo vode. Volna nima nobene od teh lastnosti.Podobnih primerov je πe veliko, na primer: kako bi se obnesel stol iz gume, kaj lahko poËnemo z lesenoæemljo itn. Spodbujajmo otroπko domiπljijo in vsako domislico natanËno razËlenimo glede na lastnostisnovi in uporabnosti predmetov.39

Kaj lahko narediš iz gline in papirja?Obdelovanje mehkih snoviOperativni cilji• Seznanijo se s papirnimi gradivi.• Navajajo se na varno in pravilno uporabo orodij.• Spoznavajo in uporabljajo razliËne naËine spajanja papirnih delov.• Navajajo se na smotrno uporabo materiala.• Presojajo ustreznost izdelka.Teoretična izhodiščaPapir moramo izdelati, zato je umeten material. Je ploπËat, porozen material, sestavljen iz prepletenihvlaknin rastlinskega izvora. Osnovna surovina za papir so lesna in celulozna vlakna, ki jih iz lesa pridobijo skemijskim postopkom.Vse veËji pomen ima tudi uporaba sekundarnih vlaknin — recikliranje starega papirja.Za obdelavo je pomembno, da znamo papirne materiale razvrstiti na papir, karton in lepenko. Za papir jeznaËilno, da je tanek in enoplasten. »e stehtamo list papirja velikosti 1 m 2 in dobimo maso 80 g, pravimo,da ima papir gramaturo 80 g/m 2 .Lepenka in karton sta praviloma debelejπa, veËplastna in imata veËjo gramaturo.PAPIRLEPENKAKARTON0150225600g/m 2Karton je zlepljen iz razliËnih vrst papirnih materialov in pri pregibanju ne poËi. Pravimo, da je æilav.Lepenka je zlepljena iz papirjev enake kakovosti in pri pregibanju hitro poËi. Pravimo, da je krhka in lomljiva.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaZa ugotavljanje vrste papirnih materialov v steklen kozarec natrgamo koπËke razliËnih papirnih materialovin prelijemo z vodo. »e opazujemo trgani rob koπËkov papirnih materialov, opazimo vlakna, ki so glavnasestavina. Veliko laæe trgamo razmoËene koπËke. V kozarcu po daljπem namakanju opazimo, da je vodapostala motna. V njej so se namreË raztopila lepila in barvila, ki so bila v papirnih materialih. Debelejπi kosipapirnih materialov pri namakanju v vodi razpadejo. S prsti jih lahko razstavimo v posamezne liste in takosklepamo, da smo imeli poleg papirja tudi karton oziroma lepenko.Za preizkuπanje smeri teka papirja uporabimo kos Ëasopisnega papirja. List strgamo precej hitro. »e je roblista po trganju raven, pravimo, da smo list trgali v smeri teka vlaken oziroma v smeri teka papirja. Isti kospapirja zasukamo za 90º in znova strgamo. Rob trganja ne bo raven; papir smo namreË trgali pravokotnona smer vlaken. Pri kartonu in lepenki smer teka vlaken doloËimo s pregibanjem, saj je pravokotna na smerlaæjega pregibanja. Smer teka je pomembna, ker papirne materiale v tej smeri laæe trgamo, reæemo in pregibamo.Smer teka lahko dokaæemo samo pri strojno izdelanih papirnih materialih.RoËno izdelan papir ima vlakna nakljuËno porazdeljena v vseh smereh, zato pri trganju v razliËnih smerehdobimo robove enakega videza. Podobni so rezultati trganja papirnih stisnjencev (embalaæa, v kateri prodajajojajca).Za preoblikovanje papirnih materialov uporabljamo posebna orodja. ©karje morajo biti dovolj ostre in z40

zaobljenimi konicami. Pomembna je tudi velikost; ustrezati mora uËenËevi dlani. Za uËence, ki so leviËarji,izdelujejo πkarje, ki imajo roËaja oblikovana za prijem z levico.Posebno orodje je noæ za papir, ki ga vleËemo le ob masivnem kovinskem ravnilu.Postopek1. NatanËno odmerimo z metrom.2. S svinËnikom oznaËimo mesto rezanja.3. Masivno kovinsko ravnilo nastavimo na Ërto.4. Z roko moËno pritisnemo ravnilo na obdelovanec, ki ga podloæimo s kosom lepenke.5. Pripravimo noæ za rezanje papirja (preverimo ostrino, nastavimo dolæino rezila— dva delËka iz roËaja).6. Noæ nekoliko nagnjen v smeri rezanja z rahlim pritiskom na obdelovanec vleËemoob kovinskem ravnilu.7. Reæemo toËno po Ërti.8. Kovinsko ravnilo nastavimo na obdelovanec tako, da reæemo na strani odpadka.9. Debelejπe papirne materiale reæemo postopno tako, da noæ za papir veËkrat nastavimov mesto zaËetnega reza in z rahlim pritiskom vleËemo ob ravnilu, dokler materiala ne prereæemo.10. NatanËneje reæemo, Ëe pri delu stojimo.Izrabljeno konico noæa odlomimo z lomilnikom (zamaπek roËaja na noæu) ali s kleπËami v nasprotni smerizareze na jeklenem rezilu. Rezilo noæa je spet ostro.Papir lahko izdelamo tudi sami.Pri pridobivanju osnovne vlaknine iz papirnih robËkov ali Ëasopisnega papirja smo uspeπnejπi, Ëe uporabimoelektriËni meπalnik. Za izdelavo papirja potrebujemo vsaj dve πolski uri. V mokro papirno pogaËico lahkopred tlaËenjem (tanjπanjem) pogaËice dodamo tudi suho cvetje. Ko bomo pogaËico nato ploπËili, se bo suhocvetje (trave, suhi listi, semena ...) prekrilo z vlakni. Po stiskanju in suπenju dobimo unikatne roËno izdelanepapirje. Na zraku suπimo papir 3—4 dni. Pred uporabo roËno izdelan papir πe obteæimo, da se nekolikoporavna. Preoblikujemo ga lahko tako, da ga trgamo, striæemo, luknjamo, lepimo in barvamo. Papir lahkouËenci izdelujejo v dvojicah, koπËke izdelanega papirja pa si med seboj izmenjujejo; tako lahko izdelajo tudibarvno zanimive voπËilnice. Vsak kos roËno izdelanega papirja je unikaten izdelek, zato uËence navajamona varËno uporabo.Preprosto tehnologijo izdelave s tlaËenjem lahko zamenjamo s postopkom, ki je povsem podoben roËniizdelavi papirja v mojstrskih delavnicah. Za ta postopek potrebujemo fino mreæo, napeto na okvirju, inposodo, v kateri papirjevino pripravimo v vodi. S tem postopkom izdelamo tanjπe papirne liste z odcejanjemna gosti mreæi.Poseben papirni material je valoviti karton. Zlepljen je iz papirnega vala in ravnih listov papirjev razliËnekakovosti. VeËjo trdnost in nosilnost mu zagotavlja oblika.Valovita lepenka je zlepljena iz papirnega vala in ravnih listov enake kakovosti.IZ »ESA JE PAPIR?Za preizkus ponudimo razliËne vrste papirnih materialov (pisarniπki papir, raËunalniπki papir, servietni papir,Ëasopisni papir, embalaæno πkatlico kakπnega æivila, valoviti karton, kos lepenke).Pred poskusom lahko napovedo priËakovane rezultate, po opravljenem poskusu pa ugotovitve primerjajoz napovedmi.1. Izdelaj lonËek iz gline2. Kako lahko izdelaπ roËno izdelan papir3. Ali je ves papir enak?Ali papir lahko trgaπ v vseh smereh enako?Ne, laæe trgamo papir v smeri teka, rob trganja bo raven.41

Kakπen je rob trganja na koπËkih?Na robovih koπËkov papirja vidimo vlakna.Ali lahko razmoËene koπËke papirja razstaviπ v veË plasti?V veË plasti razstavijo karton, lepenko, valoviti karton in valovito lepenko. Naπteti papirni materialiso zlepljeni iz veË plasti.4. Ali je kaj trden most?»e obremenimo trak papirja (most), se trak hitro upogne. Karton je veËplasten in debelejπi, zato preneseveËje obremenitve, lepenka pa πe nekoliko veËje. Valoviti karton zaradi oblike (prelepljen valovit papir)prenaπa najveËje obremenitve.Trdnost je najveËji odpor sil materiala proti zunanjim silam. Poznamo: natezno, tlaËno, uklonsko, upogibno,striæno in vzvojno napetost.6. Iz tankega kartona lahko izdelaπ gibljive modeleIzdelajo lahko gibljiv model, tako kot prikazuje risba v delovnem zvezku, ali pa na podoben naËin drugoæival. NaËin delovanja je podoben ≈moæiËku kopitljaËku«, le da vrvico nadomestijo s kartonskimi trakovi.Vsak premiËni del (taca, rep ...) mora imeti dve luknji, ki sta med seboj primerno oddaljeni. Eno od lukenjs pisemsko razcepko poveæemo s trupom æivali v gibljivo zvezo. Ta zveza je vrtiπËe premikanja tace ali repana trupu, drugi luknji v taci in repu pa med seboj poveæemo s kartonskima trakovoma in razcepkami.Gibanje repa prenesemo s kartonskim trakom na taco; gibanje prenaπamo z enega dela na drugi del. Tiizdelki nam lahko sluæijo tudi kot ploske lutke.7. Katera oblika ima najveËjo trdnost?Oblike pripravimo iz enako velikih listov pisarniπkega papirja (velikost A5). Obremenimo jih tlaËno tako, dana oblike postavljamo male πolske zvezke. Pri poskusu ugotovimo, katera oblika ima najveËjo tlaËno trdnost.NajveËjo ima tista oblika, ki prenese najveËje πtevilo zvezkov.Na kakπne naËine lahko preoblikujemo papir?S pregibanjem papirja doseæemo veËjo trdnost lista papirja. Za list papirja pravimo, da ima le dve razseænosti,ker debelino zanemarimo. »e ga pregibamo, dobimo πe tretjo razseænost in papirni izdelek ima veËjotrdnost. Z zgibanjem lahko izdelamo razliËne oblike (profile), iz katerih lahko nato z lepljenjem in s spenjanjemizdelamo trdne izdelke.Iz tankih papirjev lahko zgibamo tudi izdelke po naËrtih (origami).Z zgibanim modelom letala lahko preizkuπamo lastnosti letenja. »e letalo zgibamo natanËno po naËrtu, bomodel letel naravnost. Smer letala spreminjamo s smernim krilcem, ki ga izdelamo na papirnem modelutako, da zadnji rob trupa letala zakrivimo v æeleno smer. »e ga zakrivimo v desno, bo model zavijal v desno.ZraËni tok, ki se zaganja v smerno krilce, potisne letalo v desno; letalo bo torej letelo v æeleno smer.8. Kako lahko poveËamo trdnost listu papirja?List pisarniπkega papirja velikosti A4 nima prav velike trdnosti, s pregibanjem v razliËne oblike, pa se njegovatrdnost zelo poveËa. Za preizkuπanje vzamemo po dva lista A4.Prvi most (1.) sestavimo tako, da na kladici poloæimo dva lista, kot prikazuje skica v delovnem zvezku. Mostobremenimo in opazujemo posledico.Drugi most (2.) zgradimo tako, da en list vstavimo med leseni kladici; dobimo lok, ki ga prekrijemo z drugimlistom. Most obremenimo in opazujemo posledico.Tretji most (3.) sestavimo tako, da zgornji list papirja ob robovih dvakrat prepognemo (izdelamo U profil),kot prikazuje risba. Most obremenimo in opazujemo posledico.»etrti most (4.) zgradimo tako, da list zgibamo po vsej dolæini, kot prikazuje skica, nato ga poloæimo nakladici in pokrijemo z drugim listom. Most obremenimo in opazujemo posledico.Mostove obremenjujemo z uteæmi postopno, dokler se ne podrejo.Najbolj trden je Ëetrti most.Oblika je podobna valovitemu kartonu, ki ga uporabljamo za pakiranje teæjih izdelkov.42

Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Iz katerega papirnega materiala lahko izdelaš maketo šolske okolice?Maketo šolske okolice lahko najlaže naredim iz kartona ali pa iz papirja s prepogibanjem inlepljenjem.2. Kaj lahko storiš, da bo list papirja bolj trden?Lahko zlepim več listov papirja, spnem več listov papirja ali pa zgibam papir v različne oblike.3. Zakaj ne moreš v papirnati vrečki prenašati vode?Papir prepušča vodo, zato bo iz papirnate vrečke iztekla.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Otipaj vzorce papirnih matrialov in jih razvrsti od najtanjπega do najdebelejπega (Ëasopisni papir, risalnilist, plast papirnatega robËka, kos valovitega kartona).najtanjπinajdebelejπiplast papirnatega robËka Ëasopisni papir risalni list kos valovitega kartona• Primerjaj kos roËno izdelanega papirja z listom papirja iz πolskega zvezka. Kateri papir je bolj gladek?— Bolj gladek je list iz πolskega zvezka. Izdelan je iz papirja, ki ga na papirnem stroju stiskajo in gladijo.• Ali je list roËno izdelanega papirja, ki ga lahko izdelaπ iz Ëasopisnega papirja, recikliran papir?Obkroæi! NE DARecikliranje je ponovna uporaba odpadnih snovi za izdelavo novih izdelkov.• Katero orodje potrebujeπ za izdelavo luknje v tankem kartonu?— LuknjaË, kladivo in podlago (kos lesa in karton).• PoiπËi v knjigah naËrt za model zgibanega letala, ki je drugaËen kot v uËbeniku, in ga izdelaj.Kaj moraπ storiti, da bo letalo zavijalo v desno smer?— Zadnji rob trupa letala (rep) zapogneπ v desno smer.STROKOVNA LITERATURA• Grum, Ferlan: Gradiva,Tehniπka zaloæba Slovenije,Ljubljana, 1994.• G. Novak: Papir, karton, lepenka,Univerza v Ljubljani,Naravoslovnotehniπka fakulteta,Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana,1998.43

Kaj lahko narediš iz lesa?Obdelovanje trdih snoviOperativni cilji• Ugotavljajo tehnoloπke lastnosti razliËnih snovi.• Za razliËne namene izbirajo snovi z ustreznimi lastnostmi.• Navajajo se na varno in pravilno uporabo orodij.• Navajajo se na smotrno uporabo gradiva.Teoretična izhodiščaLes je naravni material, ki ga Ëlovek uporablja za gradnjo in izdelke æe od pradavnine. Dragocen in dodoloËene mere obnovljiv vir lesa je gozd. Zgradba lesa je odvisna predvsem od tega, kakπne vrste je, pa tudiod starosti posekanega drevesa. Lastnosti lesa, ki jih spoznamo pri obdelavi in uporabi, so posledica njegovezgradbe. Vrste lesa prepoznamo po: barvi, videzu ali teksturi, trdoti, znaËilnem vonju ...Pri obdelavi lesa je zelo pomembna tudi njegova trdota.Trdota lesa je doloËena s tem, kako moËno se upira les, Ëe prodira vanj drugo, bolj trdo telo. Trdoto smoobravnavali v poglavju Zakaj æoge niso iz gline, Lastnosti trdnin, kjer smo snovi razvrstili na trde in mehke,za merilo pa smo uporabili svinËnik. Po tem kriteriju bomo kako vrsto lesa lahko doloËili kot mehko (to jeodvisno tudi od trdote uporabljenega svinËnika), veËinoma pa jih bomo opredelili kot trde. Pri zabijanjuæebljev v smrekov ali bukov les pa zelo dobro obËutimo, da sta ti dve vrsti lesa razliËno trdi. Za obdelavo vπoli je primeren mehkejπi les. Zelo mehak les imajo smreka, lipa in topol.Hlode razæagajo s traËno æago v tramove, gredice in deske. TraËna æaga ima list, napet na pogonski innapenjalni kolut. Letve in letvice razæagajo s kroænimi æagami.Les obdelujemo s posebnimi postopki in pri tem uporabljamo orodja in pripomoËke. Glavni obdelovalnipostopki so:1. merjenje in zaËrtovanje; orodja: ravnilo, kotnik, jeklen meter v ohiπju in svinËnik. Pri zaËrtovanju nales uporabimo svinËnik, in ne drugih pisal.2. pritrjevanje; orodja: mizarska svora, vzporedni primeæ, jeralnik. Mizarska svora sluæi za hitro pritrjevanjeobdelovancev za stiskanje lepljencev. Vzporedni primeæ je naprava za pritrjevanje kovin, zato moramoleseni izdelek obloæiti z odpadnim lesom, da ga pri pritrjevanju ne poπkodujemo. Poseben pripomoËekza æaganje je jeralnik, v katerega s svoro vpnemo letvice. Jeralnik omogoËa, da æagamo pod pravimkotom ali pod kotom 45º. Pri pritrjevanju izdelkov na mizo moramo tudi mizo zaπËititi z veËjim kosomlesa (odrezek deske, panelne ploπËe ali iverne ploπËe).3. æaganje; orodja: kovinska loËna æagica, lisiËji rep. RoËno æagamo z loËno kovinsko æagico, ki ima vpetlist z drobnim ozobjem. Æagico potisnemo od sebe, pri vleËenju nazaj pa je ne pritiskamo k obdelovancu(prosti hod). Primerna je za æaganje manjπih koliËin lesa (letvice). Nekoliko veËje letve æagamo zlisiËjim repom, ki je veËja æaga.4. vrtanje; orodja: roËni vrtalni stroj, vijaËni sveder. Z vrtanjem lahko les prevrtamo ali pa le delno zavrtamoluknjo v les (slepa luknja). Pred vrtanjem v les s toËkalom (kovinska konica) zatoËkamo mesto vrtanja.ZatoËkano mesto prepreËuje zdrsavanje svedra. Uporabljamo roËni vrtalni stroj, ki ga poganjamo zroËico. V vpenjalno glavo vpnemo vijaËni sveder z ustreznim premerom. RoËico vrtimo od sebe tako, dase sveder vrti v desno; le tako namreË rezili svedra odrezujeta. Ko smo nehali vrtati, πe vedno vrtimosveder v desno in ga vleËemo ven iz vrtine. »e vrtimo sveder v levo, se odvije vpenjalna glava in svederostane v lesu. V tem primeru moramo sveder znova vpeti v glavo in vrteti v desno.5. bruπenje; orodja: brusilna kladica. Bruπenje lesa najbolje opravimo z brusilno kladico. Izdelamo jo lahkov πoli: brusilni papir nalepimo na raven lesen kvader (najbolje v velikosti otroπke dlani). Za bruπenje lesa44

v πoli uporabimo brusilni papir πt. 80, 100 in 150. Visoka πtevilka pomeni drobnejπa brusilna zrna — boljfin brusilni papir.6. piljenje; orodja: okrogla, ploπËata, trikotna pila. Pilo uporabimo za odvzemanje manjπih koliËin lesatakrat, ko z brusilnim papirjem ne moremo brusiti. Za piljenje lesa uporabimo pile s srednjim nasekom.Po piljenju jih oËistimo z æiËno πËetko.7. spajanje; pripomoËki in orodja: lepila, æeblji, lesni vijaki. Lepimo z lepili za les in upoπtevamo navodilaproizvajalca. Za æebljanje uporabimo primerno dolge æeblje ( 2 / 3 skupne debeline obdelovancev, ki juspajamo). Izberemo tanjπe æeblje z ravno in veliko glavo. Kladivo mora imeti ustrezno maso glede navelikost æebljev, ki jih zabijamo (100, 150, 250 g). Æebelj, ki se zakrivi, izpulimo z mizarskimi kleπËami.Pri vijaËni zvezi moramo les prej zavrtati s svedrom, ki je nekoliko tanjπi od lesnega vijaka. Vijak privijamov desno smer. Glava izvijaËa se mora tesno prilegati zarezi v glavi vijaka; ta je ravna ali pa kriæna.8. povrπinska zaπËita lesa; pripomoËki: premazi za les. Lesne izdelke lahko tudi zaπËitimo in pobarvamo.Uporabljajmo lake na vodni osnovi, saj nam tako ne bo treba vdihavati zdravju πkodljivih topil. Les imalepo strukturo, zato ga velikokrat zaπËitimo s prozornimi laki, da ohranimo njegov videz.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaV delovnem zvezku je napisan postopek za izdelavo πtampiljke. Narisan je tudi naËrt v merilu 1 : 1. Vsemere so napisane v mm. Za boljπo predstavljivost je izdelek narisan tudi v tridimenzionalni risbi.Oblike πtampiljk naËrtujejo in skicirajo po lastni æelji in jih izstriæejo iz penaste gume. Uporabijo lahko tudiluknjaËe. Spretnejπi si lahko izdelajo veË πtampiljk. Pri preizkuπanju lahko izdelajo veËbarvne odtise tako, das ËopiËem nanesejo na πampiljko razliËne barve.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Ali vse vrste lesa dišijo enako? Ali prepoznaš katero vrsto lesa po vonju?Nekatere vrste lesa imajo značilen vonj, npr. les češnje, borov les, les oljke, lipov les ...2. Katere šolske potrebščine so izdelane iz lesa? Naštej jih nekaj.Svinčnik, barvice, ravnilo. Včasih so bile modne tudi lesene peresnice.3. Ali lahko v trd les zabiješ drobne žeblje?Ne.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Ali veπ, kje dobimo les?Les dobimo z razæagovanjem hlodov, ki so debla posekanih dreves.• Kaj potrebujeπ, da lahko narediπ izdelek iz lesa?Potrebujeπ naËrt, material, orodje in primerno delovno povrπino.• Kaj narediπ z roËnim vrtalnim strojem?Z vrtalnim strojem vrtamo luknje in slepe luknje v obdelovanec.• S Ëim zaπËitimo in polepπamo videz lesenih izdelkov?Izdelke prebarvamo z ustreznimi zaπËitnimi premazi,prozornimi in barvnimi laki na vodni osnovi.STROKOVNA LITERATURA• Janez Grum, DimoFerlan: Gradiva,Tehniπka zaloæbaSlovenije 1994.• Rudi Pipa: Anatomijain tehnologija lesa,Lesarska zaloæba 1990.45

Če je ni, je vse narobeElektrični krogiOperativni cilji• Ugotovijo, da kovine dobro prevajajo elektriko, nekovine pa slabo.• Spoznajo elektriËni krog in njegove sestavine (gradnike).• Znajo sestaviti preprost elektriËni krog z æarnico, ploπËato baterijo in stikalom.• Razumejo vlogo elektriËnega stikala v elektriËnem krogu.• Znajo narisati shemo elektriËnega kroga.• Izdelajo model elektriËnega kroga.• Utemeljijo pomen pazljivega ravnanja z elektriËnimi napravami zaradi varovanja zdravja in æivljenja.• Navajajo vzroke nesreË pri ravnanju z elektriËnimi napravami.• Razlikujejo elektriËne naprave glede na zaπËito.• Spoznajo elektriËni vod in neprevodno oblogo (izolacijo).• Znajo varËevati z elektriko.Teoretična izhodiščaElektriËni tok teËe le po sklenjenih krogih. Nekateri se vËasih poπalijo, da nam elektrogospodarstvo prodajameglo, saj nam vendar poπilja po æicah ves Ëas isti tok. Taki πaljivci pa zamolËijo, da elektriËni tok nosi ssabo tudi energijo in opravlja delo. V naravi in tehniki je tako, da tisto, kar teËe po sklenjenih krogih, (skorajvedno) prinaπa in odnaπa πe kaj drugega. Ljudje, ki odhajajo od doma in se vanj vedno znova vraËajo,iz njega odnaπajo na primer smeti, prinaπajo pa hrano. V radiator teËe po ceveh centralne kurjave vednoista voda in prinaπa toploto.Æarnice in elektriËne aparate imenujemo s skupno besedo elektriËni porabniki. »eprav bi iz imena lahkosklepali, da elektriËni porabniki tok porabijo, to ni res. Prav toliko toka, kot ga v porabnik priteËe, ga iznjega tudi odteËe. ElektriËni tok skozi porabnike poganjajo baterije in generatorji. Pravimo jim izviri elektriËnegatoka. V hiπni napeljavi lahko πtejemo za izvir vtiËnico, Ëeprav vemo, da je resniËni izvir elektriËnigenerator v elektrarni, ki je prek daljnovoda povezan z vtiËnico hiπne napeljave. Porabniki in izviri imajo podva prikljuËka. Porabniki delujejo le, Ëe je elektriËni krog sklenjen tako, da sta povezana po en prikljuËekporabnika s po enim prikljuËkom izvira. Na tak naËin elektriËni tok teËe skozi porabnik in skozi izvir, karpomeni pri enem prikljuËku noter in pri drugem ven.Porabniki in izviri so med seboj navadno povezani z æicami. Za uravnavanje delovanja porabnikov (da lahkovkljuËimo in izkljuËimo elektriËni tok skoznje) v elektriËne kroge veæemo stikala, za varovanje porabnikovpa varovalke. Stikal je veliko vrst. Navadno so vgrajena v aparat. Stikala za luËi, infrapeËi in grelnike vstanovanjih so navadno vgrajena v steni. Tudi varovalke so lahko vgrajene v aparat. Aparati, ki jihprikljuËimo na hiπno napeljavo, so varovani z varovalkami ali odklopnimi stikali. Ta varovala so v hiπnihrazdelilnih omaricah in varujejo hiπne tokokroge.ElektriËni prevodniki so snovi, skozi katere lahko teËe elektriËni tok. Dobri elektriËni prevodniki imajo velikoprostih elektronov. Take snovi so kovine. Slabi prevodniki (npr. nekovine, steklo, porcelan, keramika, plastika,tekstil) imajo le malo prostih elektronov. Take snovi ne prevajajo elektriËnega toka in so elektriËni izolatorji.Izjema je ogljik, saj je nekovina, v obliki grafita pa kar dobro prevaja elektriËni tok.ElektriËne kroge ponazarjamo z elektriËnimi shemami. V njih ima vsak element elektriËnega kroga posebnooznako.Pri napaËni uporabi je elektriËni tok lahko nevaren. UËinek toka na Ëloveπko telo je odvisen predvsem odnjegove velikosti, vrste, frekvence, Ëasa trajanja in poti (πe posebno, Ëe teËe skozi srce). Vendar ne vplivana vse ljudi enako. V povpreËju velja, da tokove, ki so manjπi od 1 mA (1 mA = 0,001 A), zaznamo le najeziku. Tokovi do 15 mA povzroËajo miπiËne krËe, ki so brez πkodljivih posledic. Pri tokovih nad 15 mA pase pojavijo moËni miπiËni krËi, ki pri daljπem delovanju lahko povzroËijo smrt. ElektriËni tokovi med 50 in46

100 mA za Ëas enega srËnega utripa (pribliæno 0,75 s) povzroËajo smrtne poπkodbe. Enosmerni tokovi somanj nevarni od izmeniËnih, zato pri πolskih poskusih praviloma uporabljamo enosmerne tokove, Ëe je tole mogoËe.Poπkodovani elektriËni aparati s kovinskimi ohiπji (to je z ohiπjem iz elektriËnih prevodnikov) bi bili smrtnonevarni, Ëe ne bi bili ozemljeni. Ozemljitev je narejena tako, da je ohiπje s tretjim prikljuËkom povezano shiπno ozemljitvijo. »e bi stekel tok po ohiπju aparata, bi stekel po tretji æici v zemljo, in ne skozi Ëloveka, kibi se takega ohiπja dotaknil. Tako s tretjim vodnikom v kablih varujemo sebe.Elektrika lahko zaneti poæar oziroma poπkoduje elektriËne aparate tako, da pregreje æico. To se zgodi, Ëenastane napaka in po æici steËe prevelik tok. Da se to ne bi zgodilo, so hiπni tokokrogi varovani z varovalkamioziroma odklopnimi stikali. V ohiπju varovalke je tanka æica, ki je namenoma oslabljen del tokokroga.Debelina æice je odvisna od velikosti elektriËnega toka, ki πe sme steËi skozi porabnik. »e skozi varovalkosteËe prevelik tok, se æica v njej stali in tako se elektriËni krog prekine. Na ta naËin se tokokrog prekine,preden bi prevelik tok poπkodoval elektriËni aparat. Pravimo, da je varovalka pregorela. Tako varovalkomoramo nadomestiti z novo. Odklopno stikalo je elektromagnetno stikalo, ki prekine dovod elektriËnegatoka, kadar je prevelik. Odklopno sikalo potem preprosto znova vklopimo.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka1. Æarnica svetiZa prvo dejavnost uporabimo okrasno æarnico z dvema æicama. Tako nazorno pokaæemo, da ima æarnica —porabnik — dva prikljuËka.2. Katera æarnica sveti?Na æarnici so prikljuËki manj opazni. Æarnica sveti le v dveh od narisanih primerov. Pri tej dejavnosti otrocipogosto naredijo kratek stik, pri Ëemer se lahko grlo æarnice precej segreje. Opozorimo jih, naj ne poskuπajopredolgo, da se ne bodo prestraπili ali opekli.3. ElektriËno stikalo»e æico odmakneπ od prikljuËka baterije, æarnica ne sveti.4. Izdelaj stikaloZ izdelavo stikala in preizkusom verjetno ne bo teæav. VeË priprave in razlage moramo nameniti drugemudelu naloge. Na fotografiji je baterijska svetilka, v kateri se razmeroma dobro razloËijo posamezni elementielektriËnega kroga. »e pa nalogo razπirimo na katero koli baterijsko svetilko, moramo biti pozorni, saj sostikala v okroglih baterijskih svetilkah navadno precej skrita, zato je precej zapleteno razloæiti, kako delujejo.V πtevilnih baterijskih svetilkah iz kovine je krog sklenjen prek ohiπja, kar πe dodatno zaplete razlago.Zato izberemo ploπËato plastiËno baterijsko svetilko. »e bomo uporabili kovinsko, se prepriËamo, da krogv njej ni sklenjen prek ohiπja.5. A) Nariπi znake za razliËne dele elektriËnega krogaÆarnici lahko zveæejo zaporedno ali vzporedno. »e sta zvezani vzporedno, mora biti stikalo zvezano z njimazaporedno, sicer bo reguliralo samo tok skozi eno æarnico. Otroci bodo gotovo opazili, da vzporedno vezaniæarnici svetita moËneje kot zaporedno vezani. Na tej stopnji je razlaga preveË zapletena, zato predlagamo,da jim to predstavite zgolj kot zanimivo dejstvo.5. B) ElektriËni krog s stikalomKovina ali les — je vseeno?6. ElektriËni prevodniki in izolatorjiNamesto æarnice lahko v elektriËni krog zveæemo brenËalo. Tako postane poskus πe bolj zanimiv.Varovanje pred poškodbami7. Zakaj trije prikljuËki?Na prvi pogled se zdi, da imajo vtiËnice in vtikaËi po πtiri prikljuËke. UËence opozorimo, da sta zgornji inspodnji prikljuËek povezana v en sam prikljuËek. Dobro bo tudi, da pokaæemo prikljuËni kabel v prerezu,47

da bodo videli tri æice. Razdrimo vtiËnico in pokaæimo, kako so speljani prikljuËki. Opozorimo jih, da vtiËnicev nobenem primeru ne smejo razdreti, kadar so sami.ZELO POMEMBNO!»e skozi Ëloveπko telo steËe prevelik elektriËni tok, je to lahko smrtno nevarno. Prav je, da otroke opozorimona to. Predvsem naj bodo pozorni na poπkodbe elektriËnih aparatov in kablov in na uporabo elektrikeob vodi. Hkrati pa moramo paziti, da jih pretirano ne prestraπimo. Pravzaprav po Ëloveπkem telesuneprestano teËejo zelo πibki elektriËni tokovi. ©ibki tokovi sluæijo tudi za nekatere diagnostiËne preiskave(EEG, EMG, EKG).Pri poskusih uporabljajmo za izvire samo baterije. Delo z njimi ni nevarno.8. Kako deluje varovalka?ÆiËka mora biti res tanka. Uporabimo æiËko iz kovinske volne za dratiranje parketa ali drgnjenje umazanijes posode. Izvlecimo Ëim tanjπo æiËko. ÆiËka pri poskusu zagori; ker tega ne priËakujemo, se hitroprestraπimo. »e daljπa æica ne zagori, premikamo prikljuËna kabla bliæe skupaj, da bo tekel tok skozi krajπidel æice. Ko bo æiËka dovolj kratka (in Ëe je dovolj tanka), bo gotovo zagorela.V novejπih hiπah so v razdelilnih omaricah odklopna stikala, v starejπih razdelilnikih pa πe najdemovarovalke.Varovalke pregorijo in jih ne moremo znova uporabiti. Odklopna stikala pa lahko po odklopu πe enkratvkljuËimo.Odgovori na vprašanja48ZA ZELO RADOVEDNENaredimo baterijoKovance je treba zložiti izmenoma, en srebrn (10 SIT), en bronast (1, 2 ali 5 SIT, najbolje jekovanec za 1 SIT). Poskus uspe, če so lističi med kovanci zares mokri. Ko se posušijo, svetlečadioda (light emitting diode, LED) ne sveti več. Poskus lepo uspe s tolarskimi kovanci. Ker pabodo v obtoku samo še letos, si jih za poskus nekaj prihranite. Verjetno se ga bo dalo izvesti tudiz evri. Pomembno je, da zlagamo skupaj kovance iz različnih kovin.Pomembno je, kako obrnemo diodo, saj prevaja le v eni smeri. Za poskus uporabimo rdečodiodo, ker zasveti pri najmanjši napetosti.PREVERI SVOJE ZNANJE1. Kadar se zvečer voziš s kolesom, prižgeš luč. Oglej si električni krog luči na kolesu in poimenujnjegove dele.Pri veliko kolesih dinamo (vir) povezuje z žarnico (porabnikom) samo ena žica, ker električnitok teče tudi po ogrodju kolesa.2. Nariši shemo električnega kroga luči na kolesu.3. Na kolesu poišči tri predmete, ki prevajajo električni tok.(žica, ogrodje kolesa, dinamo, žarnica …)Kako imenujemo snovi, ki v njih prevajajo električni tok?Električni prevodniki. Morda bodo učenci ugotovili, da so to v večini primerov kovine.Poišči še tri snovi, ki ne prevajajo električnega toka.Plastika, guma …Kako jih imenujemo?Električni izolatorji.

Predlogi dodatnih vprašanj za ponavljanje• Iz Ëesa je sestavljen elektriËni krog?Iz izvira, porabnika in æic. VËasih je dodano stikalo.• PodËrtaj porabnike in obkroæi elektriËne izvire.televizor, vaza, baterija, avtoradio, kuhalnica, akumulator, æarnica, pralni stroj, elektrarna, budilka,plinski πtedilnik, hiπni zvonecPorabniki: televizor, avtoradio, æarnica, pralni stroj, budilka, hiπni zvonec.Izviri: baterija, akumulator, elektrarna.• Kakπna je vloga stikala v elektriËnem krogu?Z njim prekinemo ali sklenemo elektriËni krog. Tako lahko porabnik deluje le takrat,ko je stikalo vkljuËeno.• Kaj so elektriËni prevodniki?Snovi, ki prevajajo elektriËni tok.• Kaj so elektriËni izolatorji?Snovi, ki elektriËnega toka ne prevajajo.• IzvijaË za popravljanje elektriËnih aparatov ima roËaj iz plastike. Bi lahko bil tudi kovinski? Kaj pa lesen?Ne, kovinski ne bi smel biti, ker kovina prevaja elektriËni tok, lesen pa bi lahko bil,ker je les elektriËni izolator.• Kaj je shema vezja?Je slika, v kateri s simboli prikaæemo zgradbo elektriËnega kroga.• Katere aparature imajo vtiËe s tremi prikljuËki? Zakaj?Aparature s kovinskimi ohiπji. »e bi bilo vezje v aparaturi poπkodovano in bi se æice dotikale kovinskegaohiπja, bi elektriËni tok stekel po tretji æici v zemljo in tako ne bi poπkodoval uporabnika, ki bi se dotaknilohiπja.• Zakaj je poπkodovana æica lahko smrtno nevarna?Ker bi ob dotiku poπkodovane æice skozi Ëloveka stekel elektriËni tok, ki bi ga lahko tudi ubil.• Kakπna je vloga varovalk in odklopnikov?Varujejo aparate pred prevelikim elektriËnim tokom.49

ZIMAOperativni cilji• Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu.• Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju.• Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa.• Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi.• Usposobijo se za zapisovanje dogajanj.• Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaUËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v naravi. Primerjajo naj jih s spremembamijeseni. Vsak dan naj opazujejo svetlobo, dolæino dneva in temperaturo. Z domaËega okna (Ëe je le mogoËev juæni ali zahodni legi) naj opazujejo, na kateri toËki sonce zahaja. Pri opazovanju narave naj si pomagajotudi s sliko zime v uËbeniku. PoiπËejo naj æivali in rastline, opiπejo naravo pozimi in ugotovijo, kaj delajoæivali in kaj se dogaja z rastlinami.Kje vse se pretaka voda?PretakanjeOperativni cilji• Spoznajo rezervoar (zbiralnik, hram) in njegov namen.• Skicirajo, oblikujejo, konstruirajo in gradijo modele cevi in korit.• Obvladajo osnovne obdelovalne postopke za papirna gradiva, umetne mase,les, tanko ploËevino in mehko æico.• RazloËujejo med pretakanjem tekoËin po koritih in ceveh.• Spoznajo, da vodovodno omreæje ni sklenjeno.• Spoznajo, da tekoËa voda lahko kaj poganja.• Spoznajo, da so cevi centralnega ogrevanja sklenjene.• Spoznajo, da voda v njih kroæi in prenaπa toplotno energijo.Teoretična izhodiščaTekoËine, to je kapljevine in plini, teËejo po koritih in ceveh.Primeri korit so: reËna struga, struga potoka, tobogani na bazenih, streπni ælebovi ipd. Korita so zgorajodprta. Po njih teËe kapljevina navzdol; torej z viπjega na niæje mesto. Tok tekoËine v koritih poganja teæa.Po ceveh se pretaka vodovodna voda, odpadna voda po kanalizacijskih sistemih v zgradbah, voda v sistemucentralne kurjave, kri po æilah, gorivo po ceveh v motorjih in podobno. Sistemi cevi so lahko odprti alizaprti, to pomeni sklenjeni ali pa ne. V sklenjenih sistemih se pretaka stalna in ista koliËina tekoËine, vodprtih sistemih pa je moæen dotok tekoËine v sistem in iztok iz njega. Primer odprtega sistema je vodovod.Vanj priteka in iz njega odteka vedno druga voda. Voda teËe po odprtih sistemih cevi zaradi tlaËnih razlik,ki nastanejo zaradi viπinske razlike ali pa jih ustvarjajo Ërpalke.Po ceveh lahko voda teËe tudi navzgor. Primer je natega. To je cev, po kateri teËe voda na eni strani navzgor,po drugi pa navzdol. Natega deluje, Ëe je en konec cevi viπe od drugega in je cev polna vode. VodateËe od viπjega konca po prvem delu cevi navzgor in po drugem delu cevi navzdol do niæjega konca. TlaËna50

azlika, ki poganja vodo, nastane zaradi viπinske razlike gladin na obeh koncih cevi (natege). Podobno je vdelu vodovoda, kjer voda teËe od vodovodnega πtevca (ki je navadno v kleti ali v pritliËju stavbe) po cevehnavzgor do pipe. Navzgor teËe zato, ker je njena gladina na drugem koncu cevi (tam je zbiralnik) viπe odpipe. Vodovodna napeljava torej deluje po naËelu natege. To vidimo na ilustraciji, ki prikazuje osnovne delevodovodne napeljave (glej uËbenik str. 34, del napeljave med zbiralnikom in pipami pri porabnikih).Sistem centralne kurjave je zaprt. Po njem kroæi vedno ista voda. TlaËne razlike, ki poganjajo vodo, ustvariËrpalka.TekoËa voda ima energijo zaradi svojega gibanja (to je kinetiËna energija), zato lahko opravlja delo. Voda,ki teËe po koritih (strugah), opravlja delo, ko poganja mlinska kolesa na rekah in potokih.Voda v zaprtem sistemu centralne kurjave (glej shemo v uËbeniku str. 32) prenaπa toploto. VroËa vodapriteka v radiatorje, tam odda toploto, ohlajena voda se vraËa v peË, kjer se segreje, spet teËe v radiatorjein to se ponavlja.Naredimo πe primerjavo med dvema sistemoma, sistemom centralne kurjave in krvnim obtokom. Sistemaimata nekaj skupnega: oba sta sistema sklenjenih cevi s Ërpalko. Oba prenaπata — sistem centralne kurjaveprenaπa toploto, krvni obtok pa toploto in razliËne snovi. V prvem pribliæku bi lahko rekli, da sta oba sistemazaprta. Vendar je krvni obtok precej bolj zapleten. Je zelo razvejan. Po æilah (ceveh) ne teËe vednoista snov, saj se snov v organih izmenjuje prek æilnih sten. Krvni obtok ima torej znaËilnosti odprtega inzaprtega sistema cevi.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Katera reka teče hitreje, gorska ali ravninska? Opiši razliko rečnih korit.Gorske reke tečejo po strmih bregovih, zato so njihova korita nagnjena, tok pa je zelo hiter.Ravninske reke tečejo po ravninah, zato imajo njihova korita le majhen padec. Zaradi manjšeganagiba njihovih korit tečejo ravninske reke počasneje od gorskih.Naklon ni edina razlika rečnih korit. Tudi prečni prerez korita gorske in ravninske reke je drugačen.Vendar je na tej stopnji dovolj, če učenci povežejo naklon korit (z večjo ali manjšotlačno razliko, ki poganja rečni tok) s hitrostjo vodnega toka.2. Ali bi voda pritekla v pipo v stanovanju, če bi vodovodne cevi zamenjali z vodnimi koriti?Voda ne bi mogla priteči v pipo. Vodna korita so zgoraj odprta, zato po njih ne more teči vodav stanovanja (del poti v stanovanje je navzgor).Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Ali bi po ceveh pritekla voda v stanovanje, Ëe bi bil zbiralnik vode postavljen niæe od vodovodne napeljavev hiπi?Voda ne more teËi z niæjega mesta na viπje. To je moæno le, Ëe vodni tok poganja Ërpalka.• Ali veπ, kam odteËe voda iz umivalnika? Opiπi pot odpadne vode.Voda iz umivalnika je odpadna voda in odteËe po kanalizacijskih ceveh v Ëistilne naprave. Tam jo oËistijoin spustijo v reko. Preprosta Ëistilna naprava je tudi grezna jama ali greznica, kjer se voda prefiltrirain pri tem poËasi pronica v tla.• Primerjaj napeljavo centralnega ogrevanja z vodovodno napeljavo v stanovanjih. Ali je vodovodna napeljavasklenjena? Kaj storiπ, da si natoËiπ kozarec sveæe vode?Napeljava centralnega ogrevanja je sklenjen sistem, vodovodna napeljava pa je odprt sistem. V napeljavicentralnega ogrevanja kroæi ista voda, v vodovodni napeljavi pa voda priteËe in odteËe in se nevraËa.Ko si natoËim kozarec vode, odprem pipo in voda priteËe v kozarec. Ko pipo zaprem, voda ne pritekaveË. Voda v kozarcu je malenkost zniæala gladino vode v vodnem zbiralniku. V zbiralnik doteka novavoda iz vodnega zajetja.51

Poškropi prijateljaKapljevineOperativni cilji• Spoznajo lastnosti kapljevin: gladina, oblika, kapljice.• Na osnovi poskusa ugotovijo, da kapljevine niso stisljive.• Vedo, da kapljevine lahko pretakamo.• Z gladino vode znajo doloËati vodoravno lego.• Ugotavljajo, da razliËne kapljevine razliËno hitro iztekajo.• Presipavajo in pretakajo.• IπËejo podobnosti in razlike zrnatih snovi in kapljevin.Teoretična izhodiščaSestavni delci trdnin so atomi, ioni ali molekule, ki lahko le malo nihajo okoli mirujoËih ravnovesnih leg.Vezi med njimi so moËne. Te sile doloËajo trdnost in obstojnost snovi. Trdne snovi se ne meπajo in ne teËejo.Tudi zgradbo in lastnosti kapljevin lahko razloæimo z molekularno sliko. V kapljevini so molekule blizu skupaj(vendar manj kot pri trdninah). Sile med molekulami kapljevine niso tako moËne kot pri trdninah, vendarzadoπËajo za tvorbo kapljic. PrivlaËne sile, ki delujejo med molekulami, zdruæujejo molekule v kapljice.Ker se molekule privlaËijo, teæijo k temu, da bi imela vsaka molekula okoli sebe Ëim veË enakih molekul.Molekula na povrπini ima manj takih sosedov kot molekula iz notranjosti kapljevine, zato Ëutijo veËjo silo,ki jih vleËe proti notranjosti kapljevine. Molekule na povrπini tvorijo nekakπno pregrado (opno).molekulekapljevinemolekulezrakaV brezteænem prostoru nastane povsem okrogla kaplja. »e pa deluje privlaËna sila Zemlje, se kaplja nekolikodeformira.Sile med molekulami kapljevin niso tako moËne kot pri trdninah. Molekule kapljevine se lahko gibljejodruga ob drugi, saj se pri tem razdalje med molekulami zelo malo spreminjajo. Zato lahko kapljevina spreminjaobliko in zaradi svoje teæe teËe. Zaradi slednje zavzame najniæjo moæno lego.Vsaka lega, ki je usmerjena tako kot umirjena gladina kapljevine daleË od sten posode, je vodoravna. Namejni povrπini, med kapljevino in steno posode, delujejo med molekulami drugaËne sile. Te sile ukrivijogladino ob robovih.Kapljevine so skoraj nestisljive. Za zmanjπanje njihove prostornine bi potrebovali ogromen tlak. »e æelimomolekule zbliæati, zaËnejo delovati moËne odbojne sile. Ker je stisljivost kapljevin silno majhna, so za naπouËno stopnjo kapljevine nestisljive.Æidkost ali viskoznost je lastnost kapljevin, ki pove, kako se kapljevina upira pretakanju. Viskoznost jeposledica tako imenovanega notranjega trenja med gibajoËimi se plastmi tekoËine. Viskoznost doloËa,kako tekoËine teËejo, zlahka ali teæko.52

TekoËina z majhno viskoznostjo iztekajo hitro tudi skozi majhno odprtino, tekoËina z veliko viskoznostjo papoËasi. »im veËje so medmolekularne sile, tem veËja je viskoznost kapljevine. Z viπanjem temperature seviskoznost kapljevin zmanjπuje, viskoznost plinov pa naraπËa. Viskoznost tekoËin ni neposredno povezanaz gostoto kapljevine.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaOBLIKA, GLADINA, KAPLJICAPri prelivanju kapljevin v razliËne posode lahko opazujemo obliko kapljevine in obliko gladine. UËencevpraπamo, v kateri posodi je najveË kapljevine in zakaj tako mislijo.Kdaj lahko sklepamo, da viπja gladina v posodi pomeni, da je v njej veË kapljevine? Kaj pa pri posodi zdrugaËno obliko?UËenci lahko opazujejo kapljice razliËnih kapljevin: vode, olja, kisa, mleka …Opazujejo naj obliko kapljic in njihovo velikost. Preπtevajo lahko, koliko kapljic je potrebno, da majhnoposodico napolnijo z razliËnimi kapljevinami. Na osnovi rezultatov naj primerjajo velikosti kapljic razliËnihkapljevin.STISLJIVOSTStisljivost kapljevin je v primerjavi s stisljivostjo plina neznatna. UËenËeva ugotovitev, da kapljevine nisostisljive, je zato pravilna.PRETAKANJEPri pretakanju kapljevin moramo paziti, da viskoznosti ne povezujemo z gostoto. Olje ima manjπo gostotokot voda, med pa veËjo, a imata oba veËjo viskoznost kot voda.Odprtina v lonËku naj ne bo prevelika (premer 2 do 3 mm), da bomo brez teæav opazili razliko med hitrostmiiztekanja.Odgovori na vprašanjaPresipavanje, prelivanje8. Razlika med presipavanjem mivke in prelivanjem vode je v gladini in obliki curka.Snov Skica gladine v zgornji posodi Oblika curkaSkica gladine v spodnji posodimivkani vodoravnacurek je zgoraj ozekspodaj širokna sredini se dela hribčekvodavodoravnacurek je zgoraj širokspodaj ozekvodoravnaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Naštej lastnosti, ki veljajo za olivno olje in vodo.Imata obliko posode, nista stisljiva, imata gladino, lahko ju prelivamo, naredita kapljico.2. Na dnu bomo preluknjali dve enaki plastenki. V eni je kis v drugi pa olje. Obe kapljevini stanaliti do enake višine. V katero plastenko moramo narediti več lukenj, če želimo, da se bostaobe plastenki izpraznili hkrati?V plastenko z oljem moramo narediti več lukenj.53

Igrajmo se z baloniPliniOperativni cilji• Vedo, da plini zavzemajo celoten prostor.• Z dejavnostjo ugotovijo, da je plin stisljiv.• Vedo, da plin teËe.Teoretična izhodiščaPlinske molekule so daleË druga od druge. Gibljejo se v popolnoma nakljuËnih smereh po sicer praznemprostoru in tako zapolnijo celoten prostor posode. Gibanje je æivahnejπe, Ëim viπja je temperatura plina.Pline utekoËinimo s hlajenjem. Tako zmanjπamo hitrost gibanja molekul in omogoËimo privlaËnim silammed njimi, da jih poveæejo v kapljevino.Plini so zelo stisljivi. TeËejo, se lahko meπajo in zavzamejo celoten prostor, ki ga imajo na voljo. Nimajo svojeoblike, temveË prevzemajo obliko posode, v kateri so.Plini in kapljevine so tekoËine.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJETRDNINE: lonec, sol, štedilnik, makaroni, jeklenka, krožnik, parmezanKAPLJEVINE: olivno oljePLINI: plinUČIM SE UČITIPredlagani miselni vzorec, ki mu lahko dodamo različne slike.SNOVITRDNINE KAPLJEVINE PLINI- oblikujemo v telo- so trde ali mehke- so prožne ali neprožne- ohranjajo obliko- imajo obliko posode- se jih ne da stisniti- naredijo gladino- lahko jih prelivamo- zavzemajo cel prostor- so stisljivi- nimajo gladine- lahko tečejoPredlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Naπtej vsaj πtiri kapljevine.Olje, nafta, kis, sadni sok.• Kako imenujemo lego, ki je enaka legi gladine mirne vode?Vodoravna lega.• Zakaj je olje kapljevina?Ker ima obliko posode, vodoravno gladino, naredi kapljico, se pretaka.54

• Obkroæi trditve, ki opisujejo lastnosti kapljevin, in podËrtaj trditve, ki opisujejo lastnosti plinov.SO STISLJIVE. IMAJO OBLIKO POSODE. NISO STISLJIVE.IMAJO GLADINO. NAREDIJO KAPLJICO. SE PRETAKAJO.PORAZDELIJO SE PO CELOTNEM PROSTORU.Obkroæene lastnosti: imajo obliko posode, niso stisljive, imajo gladino, naredijo kapljico, se pretakajo.PodËrtane lastnosti: so stisljive, porazdelijo se po celotnem prostoru, se pretakajo, imajo obliko posode.• Primerjaj lastnosti plinov in kapljevin. V Ëem so si podobni in v Ëem se razlikujejo?Podobnost: se pretakajo, nimajo svoje oblike.Razlike: plini so stisljivi, ne naredijo kapljic in nimajo gladine.• Vodo lahko pretakamo iz kozarca v kozarec. To lahko storimo tudi z mivko.Ali to pomeni, da je tudi mivka kapljevina? Zakaj?Ne, mivka ne naredi kapljic.55

Kam izgine lužaSpreminjanje snoviOperativni cilji• Spremembe stanj opazijo v naravi.• Razumejo vpliv segrevanja in ohlajanja na spremembe snovi.• Spoznajo litje.Teoretična izhodiščaGradniki snovi (atomi, molekule) so med seboj razliËno moËno povezani. Stopnja povezanosti doloËa agregatnostanje snovi: trdno, kapljevinasto ali plinsko. Dejansko agregatno stanje snovi doloËata njena temperaturain tlak. Prehod iz enega stanja v drugo poteka pri natanko doloËeni temperaturi. Ta je odvisna odtlaka in jo navadno navajamo pri normalnem zraËnem tlaku (101,3 kPa).Pri spremembi agregatnega stanja snov preide iz enega agregatnega stanja v drugo, pri Ëemer se temperaturasnovi ne spremeni. Toplota povzroËi spremembe medmolekulskih sil.•TALJENJE IN ZMRZOVANJEDa trdna snov preide v kapljevinasto, jo moramo segreti, kar pomeni, da ji moramo dovesti toploto. To spremembostanja imenujemo taljenje. Taljenje snovi poteka pri temperaturi, ki jo imenujemo taliπËe. RazliËnesnovi imajo razliËna taliπËa. V tabeli so podana taliπËa nekaterih snovi pri normalnem zraËnem tlaku.SNOVduπikalkoholæivo srebrovodasvinecaluminijæelezovolfram (æarilna nitka v æarnici)TALI©»E ( 0 C)-210-114-39032765815303400Toplota, ki jo pri taljenju prejme trdna snov, povzroËi, da se molekule gibljejo æivahneje, zato so v povpreËjubolj narazen. Molekule med seboj niso veË povezane tako moËno kot v trdnini (na primer v kristalih), medmolekulskevezi pa so πe dovolj moËne, da se molekule kapljevine zdruæujejo v kapljice.Zmrzovanje ali strjevanje imenujemo prehod kapljevine v trdnino pri temperaturi taliπËa. Pri tem procesutekoËina odda toploto.• IZPAREVANJE, IZHLAPEVANJE IN UTEKO»INJANJEKapljevina lahko preide v plinasto stanje, Ëe molekule prejmejo dovolj toplote (to je energije), da premagajoprivlaËne sile med molekulami. Temperaturo, pri kateri snov izpareva, imenujemo temperatura vreliπËa.Prehod stanja pri tej temperaturi imenujemo izparevanje. V preglednici so zapisana vreliπËa razliËnihkapljevin pri normalnem zraËnem tlaku.SNOVVRELI©»E ( 0 C)SNOVVRELI©»E ( 0 C)duπik-196svinec1750alkohol78aluminij2300æivo srebro357æelezo3050voda100volfram (æarilna nitka v æarnici)566056

Prehod pa je moæen tudi pri niæjih temperaturah. Nekatere molekule na povrπini kapljevine imajo dovoljveliko energijo, da premagajo privlaËne sile med molekulami kapljevine in preidejo v plinasto stanje. Takπenprehod imenujemo izhlapevanje. Izhlapevanje je hitrejπe pri viπjih temperaturah. Toplota, ki je potrebna zaspremembo stanja, prihaja iz kapljevine in okolice. Zato se kapljevina in okolica hladita.Tako lahko razloæimo, zakaj se telo pri potenju hladi. Ko pot izhlapeva, se telo (okolica kapljevine) ohlaja.Glede na izparevanje in izhlapevanje loËimo med paro in hlapi. Kadar je plin v okoliπËinah, ki se ne razlikujejoznatno od okoliπËin izparevanja, ga navadno imenujemo para. Plin pri pogojih, ko poteka izhlapevanje,imenujemo hlapi. Tako poimenovanje je zelo nazorno in pomaga pri razumevanju pojavov, posebnotistih, ki potekajo v naravi.UtekoËinjanje ali kondenzacija je prehod iz plinastega stanja v kapljevinsko. Pri kondenzaciji plin oddatoploto.Pri izhlapevanju vode prehajajo v zrak vodni hlapi. Vodnih hlapov ne vidimo. »e se vodni hlapi v zrakuutekoËinijo, nastanejo oblaki in megla.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaSpreminjanje stanja v naravi lahko najpogosteje opazujemo pri vodi. Pri tem moramo poudariti, da vode vplinskem stanju nikoli ne vidimo. Najbliæe opazovanju smo pri vrenju, ko opazujemo mehurËke, v katerihje vodna para. Posamezne kapljice vode se skupaj s hlapi nahajajo v megli in oblakih. Rosa, luæe, reke injezera so kapljevinsko agregatno stanje vode, led in sneg pa trdno stanje vode. Sneg in led imata razliËnokristalno zgradbo, ker sneæinke nastanejo pri drugaËnih pogojih kot led.Spreminjanje stanja pa lahko opazujemo tudi pri drugih snoveh.TaljenjeTaljenje trdnega voska pri gorenju sveËe, taljenje sladoleda in Ëokolade pri sobni temperaturi, taljenje maslain masti na grelni ploπËi …Izparevanje, izhlapevanjePare in hlapi razliËnih snovi so pogosto nevidni. Vendar hlapne kapljevine lahko zavohamo. Taki primeri so:bencin, aceton, parfumi, kis …V vseh teh primerih snov za spremembo stanja potrebuje toploto, ki jo dobi (vzame) iz okolice.Pri vajah je smiselno uËence opozarjati na spremembo lastnosti snovi. Iz lastnosti naj uËenci sklepajo nastanje snovi.UËenci naj ugotovijo, da se stanje lahko spreminja v obe smeri. Sladoled, Ëokolado, maslo in mast damo vhladilnik in v kratkem Ëasu bodo kapljevine spremenile lastnosti in postale trdnine. Staljen vosek pa se strdiæe pri sobni temperaturi.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Kaj se ob sončnem dopoldnevu zgodi z roso, ki je bila zjutraj na travah?Rosa izhlapi.2. Kako bi iz sadja, smetane in sladkorja naredil sladoled? Napiši pripomočke in opiši postopek.Potrebujemo mešalnik, posodo, nož, zamrzovalnik in desko. Smetano stepemo, dodamokoščke sadja in sladkor in zmes položimo v zamrzovalnik za 4 ure.3. Opiši, kako nastanejo ledene sveče.Voda ob strehi se stali, steče na rob in zopet zamrzne.57

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Kako lahko spreminjamo stanja snovem?S segrevanjem in ohlajanjem.• Kako imenujemo vodo v trdnem stanju in kako v plinastem?Led, para, hlapi.• Kaj se zgodi s Ëokolado, ki jo pozabiπ na soncu?Se stali.• Kaj je taljenje?Proces, ko se trdnina spremeni v kapljevino.• Dopolni stavke. Uporabi besedi segrevati in ohlajati.»e led dovolj______________, nastane kapljevina — voda.»e æelimo iz vode spet dobiti led, moramo vodo_____________.»e pa vodo dovolj moËno ________________, se voda spremeni v paro.V jesenskih jutrih je trava prekrita s kapljicami vode, ker so se vodni hlapi dovolj ____________.Luæa na cestiπËu zgine, ker se je voda dovolj _____________ in izhlapela.(segrejemo, ohladiti, segrejemo, ohladili, segrela)• Ko si mama odstranjuje lak z nohtov, uporablja vato, prepojeno z acetonom. Kako to, da ga lahkozaduhaπ?Aceton hlapi. Hlapi acetona imajo moËan vonj.• Ali morda veπ, kako iz slanine delajo mast in ocvirke? Vpraπaj mamo ali babico in postopek zapiπi.Slanino z mesom stalijo. Nato jo prelijejo v posode, da se ohladi in strdi.• Pri katerih pogojih se perilo posuπi najhitreje?Odgovor morda vedo iz vsakdanjih izkuπenj. Pri tem jih opozorimo na spremembo stanja in kaj jopospeπuje. Pospeπiti moramo izhlapevanje. Izhlapevanje je izdatnejπe pri viπji temperaturi. Pospeπi gatudi vetrovno vreme. Veter namreË odnaπa vodne hlape in pospeπuje izhlapevanje.• Kako bi lahko razloæili kroæenje vode v naravi?Voda v kapljevinastem stanju v naravi neprestano izhlapeva, hlapi se kondenzirajo v kapljice (na primerv oblakih in rosi). Ko so kapljice v oblakih dovolj velike, pada deæ in voda se vrne na zemljo.STROKOVNA LITERATURA• M., AmbroæiË, E., KariË, S., Kralj, M.,Slavinec, A., Zidanπek, Fizika 7, DZS,Ljubljana 1997.58

Zakaj kuhalnice niso kovinske?Toplotna prevodnost snoviOperativni cilj• Ugotovijo, da kovine dobro prevajajo toploto, nekovine pa slabo.Teoretična izhodiščaToplota prehaja vedno z mesta z viπjo na mesto z niæjo temperaturo. Poznamo tri naËine prenosa: prevajanje,konvekcijo in sevanje. Po mirujoËi snovi toplota prehaja s prevajanjem. Pri toplotni konvekciji prenaπatoploto tok tekoËine (kapljevine ali plina), torej snov, po kateri se prenaπa toplota, ne miruje. Konvekcija jeprevladujoË mehanizem, s katerim se segreva zrak v sobi nad toplim radiatorjem ali voda v loncu, ki je nakuhalniku. Tretji naËin prenosa toplote je sevanje. To je edini naËin prehajanja toplote na velike razdalje inskozi prazen prostor. Tako nas greje Sonce.Toplotna prevodnost je fizikalna veliËina, ki pove, kolikπen toplotni tok steËe pri temperaturni razliki 1 Kskozi 1 m 2 veliko ploskev 1 m debele snovi. Toplotna prevodnost je znaËilna veliËina snovi, tako imenovanasnovna konstanta. Toplotno prevodnost merimo v W/mK. Posebno pomembna je v gradbeniπtvu, kjer pazaradi praktiËnosti namesto toplotne prevodnosti uporabljamo U-faktor (nekateri ga imenujejo tudi k-vrednost).Toplotna prevodnost je lastnost snovi, U-faktor pa lastnost gradnikov, ki se uporabljajo npr. za stene.U-faktor pove, kolikπen toplotni tok preide skozi 1 m 2 stene iz doloËene snovi in z dano debelino pri temperaturnirazliki 1 K. Enota za U-faktor je W/m 2 K.Snovi razliËno dobro prevajajo toploto. Najboljπi toplotni prevodniki so kovine, slabi pa so npr. voda, plutain steklena volna. Snovi, ki so dobri toplotni prevodniki, so navadno tudi dobri prevodniki elektrike.Toplotna prevodnost je odvisna od zgradbe snovi. Slabi toplotni prevodniki pogosto vsebujejo zrak, soporozni, imajo manjπo gostoto in navadno veliko praznih prostorËkov. Na tej uËni stopnji razvrstimo snovina toplotne prevodnike in izolatorje in se ne ukvarjamo z velikostjo toplotne prevodnosti.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka1. Toplotni prevodniki in izolatorjiOtroci naj spoznajo razliko med toplotnimi prevodniki in izolatorji. Spodbujajmo jih, da izkustveno navedejoËim veË snovi, ki so toplotni prevodniki, in takih, ki so izolatorji. Pogovorimo se tudi o najpogostejπiuporabi predmetov iz teh snovi.2. Ali je zrak toplotni prevodnik ali izolator?Za poskus uporabimo polivinil podloæene pisemske ovojnice brez papirja. Seveda bo πe ceneje, Ëe bomoprihranili vreËke z mehurËki, ki jih uporabljajo za embalaæo obËutljivejπih predmetov.Velika veËina toplotnih izolatorjev vsebuje zrak. Zato je pri tem poskusu zelo pomembna ugotovitev, da jezrak izolator, saj otroci iz vsakdanjih izkuπenj tega navadno ne vedo. Morda bo koristno tudi opozorilo, dazaznavajo s koæo, ki je tudi Ëutilo — tokrat za toplotni tok. Vendar naπa Ëutila niso zanesljiva, pa tudi delovatimorajo v podobnih razmerah. »e se prst preveË segreje, nam morda ne bo veË uspelo primerjatimeritev med seboj. Takrat moramo prst najprej ohladiti.Ko otroci ugotovijo, da je zrak toplotni izolator, se je koristno pogovarjati o tistih toplotnih izolatorjih, kivsebujejo veliko zraka (stiropor, krzno, volna, steklena volna …), in takih, ki ga ne vsebujejo ali pa njegovaprisotnost v njih ni tako oËitno (plastika). Opozorimo lahko tudi na predmete, kjer izkoriπËamo zrak zatoplotno izolacijo (npr. dvojna zasteklitev oken).Pri odgovorih pazimo, da bodo pravilno uporabili πtevilËne oznake. Tako bo kvalitativni obËutek na prstuustrezal novi veliËini, toplotni prevodnosti: veËja πtevilka pomeni veËjo toplotno prevodnost. Na tej stopnjije sicer πe ne poimenujemo, zato govorimo o boljπem toplotnem prevodniku. Vendar ko bodo v viπjihrazredih spoznali toplotno prevodnost, jo bodo lahko povezali z izidi tega preprostega poskusa.59

Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Moja puhovka je že stara. Zaradi mnogih pranj se je kar malo stanjšala, zato me ne greje večtako kot prej. Kaj naj storim, da mi bo v njej spet prijetno toplo?Učence spomnimo na ptice, ki pozimi našopirijo perje. Da bo puhovka spet prijetno grela, jetreba puh porazdeliti kolikor mogoče enakomerno. Tudi puhovka se mora našopiriti.2. V stanovanju poišči čim več toplotnih prevodnikov.Učence usmerimo k razmišljanju, kje vse želimo, da bi toplota čim bolje tekla (lonci, radiatorjiipd.)Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Katera je znaËilna lastnost snovi, ki so toplotni prevodniki? Katere so te snovi?Da dobro prevajajo toploto. Kovine.• Naπtej vsaj πtiri toplotne izolatorje!Stiropor, zrak, les, steklena volna, …• Zakaj pravimo, da je volnen pulover topel?Opozorimo na koliËino zraka med nitmi. »im debelejπi je pulover, tem veËja je plast zraka in tem boljπitoplotni izolator je. Pulover zadræuje toploto naπega telesa, zato pravimo, da je topel. Ob tem opozorimona ≈hladno« svilo. Svila seveda ni hladna, tako le pravimo. Svilena oblaËila so namreË zelo tanka inne zadræujejo telesne toplote.• Zakaj se nekateri ptiËi naπopirijo, kadar je mrzlo?Pri tem poveËajo koliËino zraka med perjem in to postane boljπi toplotni izolator.• Kako prepreËimo, da bi se poleti stanovanje preveË segrelo?Pomislimo na toplotne izolatorje: dvojna zasteklitev oken, senËila (spustimo rolete in naredimo senco),dobra izolacija sten in stropa.Toplotna izolacija prostorov deluje poleti in pozimi. Poleti prepreËuje, da bi se stanovanje preveË segrelo,pozimi pa, da bi se preveË ohladilo. Toplotni izolatorji zmanjπajo toplotni tok, ki teËe skozi stene prostorov.Toplotni tok teËe pozimi iz toplega stanovanja ven, poleti pa iz vroËe zunanjosti v stanovanje.UËence opozorimo tudi na podobne primere, recimo na termovko. V tej posodi ostane Ëaj dalj Ëasatopel, hladen napitek pa se dalj Ëasa ne segreje.60

Kako lahko pobereš raztresene bucike?Magnetne lastnosti snoviOperativni cilji• Preizkuπajo privlaËne sile med magnetom in æelezom.• Vedo, da ima paliËasti magnet dva pola.• S poskusi ugotovijo, da se enaka pola magnetov odbijata, razliËna pola pa se privlaËita.• Spoznajo kompas in ga izdelajo sami.• RaziπËejo moænosti uporabe magnetov.• Spoznajo, da lahko jeklene predmete namagnetimo.Teoretična izhodiščaMagnetne lastnosti kamnine magnetit (æelezova ruda, Fe 3 O 4 ) so poznali æe stari Grki in Kitajci.Magnet privlaËi predmete, narejene iz snovi, ki vsebujejo æelezo, kobalt ali nikelj. Okoli magneta je magnetnopolje. To je obmoËje, kjer delujejo magnetne sile. Tam, kjer so te sile najmoËnejπe, je pol magneta.Vsak magnet ima dva pola. »e paliËasti magnet priveæemo na vrvico, tako da se lahko prosto vrti, se vednousmeri pribliæno v smer sever—jug. Del, ki se obrne proti severu, imenujemo severni pol (N), drugi konecmagneta pa imenujemo juæni pol (S). Severni pol paliËastega magneta navadno obarvajo rdeËe, juæni polpa Ërno, zeleno ali modro. Enaka pola dveh magnetov se odbijata, razliËna pola pa se privlaËita.UËinek magneta pada z razdaljo od magneta.Domnevajo, da magnetno polje Zemlje ustvarja velika koliËina magnetne snovi in elektriËnih tokov v njenemjedru. Blizu severnega teËaja leæi juæni magnetni pol Zemlje, blizu juænega teËaja pa leæi severni magnetnipol Zemlje. Legi obeh magnetnih polov se spreminjata zaradi aktivnosti Sonca in zaradi elektriËnihtokov visoko v ozraËju (v ionosferi) ter se ne ujemata z geografskima poloma Zemlje.Kompas je priprava, s katero se lahko orientiramo v naravi. Sestavljen je iz magnetne igle in vetrovnice, nakateri so oznaËene strani neba. Magnetna igla kaæe smer sever—jug. Enako kaæe tudi vsak paliËasti magnet,ki se lahko prosto vrti.Poleg trajnih magnetov, ki se jim magnetne lastnosti s Ëasom le malo spreminjajo, poznamo tudi elektromagnete.Njihove magnetne lastnosti nastanejo zaradi elektriËnega toka, ki teËe skozi navitje tuljave. Kadartok ne teËe, elektromagneti nimajo magnetnih lastnosti.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaUËenci naj s poskusi pridejo do spoznanj. V rokah morajo obËutiti odbojne in privlaËne sile magnetov.UËencem je to v veliko veselje, zato jim je treba pustiti nekaj uvodnega Ëasa za prosto igro z magneti. Pazitije treba, da med poskusom spreminjamo le eno veliËino in opazujemo spremembo. Vse druge veliËine, kivplivajo na rezultat poskusa, morajo biti konstantne.• MAGNETNE LASTNOSTI SNOVI1. Kaj vse lahko premakneπ z magnetom?Snovi, ki jih magnet privlaËi, so magnetne snovi (npr. æelezo, nikelj, kobalt in njihove zlitine). Z magnetomne moremo dvigniti plastiËnih, lesenih ali gumijastih predmetov. Tudi vseh kovinskih predmetov ne moremopremakniti z magneti.Pri poskusu moramo izbirati majhna telesa iz razliËnih snovi. Vsa telesa morajo biti lahka, zato da prevelikateæa ne vpliva na izid poskusa. UËenci lahko pred poskusom postavijo hipoteze. Pogosto bo priπlo donapaËnega priËakovanja, da bo magnet premaknil vsa kovinska telesa.Po poskusu uËencem povemo, da magnet privlaËi le predmete, ki vsebujejo æelezo.61

2. Ali magnet privlaËi na vseh svojih delih enako dobro?Magnet na vseh delih ne privlaËi enako moËno. Tisti del magneta, kjer je magnetno polje najmoËnejπe,imenujemo magnetni pol. Tu je privlaËna sila magneta najveËja. To pomeni, da magnet najbolje privlaËi.Pri poskusu naj bo sponka obrnjena proti magnetu z zoæenim delom. Med poskusom ne smemo spreminjativrste sponke, podlage in magneta. Spreminjamo le lego magneta. Podlaga naj bo gladka. Magnetmoramo pomikati poËasi, zato da so meritve narejene res natanËno. UËenci naj razdaljo izmerijo na milimeternatanËno.KAKO LAHKO NAREDI© MAGNET?4. Namagneti πivanko!©ivanki, ki ju uporabimo za poskus, morata biti jekleni. Jeklo je magnetna snov, ki jo teæe namagnetimo,vendar magnetnih lastnosti ne izgubi zlahka.Tako snov razmagnetimo s tolËenjem, segrevanjem ali pa z izmeniËnim tokom.KOMPAS6. Kako deluje kompas»e æelimo, da bo kompas res kazal smer sever—jug, ne sme biti v bliæini nobenega moteËega magnetnegapolja. Zato v bliæini ne smemo imeti magnetov in ne smemo biti blizu elektriËnih vodov.7. Naredi si kompasPri izdelavi kompasa lahko uËenci oznake pod kompasom naredijo sami ali pa si pomagajo z fotokopijovetrovnice.S poskusi ugotovi, ali magnet privlaËi kovinske sponke tudi skozi karton.Koliko plasti kartona potrebujemo, da magnet sponke ne premakne veË?Karton oslabi magnetno polje, zato je privlaËna sila manjπa. »im debelejπi je karton, tem manjπa je privlaËnasila.Trak videokasete ali avdiokasete nareæi na drobne koπËke in ga daj v vodo. KoπËki plavajo. Pribliæaj se jim zmagnetom. Kaj opaziπ? Kaj meniπ, zakaj se je to zgodilo?KoπËki se usmerijo in priplavajo k magnetu.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Kako lahko pobereš bucike ali železne opilke, ki so se stresli po tleh?To lahko naredim z magnetom. Če bucike ne vsebujejo železa, jih magnet ne privlači.2. Zakaj nekateri predmeti obstanejo na tesnilu vrat hladilnika, drugi pa ne?V tesnilu vrat je magnet. Tisti predmeti, ki jih privlači, lahko obstanejo na tesnilu vrat, drugi pane. Nekatere predmete sicer magnet privlači, a so pretežki in ne obstanejo na tesnilu vrat.3. Ali igla v kompasu vedno kaže smer sever–jug? Pojasni?Igla magnetnica se postavi v smer sever–jug, kadar v njeni bližini ni nobenega magneta. Če paje, se magnetnica obrne glede na ta magnet.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Kako imenujemo pola paliËastega magneta?Severni in juæni pol.• V katerih legah se magneta privlaËita in kdaj se odbijata?Enaka pola se odbijata, razliËna se privlaËita.62

• Kako lahko namagnetimo πivanko?Po πivanki veËkrat potegnemo v isti smeri. ©ivanka je tako nekaj Ëasa magnetna.• »e trak zvoËne ali videokasete nareæemo na koπËke, se primejo na magnet. Zakaj?PlastiËni trak kasete je prevleËen s snovjo, ki vsebuje æelezo, zato ga magnet privlaËi.STROKOVNA LITERATURA• Keith Johnson, Fizika. Preproste razlagefizikalnih pojavov, TZS, Ljubljana 1996.• A., Craig, C., Rosney, Mladinskaenciklopedija znanosti, TZS, Ljubljana1989.63

Kako ločimo zrnje in luščineLočevanje snoviOperativni cilji• Vedo, da zmesi lahko loËimo, Ëe poznamo lastnosti njihovih sestavin.• Vedo, kdaj loËujemo s sejanjem, z vejanjem, s filtriranjem in z usedanjem.• Vedo, da vËasih sestavin ne moremo veË loËiti, potem ko smo jih zmeπali.Teoretična izhodiščaZmes je snov, ki nastane pri meπanju dveh ali veË snovi, ki med seboj kemijsko ne reagirajo. Zmesi lahkoloËimo na sestavne dele s preprostimi fizikalnimi postopki.Snovi imajo razliËne lastnosti. Razlikujejo se po velikosti sestavnih delov, topnosti, masi, gostoti, agregatnemstanju itn. Ko zmeπamo razliËne snovi tako, da kemijsko ne vplivajo druga na drugo, dobimo zmes.Ker ni priπlo do kemijske reakcije, sestavine zmesi obdræijo svoje lastnosti. Zaradi razliËnih lastnosti lahkosnovi po meπanju spet loËimo.Kapljevino in trdnino, ki se usede, loËimo tako, da tekoËino previdno odlijemo iz posode. Postopek imenujemodekantiranje. Usedanje trdnine poteka postopoma. Najprej se usedejo najveËji in najteæji delci, najmanjπiin najlaæji pa se usedejo zadnji.Kapljevino in trdnino lahko loËimo tudi z nalivanjem meπanice skozi sito ali pa lij s filtrirnim papirjem. Sitooziroma filtrirni papir prepuπËata le kapljevino, trdnino pa zadræita, Ëe ima le dovolj velike delce. To metodoloËevanja imenujemo filtriranje.Trdnini, ki imata razliËno velike delËke, lahko loËimo s primerno izbranim sitom. Odprtine v situ morajo bitidovolj velike, da skoznje pade trdnina z manjπimi delËki, in dovolj majhne, da na situ ostane trdnina zveËjimi delËki. Ta metoda loËevanja je sejanje.Trdnin enakih velikosti ne moremo loËiti s sejanjem. Poiskati moramo tiste lastnosti snovi, po katerih se razlikujeta.»e sta razliËno gosti, bo morda ena v kapljevini potonila, druga pa bo na kapljevini plavala. »e setrdnini razlikujeta po topnosti, lahko izberemo topilo, ki raztaplja le eno od njiju. S filtracijo tako dobljenezmesi loËimo netopno trdnino, po izhlapevanju topila pa dobimo πe drugi del prvotne zmesi.Trdnini, ki imata podobno velike delce in razliËno maso, lahko loËimo z vetrom. Naredimo ga s pihanjem,z mahanjem ali ventilatorjem. To metodo loËevanja imenujemo vejanje.Postopek je najbolj poznan kot odstranjevanje plev in drugih primesi od æitnih zrn. VËasih je bilo to bolj alimanj roËno delo. Pripravo, ki je pomagala pri vejanju, so imenovali vejalnik, vejalnica, vejanka, ponekodtudi pajkelj. V nekaterih starejπih izvedbah je bila podobna lopati, s katero so meπanico vrgli na oddaljenomesto. Ker je zrnje teæje od plev, je prej padlo na tla. RazliËne izvedbe te priprave si lahko ogledamo vtehniπkem muzeju Bistra. Morda bi otroci o vejanju in preprostih pomagalih lahko povpraπali svoje dedkein babice.V naravi lahko pogosto opazimo, da veter ob ovire nanosi suho listje. Telesa z veËjo maso pa veter teæe premika.Tudi v potokih voda na podoben naËin razvrπËa veliko in majhno kamenje.Kadar pri meπanju snovi poteËe kemijska reakcija, nastane spojina. S preprostimi fizikalnimi metodami nemoremo veË loËiti snovi med seboj.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaSEJANJEPri izbiri sit je pomembno, da vzamemo sito primerne gostote. Dobro bi bilo, da bi jih imeli na izbiro veË.UËenci bi morali izbrati pravega, da bo loËitev uspela. Poskusimo, ali se bodo spomnili svojega sita iz64

otroπtva. Gotovo je kdo od njih imel veË sit z razliËno velikimi odprtinami. Pripovedujejo naj, kako sopripravili mivko za potiËke, kadar je bila polna smeti.USEDANJE IN DEKANTIRANJEDekantiranje pomeni odlivanje kapljevine od usedlin. Zmes kapljevine in trdnih delËkov mora kar nekaj Ëasamirovati, da se bodo usedli vsi delci. Odlivanje mora potekati mirno in brez tresenja, da prepreËimovnoviËno meπanje.LO»EVANJE PESKA IN SOLIUporabimo Ëim manj vode, ki jo dodamo zmesi soli in peska (nekaj ælic). To je ravno toliko, da se bo v vodiraztopila vsa sol. Raztapljanje soli pospeπimo, Ëe namesto hladne dodajamo toplo vodo. Izhlapevanje vodeiz filtranta pospeπimo, Ëe ga damo v posodico tako, da bo z veliko povrπino izpostavljen zraku in na Ëimbolj toplo mesto (radiator).Odgovori na vprašanjaZA ZELO RADOVEDNELočevanje peska in soliKako lahko ločiš pesek in sol?Potrebuješ: sol, pesek, vodo in gosto cedilo ali filtrirni papirVelikost zrn peska in soli je podobna, zato ju ne moremo ločiti s sitom.Če soli primešaš nekaj žlic tople vode, zrn soli ne vidiš več, voda pa postane slana.Sol se v vodi raztaplja. Ali se v vodi raztaplja tudi pesek?Na lij položi filtrirni papir in nanj zlij slano vodo s peskom. Namesto lija in filtrirnega papirjalahko uporabiš cedilo. Kaj je steklo v posodo in kaj je ostalo na cedilu ali na filtrirnem papirju?Slano vodo prelij v širšo posodico in jo postavi na okensko polico.Nekaj dni opazuj, kaj se dogaja s tekočino v posodici. Zapiši spremembe.PREVERI SVOJE ZNANJE1. V mlinu je prišlo do napake. V koruzni zdrob se je usulo veliko celih koruznih zrn. Kako lahkoizločiš zrna, da bi si samo iz zdroba skuhal polento?S primerno gostim sitom.2. Zakaj imajo nekateri bazeni vodne filtre?Vodni filtri ločujejo smeti (lisje, trava, lasje, mrčes …) iz vode.3. Oče je iz soli, moke, vode in kvasa zamesil testo. Ali lahko sestavine v testu spet ločiš?Te snovi so neločljive.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Kako loËiπ makarone od vode, v kateri se kuhajo?S cedilom.• Voda, ki se po nevihti skali, se v nekaj dneh zbistri. Pojasni, kaj se zgodi.Na dno se usedejo trdni delci.• Kaj je vejanje?Je postopek loËevanja razliËno teækih delcev.• Razloæi, zakaj Ëaj pakirajo v filter vreËke.Zato, da trdi delci Ëaja ostanejo v vreËki in se ne pomeπajo s tekoËino.• Razloæi, kako deluje sesalec prahu?Filter vreËka v sesalcu prepuπËa Ëisti zrak, v njej pa ostanejo smeti in praπni delci.65

To sem jaz, kaj pa ti, to smo pa mi vsiŽiva bitja se spreminjajoLJUDJE SE MED SEBOJ RAZLIKUJEMOSpolne razlike med ljudmiOperativni cilji• LoËijo skupne znaËilnosti ljudi in posebne znake, po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki.• Ugotavljajo veËjo podobnost med sorodniki kot med ljudmi, s katerimi niso v sorodu.• Razvijajo strpen odnos do drugaËnosti.• Znajo naπteti telesne razlike med moπkimi in æenskami.LASTNOSTI ÆIVEGA BITJA SO ODVISNE OD DEDNOSTI,OKOLJA IN LASTNE DEJAVNOSTIOperativni cilji• Opiπejo podobnosti med starπi in potomci.• Ugotovijo, da je zunanji videz æivega bitja odvisen od dednosti, okolja in lastne dejavnosti.• Razvijajo veπËine eksperimentalnega dela.• Zapisujejo podatke v obliki tabele.ÆIVA BITJA SE SPREMINJAJO ZARADI RASTI IN RAZVOJAOperativni cilji• Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu.• Dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrt kot naravne dogodke v æivljenju.• Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju.• Znajo prikazati zaporedje dogodkov.POVEJ MI, NO, KDO DELA OTROKEOperativni cilji• Ob sliki in besedi dobijo odgovore na vpraπanja, kako so nastali.• Soπolce seznanijo z zanimivostmi o svojem otroπtvu.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaV Ëem ste si soπolci podobni in v Ëem se razlikujete?Pri obravnavi te snovi se otroci πe bolj spoznajo. Ugotavljajo podobnosti in razlike med seboj. Govorijo osvojem poËutju, ravnanju, vzrokih za to, problemih, æeljah.UËiteljeva mentorska vloga je tu nepogreπljiva.Dobljene podatke morajo prikazati v preglednici, jih grafiËno obdelati in pojasniti. Pri tem delu so uËenciπe nespretni in potrebujejo pomoË. Shem preglednic in grafov v delovnem zvezku ni, ker je dobro, da seuËenci nauËijo sami izdelati preglednico ali graf od zaËetka do konca. UËencem povemo, da je to statistiËnaraziskava. Statistika — veda o postopkih zajemanja mnoæiËnih pojavov, njihovega preπtevanja, razvrπËanjapo izbranih znakih in izkoriπËanja izsledkov (Leksikon, Cankarjeva zaloæba 1998).To je tema, s katero lahko v konkretnih situacijah razvijamo strpnost in spoπtovanje drugaËnosti.V Ëem se deklice razlikujejo od deËkov?Z uËenci ugotavljamo, da se razlikujemo glede na spol æe po zunanjih znakih, npr. po obleki in po telesnih66

znaËilnostih. Skuπamo poiskati Ëim veË podobnosti in razliËnosti med spoloma. Ugotovimo, da spolne razlikemed ljudmi omogoËajo razmnoæevanje.Jabolko ne pade daleË od drevesaZnaËilnost æivih bitij je dednost. Otroci so podobni svojim starπem, ker podedujejo njihove lastnosti.Lastnosti so zapisane v kromosomih (deli kromosomov pa so geni), ki bodo spet vodili graditev telesa naenak naËin. Dedujejo se dedne lastnosti: telesni znaki, posebnosti v presnovi, navade, znaËaj, nagnjenje insposobnosti. Otroci so podobni svojim prednikom, niso pa jim povsem enaki. Pomembni so njihov osebnirazvoj in vplivi okolja.Kako druæina vpliva na otrokov razvoj?V druæini otroci spoznavajo pravila in naËine vedenja, uËijo se medsebojnih odnosov in sporazumevanja.»lani druæine so med seboj povezani, zadovoljujejo se potrebe po varnosti, razvijajo se intimni odnosi …Odrasli so odgovorni za vzgojo otrok, pripravljajo jih za æivljenje v druæbi, kar zahteva prilagodljivost, solidarnost,strpnost, kreativnost …Izogibamo se primerjavi druæinskih razmer uËencev v razredu.Povej mi, no, kdo dela otrokeUËenci se po navadi te teme veselijo, ko pa jo obravnavamo, jim je nerodno, ne poznajo pravih izrazov.Navajamo jih, da se o vseh stvareh lahko pogovarjamo, in to tudi s svojimi starπi. Nekateri starπi se te temeizogibajo, zato je treba vztrajati, da starπi povedo otrokom, kako so priπli na svet in kako so skrbeli zanje(o prvem zobku, koraku …).Otroci se nauËijo postavljati vpraπanja in nastopati, odgovore na vpraπanja zapisati v pravilni obliki in jihposredovati soπolcem.NOVE NALOGEPrebirajo razliËne pesmi, pripravijo vpraπanja, zapiπejo odgovore in napiπejo spis o svojem rojstvu, pripovedujejo,pripravijo proslavo za starπe, na pamet se nauËijo misli Jelke PogaËnik in jih uporabijo za pisanjesamonareka.Nariπejo strip o svoji druæini. StatistiËno obdelajo podatke.Celotno poglavje o Ëloveπkem telesu lahko obdelajo v obliki projekta.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Ali se tudi bolezni podedujejo?• Kako lahko nekatere bolezni prepreËimo?• Naπtej nekaj podobnosti in nekaj razlik med soπolci v svojem razredu in utemelji,zakaj smo si ljudje med seboj razliËni po videzu.• Ali razlike med ljudmi vplivajo tudi na odnose med njimi? Utemelji.• Zakaj imajo tvoji starπi osebne dokumente?• Kaj pomeni, da si dræavljan dræave Slovenije?• Profesor klavirja ima sina, ki je odliËen pianist. Utemelji to trditev.67

Kako deluje človeško teloGibalaOperativni cilji• Spoznajo, da gibanje omogoËajo miπice.• Opazijo, da je njihova osnovna lastnost krËljivost.• Opazujejo pregibanje roke, noge, glave.Teoretična izhodiščaGibanje je ena osnovnih lastnosti æivih bitij. Gibala gradijo (sestavljajo) miπice in kosti.Miπice, ki omogoËajo premikanje, so pripete na kosti. To je skeletno miπiËje. Miπice notranjih organov paomogoËajo premikanje v telesu. Delovanje miπic je povezano z moægani ali hrbtenjaËo. Ko miπice dobijo poæivcih ukaz iz moæganov, delajo. Na draæljaj se odzovejo tako, da se skrËijo: skrajπajo se in odebelijo. Kodraæljaja ni veË, se miπica sprosti: spet zavzame prejπnjo dolæino in debelino. To lastnost miπic imenujemokrËljivost. Miπice spreminjajo kemijsko energijo v mehansko in jo porabljajo za gibanje.ZnaËilna oblika miπice je vretenasta z oπiljenima koncema. So pa tudi ploπËate in trakaste.Kite povezujejo miπice s kostmi in z drugimi miπicami. Sestavljene so iz Ëvrstega vezivnega tkiva. Pri krËenjuvleËe kita za kost in jo v sklepu premika.Kosti in sklepi sestavljajo okostje ali skelet. To je Ëvrsto, gibljivo ogrodje, ki daje telesu oporo in obliko tervaruje nekatere organe.Kosti sodelujejo pri opravljanju razliËnih nalog, zato so razliËnih oblik (dolge, ploπËate, sponkaste, kockastein nepravilnih oblik). V okonËinah so dolge in kratke, v hrbtenici, zapestjih in gleænjih so kratke, v lobanji,opleËju in medenici pa ploπËate.Kosti so med seboj povezane z gibljivo zvezo dveh ali veË kosti — sklepi z negibljivimi πivi ali z delno gibljivimihrustanËnimi povezavami.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaIzhodiπËe obravnave so uËenËeve izkuπnje. UËence navajamo na natanËno opazovanje samega sebe inizraæanja svojih obËutkov.Uporabljamo slike Ëloveπkega miπiËja. Otroci si ogledujejo model okostja ali slike. Otipavajo miπice in kostiter ugotavljajo razliËne vrste kosti.Med izvajanjem razliËnih vaj ugotavljajo, kako se spreminja napetost miπic.Kaj obËutiπ, ko stiskaπ in sproπËaπ pest? Kako premikaπ roke in noge?Miπice se krËijo, ne morejo se raztezati. Dele telesa lahko upogibajo zato, ker delujejo v parih. Miπicaupogibalka se skrËi, premakne kost in tako upogne del telesa. Miπica iztezalka je pri tem sproπËena. Ko semiπica upogibalka sprosti, se skrËi miπica iztezalka in vrne kost v prvotni poloæaj ter tako iztegne del telesa.Po izvedbi vaje Kaj misliπ, zakaj lahko spreminjamo izraz na obrazu? naj uËenci najprej z besedami izrazijoobËutja, nato pa shematsko nariπejo obraze. V obrazu so najraznovrstnejπe miπice, tako po obliki kot podejavnosti. Razporejene so predvsem okrog odprtin v obrazu. Gubajo in izravnavajo Ëelo, zapirajo in odpirajooËi itn. Poteze na obrazu izdajajo naπe razpoloæenje (mimika), zato te miπice imenujemo izrazne miπice.Kaj lahko storiπ za svoje zdravje?Pravilna dræa pri sedenju — ni dovolj, da samo uËitelj opozarja uËence na pravilno dræo, ampak bi bilodobro, da bi uËenci sami izvajali to nalogo dalj Ëasa in o tem poroËali.Kosti se v svoji notranjosti prilagajajo zunanjim obremenitvam in jih v obdobju rasti ne smemo napaËnoobremenjevati. Zato je za uËence zelo pomembno, kako nosijo πolsko torbo in kako sedijo.Plosko stopalo je napaËno obremenjeno in hoja je manj proæna. »lovek teæko hodi, Ëe ima plosko stopalo.Zelo pomembna sta pravilna obutev in redno izvajanje vaj za krepitev stopal.68

Miπice lahko prizadene bolezen - otroπka paraliza (virus napade tisti del æivËevja, ki skrbi za vzdraæenjemiπic).Otroke opozorimo na pravilno oskrbo rane, Ëe se ureæemo, zbodemo ali raztrgamo miπico …KrË je nehoteno skrËenje miπice. Je nenadno, silovito in pogosto zelo boleËe. Pojavi se pri napornih telesnihvajah, teækem delu ali med spanjem. Vzrok za nastanek krËa sta najverjetneje nakopiËenje mleËne kislinein izguba soli.Kako krepimo miπice?Za delovanje potrebujejo miπice kisik. Pri delu zato spodbujajo izdatnejπe dihanje in organizem dobi veË kisika.MiπiËno delo poveËuje telesno in umsko zmogljivost. »e miπic ne krepimo, zakrnijo. Z vsakodnevnoπportno dejavnostjo skrbimo, da se to ne zgodi.NOVE NALOGEVaje za dræo in krepitev miπic, vaje za ploska stopala.UËenci skicirajo Ëloveπko telo (Ërtna risba) v mirovanju (ali v gibanju) ali pa iz æice izdelajo Ëloveπki akt.PrebavilaOperativni cilji• Znajo opisati, kako potuje hrana po Ëloveπkem telesu.• Spoznajo, da hrana potuje po prebavni cevi.• Spoznajo, da hrana potuje v eno smer.• Vedo, da hrana vstopa v usta, kjer jo zobje razkosajo in zmeljejo.• Vedo, da se hrana, ki je telo ne more predelati, izloËi skozi zadnjiËno odprtino.• Poznajo pomen zdravih zob za normalno delovanje prebavil.• RazloËujejo hrano po izvoru in naËinu predelave.• Poznajo pomen osebne higiene pri prepreËevanju bolezni.Teoretična izhodiščaPrebavila — to so organi, ki sodelujejo pri prebavi.Prebava je razgradnja hrane v snovi, ki jih telo lahko uporabi. To opravljajo posebne beljakovine (encimi); tipospeπijo ali pa sploh omogoËijo nekatere kemijske reakcije. Ko je hrana razgrajena, lahko preprosti sestavnideli (hranilne snovi) preidejo v kri, ta pa jih raznese po telesu do vsake celice. Neprebavljene sestavinehrane zapustijo telo kot iztrebki.OD USTNE VOTLINE DO ZADNJI»NE ODPRTINEUstaProstor v ustih je ustna votlina.Zobje v ustih drobijo hrano in jo nato s slino zmeπajo v kaπo, primerno za poæiranje.Zobje izraπËajo iz Ëeljusti. Imamo dve vrsti zobovja. Zobje zaËnejo rasti pribliæno pri πestih mesecih in sepovsem razvijejo pri dvaintridesetih mesecih. To so mleËni zobje (20). Stalno zobovje je sestavljeno iz 32zob. IzraπËati zaËnejo pri πestem letu. V vsaki Ëeljusti so 4 sekalci (hrano sekajo), 2 podoËnika (trgajo), 4liËniki in 6 koËnikov (meljejo in drobijo). Zob je sestavljen iz veË slojev tkiv, krvnih æil in æivcev. Jezik je zaokuπanje, meπanje in poæiranje hrane.V ustni votlini so æleze, ki izloËajo slino. To je prebavni sok, ki navlaæi hrano in jo potisne v ærelo. Tu se kriæataprebavna in dihalna pot.Poæiralnik je miπiËna cev, ki vodi hrano v æelodec. Hrana se postopoma pomika proti æelodcu. To postopnoritmiËno krËenje in πirjenje poæiralnika imenujemo peristaltika. Na podoben naËin delujejo tudi drugi deliprebavne cevi.69

Æelodec leæi na vrhu trebuπne votline. Je upognjen in vreËasto razπirjen del prebavil. Tu se hrana zaËasnoshranjuje, izdeluje pa tudi moËan æelodËni sok, ki razgrajuje beljakovine. Æelodec ima debele in moËnemiπice, ki omogoËajo gnetenje in meπanje hrane. Pri vhodu in izhodu sta kroæni miπici, ki uravnavatakoliËino hrane v njem.»revesjePrvi del Ërevesja je tanko Ërevo, drugi del debelo Ërevo. V tankem Ërevesu potekata najbolj intenzivna prebavater vsrkavanje vode in hranilnih snovi v krvni obtok. Te snovi vsrka telo skozi Ërevesne resice. Kri jihodnese v jetra, ki zadræijo odveËne, nerabne in πkodljive snovi. Tanko Ërevo je dolgo pribliæno 6,5 m.Debelo Ërevo je del Ërevesja, kjer se kaπasta zmes, ki pride iz tankega Ërevesa, spreminja v trde iztrebke.To so neprebavljeni ostanki hrane, ki jih izloËimo iz telesa. Debelo Ërevo vsrkava vodo in sodeluje pri vzdræevanjuravnovesja tekoËin v telesu. ZaËetni del debelega Ërevesa je slepo Ërevo, zadnji del pa danka z zadnjiËnoodprtino. Debelo Ërevo je dolgo pribliæno 1,5 m.Jetra in trebuπna slinavka sta organa, ki sodelujeta pri prebavi. Pomembna sta tudi za uravnavanje kemijskesestave krvi.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaOtroci pripovedujejo, kaj so ta dan pojedli. Spoznajo, da æivimo od tega, kar prebavimo, ne od tega, karpojemo.Po izvedbi vaje Kako potuje hrana po Ëloveπkem telesu? z ustreznimi izrazi opisujejo dogajanje v telesu.Poglavje o zobeh je prikljuËeno k poglavju o prebavilih, saj so zobje in celotna ustna votlina pomemben delpri prebavi hrane. Hkrati pa je pomembno, kakπno hrano jemo, da ohranimo zdrave zobe.Organiziramo lahko naravoslovni dan, na katerega povabimo zobozdravnico ali medicinsko sestro.Velik poudarek naj bo na rednem in pravilnem umivanju zob in na pravilni prehrani.NOVE NALOGEZapiπejo recept priljubljene jedi, sestavijo jedilnik za vesoljce.Jedilni list ilustrirajo, izdelajo plakat ali reklame za zdravo æivilo.70DihalaOperativni cilji• Spoznajo pot zraka v dihala in iz njih (vdih — izdih).• Opazijo, da se obseg prsnega koπa pri dihanju spreminja.• Podatke znajo prikazati s preglednico.• Poznajo πkodljive posledice kajenja pri kadilcih.• Zavedajo se πkodljivosti bivanja v zakajenih prostorih.• Poznajo pravice nekadilcev do bivanja v Ëistem zraku.• Razvijejo skrb za lastno zdravje.Teoretična izhodiščaDihala poskrbijo, da pride kisik iz ozraËja v krvni obtok, hkrati pa iz telesa odstranjujejo ogljikov dioksid.Sestavljena so iz dveh delov. Dihalna pot vodi zrak v telo (v pljuËa) in iz njega. V pljuËih pa prihaja doizmenjave plinov med zrakom in krvjo.ZaËetni del dihalne poti je nosna ali ustna votlina. Pri dihanju skozi nos se zrak v nosni votlini segreje,navlaæi in preËisti.Zrak gre iz nosne votline skozi ærelo v grlo in nato v sapnik. Ærelo je prehod za hrano in zrak. Sapnik jecev, ki poteka pred poæiralnikom od ærela do pljuË. V grlu sta glasilki. Izdihani zrak pri izdihu zatrese glasilkiin tako nastaja glas. Rahlo napeti glasilki oddajata nizke tone, moËno napeti pa se treseta hitreje in oddajatavisoke tone.

PljuËa so organ za dihanje. Leæijo v prsni votlini na trebuπni preponi in imajo dva dela: levo in desno pljuËnokrilo. Vsako pljuËno krilo je sestavljeno iz spuævastega tkiva, ki je zelo moËno prekrvljeno. V njem so medvezivnimi tkivi mikroskopsko majhni pljuËni meπiËki, ki jih je pri odraslem Ëloveku veË kot 300 milijonov(povrπina teniπkega igriπËa).Kako pride zrak v pljuËa in iz njih?PljuËa nimajo lastnih miπic. Njihovo krËenje in πirjenje opravljajo medrebrne miπice in trebuπna prepona.Trebuπna prepona se pri vdihu skrËi in postane bolj ploska, pomakne se navzdol. Medrebrne miπice pa dvignejorebra. Prsna votlina se poveËa in zrak vdre v pljuËa. Kisik iz zraka preide skozi tanko steno meπiËkain kapilar v kri. Kri odnese kisik iz pljuË med telesne celice. Vsaka telesna celica potrebuje kisik za celiËnodihanje (tj. celiËno oksidacijo). Gre za izmenjavo obeh plinov v celicah. Pri oksidaciji snovi nastajata ogljikovdioksid in voda. Pri tem se sproπËa energija, ki jo celica potrebuje za vse æivljenjske procese. Vodo organizemporabi za raztapljanje snovi, ogljikov dioksid pa prehaja iz celic v kri in veËino ga izdihnemo.Pri najglobljem moænem vdihu je v pljuËih veË litrov zraka. Pri veËini odraslih ljudi je celotna pljuËnakapaciteta pribliæno 6 litrov. Pri normalnem dihanju vdihnemo in izdihnemo veliko manjπo koliËino — pribliænopol litra. Najmanjπa prostornina zraka, ki vedno ostane v pljuËih, pa je 1 liter.Kaπljanje je dihalni gib za odstranitev ovir v dihalnih poteh.Kolcanje je nenaden vdih zaradi sunkovitega skrËenja trebuπne prepone.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaNa osnovi dejavnosti, opisanih v uËbeniku in delovnem zvezku, uËenci opiπejo, kaj se dogaja z vdihanimzrakom. Ugotovijo, da brez zraka ne zdræijo dolgo. Merijo obseg prsnega koπa pri vdihu in izdihu.Ugotavljajo zmogljivost pljuË pri razliËnih ljudeh.Spoznajo, da je zrak, ki ga vdihnemo, drugaËen od izdihanega.Kaj se dogaja s pljuËi med dihanjem?Pri izdelavi modela pljuË je priporoËljivo, da ga uËitelj najprej izdela sam, πele nato skupaj z uËenci.Potrebujeπ (pripomoËki so narisani v delovnem zvezku):— 1,5-litrsko plastenko s pokrovËkom, ki naj bo zoæena malo nad sredino in naj bo iz Ëim debelejπe plastike,— pribliæno 10 cm dolg kos prozorne plastiËne cevi premera 10 do 12 mm,— nekaj gumic,— vsaj dva velika balona,— prozoren lepilni trak,— πkarje,— plutovrt (kemija) od 10 do 12 mm.Najprej izvrtamo v plastiËni pokrovËek plastenke luknjo za prozorno cevko, tako da se ji ta tesno prilega.Luknja mora biti kak milimeter oæja, kot je premer cevke.Ko stisnemo zamaπek na polovico cevke, nataknemo na konec cevke, ki bo v plastenki, balon in ga nekajkratovijemo z gumico, da se ne bi snel. Pokrov privijemo na plastenko in drugi konec cevke postraniprireæemo. V πtrleËi konec napravimo z iglo luknjico. Vanjo bomo Ëisto na koncu zataknili majhno puhastopero, ki ga dobimo na dnu kanarËkove kletke. Pero se zaziblje æe ob neznatni sapici. Kazalo nam bo gibanjezraka skozi cev, ki ponazarja dihalno pot.Drugi balon, ki naj bo Ëim veËji, primemo za ustnik, tako da balon visi navzdol. S πkarjami ga prereæemocentimeter pod najπirπim delom. Potem odreæemo πe plastenko pribliæno dva centimetra pod najoæjimdelom. »ez ta del plastenke potegnemo odrezani del balona, tako da pokriva dober centimeter plastenkinegaroba. Potem po obodu balon πe prilepimo na plastenko, da se ne bi snel. Dobro je, Ëe imamo pri sebinekaj rezervnih balonov, Ëe bi se nam prerezani balon pri raztegovanju strgal.Prostor med balonoma napolnimo z vodo kar skozi odprti ustnik prerezanega balona. Pri tem je dobro, Ëeje balon na cevki malo napihnjen, tako da izpolni pribliæno polovico vmesnega prostora. Iztekanje vodeprepreËimo tako, da ustnik prerezanega balona prepognemo in ga zveæemo z gumico ali pa ustnik zaveæemokot takrat, ko balon napihnemo. Vstavimo πe peresce.S premikanjem vozla na zunanji membrani, ki je potegnjen v plastenko, stiskamo in napihujemo balon nacevki, ne da bi se ga dotikali. Balon na cevki predstavlja pljuËa.71

Poglavje o πkodljivosti kajenja opisuje odvisnost. UËenci o tem æe veliko vedo, zato izhajajmo iz njihovegapripovedovanja. V razred lahko povabimo zdravnika in mu poroËamo o rezultatih izvedene ankete.Ugotovimo, kakπno je stanje in kaj lahko storimo, da bi ga izboljπali.NOVE NALOGEIz danih besed sestavijo zgodbo in anketna vpraπanja o kajenju.Izmerijo obseg prsnega koπa (merske enote).Igrica Napihovanje balonËka: Miha Pavliha balonËek napiha, Miha poskoËi, balonËek pa poËi — ob izgovarjanjubesedila se uËenci gibljejo na razliËne naËine, ob besedi poËi popadajo po tleh.Izdelajo pihanko: v kapljice barve s slamico pihajo v razliËne smeri; izdelujejo origami, npr. vetrnico, in pihajovanjo; nariπejo znak, ki opozarja na πkodljivost kajenja.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Za kaj potrebujemo kisik?• Kakπen zrak izdihnemo?• Zakaj je dihanje skozi nos bolj zdravo?• Zakaj moramo prostore zraËiti?• Kaj se zgodi, Ëe vdihavamo izpuπne pline avtomobilov?• Kaj onesnaæuje zrak?• Kaj je dihanje?72Srce, kri in žileOperativni cilji• Razumejo, da kri po æilah prenaπa snovi.• Ugotavljajo, da so æile razliËno debele.• Spoznajo tri vrste æil (arterije, vene, kapilare).• Razumejo vlogo æil v Ëloveπkem telesu in vedo, da je krvoæilje sklenjeno.• Znajo meriti frekvenco srËnega utripa.• Ugotovijo spremembe srËnega utripa ob naporih.• Znajo risati, brati in razlagati stolpËni prikaz (histogram).Teoretična izhodiščaObtoËila vzdræujejo neprekinjen pretok krvi po telesu. Sestavljena so iz srca, krvi in mreæja æil. Namenjenaso preskrbi æivih celic v telesu s hranilnimi snovmi in kisikom ter odstranjevanju ostankov presnove. Kriopravi med kroæenjem pot v obliki osmice. Iz srca gre najprej v pljuËa in nazaj, nato pa πe povsod po telesuin nazaj v srce. To sta pljuËni in telesni krvni obtok.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaIz izkuπenj, z opazovanjem samega sebe ter s pomoËjo uËbenika in delovnega zvezka pridobijo znanje opretakanju krvi po æilah, o nalogah krvi in srca.Kje se pretaka kri?Æile so cevi, po katerih se pretaka kri. Arterija ali odvodnica je æila, po kateri teËe kri proË od srca. Arterijese razvejijo v manjπe æile (arteriole), te pa na koncu v kapilare. To so najtanjπe æilice; skozi njihove steneprehajajo raztopljene snovi iz krvi v tkiva in v obratni smeri. Iz kapilar pride kri v venule in nato v vene. Venaali dovodnica je æila, po kateri teËe kri k srcu. Kri v venah je temnejπa kot v arterijah, kar daje venam modrobarvo.

Naloge krviKri je tekoËina, ki oskrbuje telesne celice s hranilnimi snovmi in kisikom, odnaπa pa ostanke presnove. Potelesu prenaπa tudi toploto.Kri je sestavljena iz krvne plazme in krvniËk — krvnih celic.vodabeljakovinedruge topne snovirdeËe krvniËke — eritrocitibele krvniËke — levkocitikrvne ploπËice — trombocitiSrce poganja kriSrce je za pest velika votla miπica, ki deluje kot Ërpalka in poganja kri po telesu. Pribliæno enkrat na sekundose samodejno skrËi. En del srca potiska kri v pljuËa, drugi pa po telesu. SrËni utrip je preËrpavanje krviv srcu. Pulz pa je hipna razπiritev arterije po srËnem utripu. To trenutno spremembo debeline zaznamo kotpulz. Normalen srËni utrip odraslega Ëloveka v mirovanju je 60 do 70 utripov na minuto. Pri velikih naporihpa se hitrost podvoji, ker telo potrebuje veË kisika.Kako deluje srce?Pri poskusu s kapalko je prikazan le delËek delovanja srca — to posebej poudarimo, da uËenci ne bi dobilinapaËne predstave o delovanju srca.Zakaj zdravnik meri srËni utrip?PoveËano πtevilo srËnih utripov v minuti je lahko bolezenski znak.Delovanje srca zavirajo ogljikov dioksid v krvi, zviπan krvni tlak, kofein, nikotin in drugi strupi v krvi.Pospeπujejo pa ga moËnejπe vzburjenje, adrenalin v krvi in zniæan krvni tlak.©ok je nenadno zmanjπanje pretoka krvi (pomanjkljiva prekrvitev telesa). To je nevarno stanje, ki se lahkokonËa z odpovedjo organov in s smrtjo.Krvavitev je izguba krvi.Krvodajalstvo: krvi ni mogoËe delati umetno, mogoËe pa jo je dobiti od drugih ljudi — krvodajalcev.Transfuzija je nadomestitev izgubljene krvi.Slabokrvnost je bolezen zaradi manjπe koliËine hemoglobina v krvi.Hemofilija ali krvaviËnost: motnja pri strjevanju krvi.S krvjo lahko pridejo v telo zdravju nevarne snovi.NOVE NALOGEPoiπËejo uganke, pesmi. NauËijo se pesem J. P. Martinija — O srËecuPesem πe zapojejo.Povej, povej, mi mamica,skrivnost mi razodeni,katera to æivalicaveselo skaËe v meni?Æivalca ni in πkratek ni,prijatelj tvoj je zvesti.Nikdar ne drema, niË ne spi,nikdar ne neha presti.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Kako deluje srce?• Zakaj pravimo, da je srce podobno prometnemu kriæiπËu?• Kako oskrbimo manjπe rane?• Zakaj zdravnik meri srËni utrip?• V literaturi poiπËi podatke o boleznih srca in krvi.• Katera hrana vpliva na kakovost krvi?73

IzločalaOperativni cilji• Spoznajo, da se iz telesa redno izloËa tudi voda z ostanki presnove (nerabnimi snovmi — uËni naËrt).• Spoznajo, da se voda in ostanki presnove izloËajo tudi skozi koæo s potenjem.Teoretična izhodiščaIzloËala ali izloËevalni organi so ledvice, pa tudi Ërevo, pljuËa in koæa.Iz telesa se izloËa voda z ostanki presnove.TekoËe odpadne snovi, raztopljene v vodi, se izloËajo kot seË ali urin (od 1,5 do 2 litra na dan), kot znoj inz dihanjem (pribliæno pol litra). Tako zapustijo naπe telo odpadne snovi, ki ostajajo pri presnovi v celicah.Snovi, ki jih telo potrebuje, in snovi, ki jih telo ne potrebuje, prinaπa kri v ledvice, kjer poteka filtracija.LedviciLedvici poleg izloËanja vzdræujeta primerno koliËino vode v organizmu.Po ledviËni dovodnici (ali ledviËni arteriji) kri prinaπa ostanke presnove v ledvico. Dovodnica se razdeli v vsetanjπe æile, te pa v kapilare. Skupino kapilar obdajajo zaËetki seËnih cevk — cedilca. V njih se iz krvi v seËnecevke preceja voda z raztopljenemi ostanki. V seËne cevke se tako steka seË ali urin. PreËiπËena kri pa grepo kapilarah v vse veËje æile in odteËe iz ledvic po ledviËni odvodnici (ali ledviËni veni).Iz cedilc gre seË po seËni cevki proti sredini ledvic — ledviËnemu mehu. Od tod izstopa iz vsake ledvice poen seËevod.SeËevoda sta cevki, ki vodita seË v seËni mehur.Mehur ali seËnikV njem se zbira seË, ki skozi seËnico odteËe iz telesa. Miπica zapiralka prepreËuje, da bi seË nenadzorovanouhajal.SeËnina je odpadek, ki nastaja v jetrih in potuje s krvjo od jeter do ledvic. Ledvici jo precedita in jo izloËitakot urin.Æleze uravnavajo pravilno delovanje telesa.Hipofiza nadzoruje presnovo vode v telesu.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaUËenci spoznajo, da se tekoËina, ki jo zauæijemo, ne izloËa samo po prebavni poti, temveË predvsem prekizloËal in tudi s potenjem. Spoznajo nalogo ledvic.Opozorimo na pomanjkanje vode v svetu in na njen pomen za æivljenje. Znano je, da Ëlovek brez hranepreæivi veË dni, brez vode pa bi umrl æe po nekaj dneh.Kaj se zgodi z vodo, ki jo pijeπ?Otroci naj doma merijo koliËino tekoËine, ki jo zauæijejo, in si podatke sproti zapisujejo. V razredu skuπamougotoviti, koliko merijo razliËne posodice in kozarci, in tako ugotovimo, ali uËenci znajo meriti tekoËine.Po izvedbi poskusa ugotovimo, da izloËimo veË urina, Ëe veË pijemo.Joj, kako se potim!Voda in tekoËi ostanki presnove se izloËajo tudi skozi koæo s potenjem. Kljub temu pa s potenjem ne moremonadomestiti delovanja ledvic.Znoj nastaja v ælezah znojnicah. Pomemben je za ohlajanje organizma. Po sestavi je podoben razredËenemuurinu (seËu) in je slanega okusa.Kdaj obËutiπ æejo?Po πportni dejavnosti in kadar nam je vroËe, zaËutimo æejo. Telesu primanjkuje tekoËina, ki smo jo izgubilis potenjem. Otroke opomnimo, da to temo obravnavamo v poglavju »utila in æivËevje.74

Čutila in živčni sistemOperativni cilji• Spoznajo, da so Ëutila prejemniki podatkov.• Spoznavajo predmete in snovi z vsemi Ëutili.• Z okuπanjem, vonjanjem, otipavanjem, gledanjem in posluπanjem razvrπËajo in urejajo predmete,snovi in pojave.• RazloËujejo med kvalitativnimi in semikvantitativnimi razlikami.• Zvedo, da mamila, alkohol in nekatera zdravila lahko spremenijo zaznavanje.• Poznajo najpomembnejπa Ëutila.• Zvedo, da je pomembno Ëutilo tudi koæa.• Spoznajo, da æivËevje uravnava delovanje telesa.• Ugotovijo, da morajo za normalno delovanje telesa usklajeno delovati vsi organi in sistemi.• Opiπejo vlogo in naloge moæganov.Teoretična izhodišča»utilaÆivËevje sprejema draæljaje iz zunanjega sveta s posebnimi sprejemnimi napravami, ki jih imenujemo Ëutila.Vsako Ëutilo je obËutljivo samo na eno vrsto draæljajev. Poznamo pet glavnih Ëutilnih organov.Oko je Ëutilo, s katerim sprejemamo svetlobne draæljaje. Sposobnost, da zaznamo svetlobo in se tegazavedamo, imenujemo vid. Vidimo tudi smer svetlobe, njeno moË ter obliko in barvo osvetljenih stvari. Toje podrobno obdelano v poglavjih Dan, noË, mrak in Senca.Glavni del oËesa je zrklo. Stena zrkla je sestavljena iz treh plasti: beloËnica varuje notranjost oËesa, æilnicaprinaπa oËesu hrano in kisik, mreænica pa je notranja plast, v kateri so vidne Ëutilne celice. Notranjostzrkla izpolnjuje steklovina. BeloËnica je spredaj prozorna; ta del imenujemo roæenica. Æilnica v sprednjemdelu prehaja v obarvani del oËesnega zrkla, tj. πarenico, ki ima v sredini odprtino — zenico. ©arenica jerazliËno obarvana. Ob moËni svetlobi zenico zoæi, ob πibki pa jo razπiri. Vsako oËesno zrklo ima leËo. Ta lomisvetlobne æarke, ki gredo skoznjo, tako da na mreænici nastane obrnjena in pomanjπana slika predmeta.Moægani so æe od rojstva navajeni na obrnjeno sliko, zato se sploh ne zavedamo, da so slike vseh predmetovpostavljene na glavo. V mreænici je veliko celic, ki so obËutljive na svetlobo; povezane so z vidnimæivcem in po njem poπiljajo signale v moægane. NajobËutljivejπi del mreænice je rumena pega, kjer je najveËvidnih Ëutilnih celic. Slika na rumeni pegi je najbolj ostra in najbolj jasna.Prostorski vid — gledanje z obema oËesomaVsako oko vidi nekoliko drugaËno sliko. Moægani primerjajo signale iz obeh oËes in na osnovi razlik ocenijooddaljenost predmetov in njihovo prostorsko razporeditev. Z obema oËesoma normalno gledamo v istosmer, tako da se vidni polji deloma prekrivata. ©kilavi ljudje imajo teæave s prostorskim gledanjem, ker stanjihovi oËesi obrnjeni v razliËni smeri. Moægani v takem primeru signale iz enega oËesa zanemarijo.Kratkovidnost je napaka vida, pri kateri nastane slika pred mreænico. Daljnovidnost pa je napaka vida, prikateri nastane slika za mreænico. Kratkovidni ljudje brez pripomoËkov ne morejo jasno videti oddaljenihpredmetov, daljnovidni pa imajo teæave pri gledanju na blizu. Ljudje z astigmatizmom ne morejo enakomernoizostriti slike v vidnem polju.Barvna slepota je nezmoænost razlikovati barve.Kurja slepota je nezmoænost normalnega gledanja pri πibki svetlobi.Kaj oËem πkoduje?Kadar dolgo beremo, piπemo itn., se miπiËni obroË, ki dræi leËo, utrudi. Ostrina vida popuπËa in oËi zaËnejoboleti. OËi utrujamo tudi, Ëe dalj Ëasa delamo v slabi ali premoËni svetlobi. Oko lahko poπkodujejo tudimehanski delci. Drobec predmeta izperejo z oËesne povrπine in ga nekoliko razkuæijo solze. Zato je dobronekaj Ëasa miæati in pustiti, da se oko solzi. Zelo nevaren oËesu je moËan udarec z glavo; mreænica namreËlahko odstopi, Ëlovek pa oslepi, zato moramo nujno obiskati okulista.75

Stokovnjaki pravijo, da nam oËi posredujejo veË kot 80 % vseh informacij o okolju, 20 % pa vsa drugaËutila.Uho obsega dve Ëutili: za sluh in za ravnoteæje. Sposobnost, da zaznavamo zvoke, imenujemo sluh. Sluπniorgan je obËutljiv za zvoËne draæljaje. Uho sestavljajo trije deli: zunanje uho, srednje in notranje uho.Zunanje uho gradita uhelj in sluhovod. Uhelj lovi zvoËno valovanje in ga usmerja v sluhovod. Meja medzunanjim in srednjim uπesom je bobniË. ZvoËno valovanje zatrese bobniË in tresljaji se prenesejo na sluπnekoπËice v srednjem uπesu.»utilo za sluh je v notranjem uπesu. Sluπne Ëutilne celice leæijo na posebni membrani. Tresljaji (oziromazvoËno valovanje) se prek sluπnih koπËic prenesejo na to membrano. Premiki membrane so za sluπne Ëutilnecelice vzburjenja, ki jih sluπni æivec prevaja v moægane.Pravimo, da z uπesi posluπamo, z moægani pa sliπimo. Moægani razberejo nihanje in tako prepoznajo viπino,jakost in barvo zvoka. RazliËne celice zaznajo razliËne viπine zvoka.»utilo za ravnoteæje je prav tako kot Ëutilo za sluh v notranjem uπesu.Razlikujemo Ëutilo za statiËno in dinamiËno ravnoteæje.Deluje takrat, ko smo pri miru;zaznava lego telesa v prostoru.Deluje takrat, ko se premikamo;zaznava spremembe hitrosti, gibanje.Zakaj imamo dve uπesi?Moægani lahko razberejo smer, iz katere prihaja zvok. Sluπne Ëutnice v desnem uπesu so bolj vzdraæene, Ëezvok prihaja z desne, in obratno.Zvok se ne πiri samo po zraku, temveË tudi skozi tekoËine in trdne snovi. Skozi snovi, ki so gostejπe odzraka, se πiri celo bolje in hitreje. Tako se zvok πiri, ko posluπaπ svoj glas. Zvok, ki ga proizvajaπ, ne prihajasamo po zraku, ampak tudi prek lobanjskih kosti. Svoj glas sliπiπ drugaËe, kot ga sliπijo drugi ljudje.OKUS IN VONJTo sta Ëuta, ki sodelujeta pri zaznavanju kemiËnih snovi v okolju. Z njima ugotavljamo lastnosti kemiËnihsnovi v zraku in hrani ter razlikujemo uæitne snovi od neuæitnih ali πkodljivih.Jezik je miπiËni organ v ustih. Premika hrano in pomaga pri poæiranju, sodeluje pa tudi pri nastajanju glasov.Povrπino jezika pokrivajo majhni organi, imenovani okuπalne brbonËice, s katerimi okuπamo hrano in prepoznavamonjene sestavine.V nosni sluznici so vohalne Ëutnice. Hlapi vzdraæijo Ëutnice, te pa poπljejo obvestilo v moægane.SrediπËi za voh in okus v moæganih sta zelo blizu, zato teæko razlikujemo, kaj zaznajo ene Ëutnice in kajdruge. ©ele ko med prehladom sluz v nosu prekrije Ëutnice, se zavemo njihovega prispevka k okusu. Hranase nam zdi brez okusa. V jeziku in ustni steni so tudi tipalna telesca, ki zaznajo, kakπna je hrana na otip, inæivËni konËiËi, ki zaznajo, kako topla je.KOÆA JE TUDI »UTILOKoæa je najveËji organ Ëloveπkega telesa. Telo πËiti pred πkodljivimi vplivi iz okolja.»utilna telesca v koæi sluæijo za sprejemanje toplotnih, mehanskih in kemijskih draæljajev. NajveË Ëutilnihtelesc, obËutljivih za dotik, je na koncih prstov, dlaneh in podplatih. Pri otipavanju predmetov spoznavamonjihovo obliko in velikost. NajveË telesc, ki so obËutljiva za toploto, je v hrbtiπËu roke. ObËutek boleËinesproæi vsak moËnejπi mehanski, toplotni ali kemijski draæljaj.ÆIV»EVJE je mreæa æivËnih celic, razporejenih po vsem telesu.Æivci omogoËajo sprejemanje informacij iz okolja in hitro odzivanje nanje; nadzirajo πtevilne procese v telesu.Gradbena enota æivËevja je æivËna celica ali nevron. Æivec pa je snopiË celic; po njem se prevaja vzburjenje.Draæljaj je mehanska ali kemijska sprememba, ki vpliva na æivËno celico.Signal, ki se prevaja po æivËni celici, je æivËno vzburjenje.Osrednje ali centralno æivËevje sestavljajo moægani in hrbtenjaËa, obkrajno ali periferno æivËevje pa periferniæivci. Del æivËevja, ki deluje pod vplivom naπe volje, imenujemo somatsko ali telesno æivËevje in je del perifernegaæivËevja.Del æivËevja, ki deluje brez naπe volje, imenujemo avtonomno ali vegetativno æivËevje.76

HrbtenjaËa je æivËno tkivo v hrbteniËnem kanalu. Posreduje informacije med telesom in moægani in poπiljainformacije v vse dele telesa. Z refleksi omogoËa zelo hitro odzivanje na draæljaje (nevarnosti in poπkodbe).Moægane sestavlja veË kot 1000 milijard æivËnih celic. So organ za obdelavo podatkov. Tehtajo pribliæno1,4 kilograma. Sestavljeni so iz treh delov: moægansko deblo nadzira in uravnava osnovne æivljenjske procese,npr. dihanje in hitrost srËnega utripa; mali moægani uravnavajo podzavestna gibanja; prednji moægani(veËji del so veliki moægani) uravnavajo homeostazo (vzdræevanje stabilnih razmer v celicah in telesu),Ëustva in zavestna dejanja.Moægani nenehno sprejemajo informacije iz okolice in obËutke iz notranjosti telesa, jih obdelujejo inpripravljajo ustrezne odzive nanje (znajo primerjati informacije, pridobljene z uËenjem, z novimi podatki aliproblemi, lahko sprejmejo in shranjujejo ogromne koliËine informacij itn.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaNekatere snovi povzroËijo v moæganih spremembe, zaradi katerih ne zmoremo nadzorovati svojih dejanjTe snovi so æivËni strupi: tobaËni strup nikotin, alkohol, vse pogosteje pa tudi druga mamila. SkupnaznaËilnost je, da v manjπih koliËinah ne povzroËajo hujπih poπkodb, ampak sproπËenost, brezskrbnost,ugodje. ÆivËevje se nanje hitro navadi, zato so potrebne vse veËje koliËine. Z njimi pa naraπËajo njihovi strupeniuËinki, odmiranje moæganskih celic, poπkodbe drugih organov in zasvojenost.NOVE NALOGEIgrajo igro asociacij.Napiπejo zgodbo na Ërko P.NauËijo se pesmico na pamet (urijo spomin), sestavijo svojo pesem o Ëutilih.Nariπejo strip v obliki zgodbe in to vrednotijo s pomoËjo znanja o likovni nalogi.Sestavijo razliËna besedila.Predlogi dodatnih vprašanjza preverjanje znanja• Kaj πkoduje oËem?• Zakaj so nekatere igre, npr. pikado,nevarne za oko?• Kakπna mora biti razdalja pri pisanju in branjuali pri gledanju TV?• Naπtej nekaj poklicev, pri katerih je pomembno,da imamo dobro razvit sluh?• Razloæi, kaj pomeni vpraπanje: Ali sediπ na uπesih?• Zakaj nam ne teknejo pokvarjene jedi? Zakaj sivËasih, ko gremo mimo kanalizacije,zatisnemo nos?• Zakaj se nam zdi hrana brez okusa,Ëe imamo zamaπen nos?• Zakaj mame in oËetje pogosto preverjajo toplotovode za kopanje dojenËka tako, da vanjonamoËijo komolec?• Ali veπ, da Ëezmerno sonËenje πkoduje koæi?Razloæi, zakaj.• Kje so moægani?• Ali veπ, kakπne posledice povzroËi dolgotrajnouæivanje drog, alkohola?• Kaj pomeni: vaja dela mojstra?• Razloæi, kaj pomeni: posvetilo se mi je.• Zakaj kihneπ, kadar vdihneπ poper?• Kaj varuje moægane pred poπkodbami?STROKOVNA LITERATURA• Jana MilËinski, Lukec dobi sestrico,MK 1999.• N. V. Aartselaar, Kako sem priπel na svet,TZS 1994.• Jelka PogaËnik, SrËek za Nino, MK 1993.• Slikovni slovar Ëloveπkega telesa, MK 1993.• Ivan Bizjak, Slikanica o Ëloveku, MK 1988.• Peter Abrahams, »loveπko telo, MK 1994.• Jimmy Johnson, Skelet — ogrodje naπegatelesa, Pomurska zaloæba 1999.• Pauline Mainland, Posnemajmo æivali,Didakta 1998.• Gina Righi, Radi jemo, DZS 1993.• Catherine Libeau, Kuharska knjigaza otroke, MK 2002.• Patrick Green, Mar oËi laæejo?, UËila 1997.• Marianne Borgardt, Le brez strahuk zobozdravniku, DZS 1993.• Brigid Avison, Zakaj neki mi kruli poæelodcu, Pomurska zaloæba 1995.• Richard Walker, Srce — Kako kri kroæipo telesu, Pomurska zaloæba 1999.• Zoran Arneæ, Moja delavnica, RKS 2000.77

POMLADOperativni cilji• Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu.• Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju.• Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa.• Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi.• Usposobijo se za zapisovanje dogajanj.• Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaUËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v naravi. Primerjajo naj jih s spremembami pozimi.Vsak dan naj opazujejo svetlobo, dolæino dneva in temperaturo. Z domaËega okna (Ëe je le mogoËev juæni ali zahodni legi) naj opazujejo, na kateri toËki sonce zahaja. Pri opazovanju narave naj si pomagajotudi s sliko pomladi v uËbeniku. PoiπËejo naj æivali in rastline, opiπejo naravo spomladi in ugotovijo, kaj delajoæivali in kaj se dogaja z rastlinami.Dan, noč in mrakOperativni cilji• Poveæejo nastanek dneva in noËi z vrtenjem Zemlje okoli njene osi.• Ugotovijo, da se dan zvezno prevesi v noË in da je vmes mrak.• Iz izkuπenj vedo, da se dan, mrak in noË razlikujejo po osvetljenosti.• Iz izkuπenj povzamejo, da telesa vidimo, Ëe svetloba prihaja od njih v oËi.Teoretična izhodiščaSvetloba je elektromagnetno valovanje, ki ga oddajajo nekatera telesa. Taka telesa imenujemo svetila alisvetlobni viri. V oæjem pomenu besede je svetloba le tisti del elektromagnetnega valovanja, ki ga zaznaËloveπko oko, vse drugo pa imenujemo elektromagnetno sevanje.LoËimo naravne in umetne svetlobne vire. Slednje imenujemo svetilke, nekatere od njih pa elektriËna svetila.Svetloba nastaja predvsem pri treh pojavih: æarenju, razelektritvi in luminiscenci. Naravna svetila oddajajosvetlobo le na enega od teh naËinov, pri umetnih pa se izkoriπËa tudi veË naËinov hkrati. Telesa z zelovisoko temperaturo oddajajo svetlobo z æarenjem. Najpomembnejπe naravno svetilo je Sonce. Primeriumetnih svetil, ki svetijo zaradi æarenja, so: petrolejka, æarnica na æarilno nitko … Svetloba nastane tudi prirazelektritvi v plinu ali v kovinskih parah. Po tem mehanizmu v naravi nastane blisk strele, pri umetnih svetilihpa je najbolj pomembna obloËnica, najstarejπe elektriËno svetilo. Pri luminiscenci pri doloËenih zunanjihvplivih (temu pravimo vzbujanje) oddaja svetlobo telo, ki ni segreto, torej ne æari. To je tako imenovanahladna svetloba. Pojav je moæen le pri nekaterih snoveh (luminiscenËne snovi). Znan primer take svetlobev naravi je svetloba kresniËk, med umetnimi viri pa svetloba svetleËe diode (LED). FlourescenËne sijalke izkoriπËajodva mehanizma. Razelektritev v kovinskih hlapih povzroËi nastanek nevidne ultravijoliËne svetlobe.Ta vzbuja luminiscenËne snovi (z njimi je prevleËena notranjost cevi), da zaËnejo svetiti. Posebna kategorijaumetnih svetil so laserji. Njihova svetloba je koherentna (med seboj povezana) in vsebuje svetlobo ene samevalovne dolæine (ene same barve). To svetlobo lahko usmerimo v æarek, ki je veliko bolj svetel in vzporeden78

kakor iz katerega koli drugega svetila. Zaradi tega je laserska svetloba zelo zmogljiva in natanËna, priuporabi na napaËnem mestu pa je lahko zelo nevarna. Takπen primer je poπiljanje laserske svetlobe v oËi,saj jih lahko trajno poπkoduje.Na naπi uËni stopnji obravnavamo, da se svetloba πiri naravnost po premicah. Podrobnosti, ki nastanejozaradi valovne narave svetlobe (na primer uklon), nas tu ne zanimajo. Zaradi premoËrtnega πirjenja svetlobeza neprozornimi predmeti nastanejo sence. ToËkasto ali zelo majhno svetilo meËe ostre sence, veËjeali razseæno svetilo pa nejasne ali bolj neostre sence. Sonce je skoraj toËkasto svetilo, ker je zelo oddaljeno.Vendar so njegove sence le redko zelo ostre. Razlog je v difuzni (razprπeni) svetlobi. Na poti skozi atmosferose del svetlobe siplje na molekulah zraka in na veËjih delcih v atmosferi (vodne kapljice, praπni delci…). Tako nastane difuzna svetloba, to je svetloba, ki je usmerjena v najrazliËnejπe smeri. Deleæ difuzne svetlobeje odvisen od koliËine delcev v zraku. Zato je ob oblaËnih in meglenih dnevih praktiËno vsa dnevnasvetloba difuzna, sence pa so nejasne ali sploh ne nastanejo.V preglednici so navedeni pojmi, ki jih uporabljamo v zvezi s prisotnostjo in odsotnostjo svetlobe.Polna prisotnost svetlobe Delna prisotnost svetlobe Popolna odsotnost svetlobedansvetlobamrakpoltemapolsencanočtemasencaKo pri nas Sonce zahaja, se naπ del Zemlje vrti v senco, ki jo meËe Zemlja — v noË. Mrak, ki je vmesni Ëasmed dnevom in noËjo, nastane zaradi sipanja sonËnih æarkov na poti skozi atmosfero. Zaradi tega pojavase æarki nekoliko sipljejo tudi v prostor Zemljine sence. Delni prisotnosti svetlobe v tem primeru pravimomrak.Doæivljanje dneva, mraka in noËi je tesno povezano z vidom. »loveπko oko zaznava svetlobo z dvemarazliËnima vrstama svetlobno obËutljivih celic na oËesni mreænici. Ko je svetlobe dovolj, jo sprejemajo Ëepki,kadar je je premalo, pa paliËice. »epki zaznavajo barve, paliËice pa le koliËino svetlobnega toka. Zato podnevividimo okolico v barvah, v mraku pa se barve spremenijo v bolj ali manj sive odtenke. Ko se gostotasvetlobnega toka zmanjπuje (na primer, ko se poËasi mraËi), vidimo razliËne barve vse bolj v zeleno modrih,modrih in sivih odtenkih.Za vid je poleg zaznave svetlobe v oËesu pomembna tudi zavestna zaznava v moæganih. Oba procesa stapovezana, zato se pogosto niti ne zavemo, da oko ni zaznalo pravilnih barv. Ker smo navajeni na barve,nam moægani navadno povedo, da je npr. trava zelena, pa Ëeprav jo v mraku vidimo v modrikasto sivihodtenkih. Ta pojav imenujemo barvna stalnost ali barvna konstanca.»loveπko oko zaznava svetlobo. Telesa torej vidimo le, Ëe svetloba prihaja od njih v naπe oËi. Prvi pogoj je,da je telo osvetljeno, drugi pa, da telo odbija svetlobo tako, da ta pride v naπe oËi. Pri odboju s telesa sesvetloba na razliËne naËine spremeni, in sicer v skladu z lastnostmi predmeta in z znaËilnostmi njegovepovrπine. Ker od razliËnih delov telesa prihaja v oËi razliËna svetloba, telo vidimo z vsemi njegovimi podrobnostmi.S svetili je drugaËe: oko praviloma ne more videti oblike svetlobnega vira, saj na vseh mestih oddajaenako svetlobo. Zato v temi vidimo luË, ne pa telesa, ki sveti. Vidimo obliko svetlobnega snopa(okrogla, podolgovata luË), ne pa podrobnosti njene povrπine.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka2. Kako nastaneta dan in noË?Pri poskusu uporabljamo prenos pojmov od velikega k malemu v skladu s prejπnjo preglednico. Otrocinavadno nimajo teæav pri preskoku sonce → svetilka, noË → senca. Kljub temu je dobro, da jih na to opozorimo,saj gre za preskok od pojava k njegovi simulaciji in za sklepanje od posebnega k sploπnemu (sonceje velikansko svetilo, svetilka pa manjπe, opazujemo enake pojave). Otroke opozorimo tudi na πkodljivosthitrega menjavanja svetlobe in teme za oËi! Zato otroku, ki ga osvetljujemo, vedno zavarujemo oËi z rutko.79

3. Kako vidimo podnevi, kako v mraku in kako ponoËi?Dobro je, da otroke opomnimo na zaznavanje barv v mraku ali ob slabi osvetljenosti. Opomnimo jih, da jeza vid potrebno delovanje oËesa in moæganov in da vsak zase lahko daje drugaËne informacije. Kakπen jepredmet, namreË vemo po izkustvu. Zato lahko moægani prekrijejo in izkrivijo informacije, ki pridejo od oËipo vidnem æivcu. Spodbujajmo uËence, naj pazljivo opazujejo barve predmetov v svoji okolici ob razliËniosvetljenosti (delih dneva). Dejavnost se dobro navezuje na likovni pouk.4. Kaj vidi deËek, kaj deklica?Pri poskusu pazimo, da ne uporabljamo premoËne svetlobe oziroma da jo uporabljamo le malo Ëasa. Kadarsvetimo komu v oËi, vidi le svetlobo, ne pa tudi tistega oziroma tisto, kar ga osvetljuje. Pravimo, da nasslepi. Podoben pojav opazimo ob jasnih dnevih pozimi (ko je sonce nizko), kadar se vozimo z avtomobilomproti soncu. Dejavnost ponuja lepo priloænost za spodbujanje otrok, naj opazujejo sorodne pojave v naravi.UËence opomnimo na varnost na cesti. Ob slabi osvetljenosti moramo poskrbeti, da smo kot peπci na cestidovolj vidni. Zato nosimo kak predmet, od katerega se svetloba moËno odbija, na primer kresniËko.Odgovori na vprašanjaPredlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Zakaj se izmenjujeta dan in noË?Dan in noË se izmenjujeta zaradi vrtenja Zemlje. Tu lahko spodbujamo uËence k razmiπljanju. Izmenjavadneva in noËi nam daje ritem pri delu in poËitku.• Po Ëem se razlikujejo dan, mrak in noË?Dan, mrak in noË se razlikujejo po osvetljenosti. Pogovarjajmo se! VËasih je podnevi tako temaËno kakorob mraku. Ob meglenih, deæevnih dneh je osvetljenost slabπa in zdi se, da traja mrak veliko dlje kot sicer.UËenci naj pripovedujejo, mi pa jih spodbujajmo k opazovanju.• V katerih okoliπËinah predmetov v svoji bliæini ne moremo videti?Predmetov ne moremo videti, kadar od njih ne pride svetloba v naπe oËi. Predmete v svoji okolici vidimo,kadar so osvetljeni in se svetloba od njih odbija proti nam. Prozornih predmetov torej ne moremovideti. Opazimo jih le v posebnih primerih, npr. Ëe so malo umazani (nepomite okenske πipe). TakopoveËamo koliËino svetlobe, ki se odbije na njihovi povrπini. Predmetov v svoji okolici ne moremo videtitudi, Ëe smo slepi ali Ëe miæimo.• S katerim Ëutilom zaznavamo svetlobo?Svetlobo zaznavamo s Ëutilom za vid, ki ga sestavljajo oËi in ustrezen center v moæganih. Svetlobo zaznamoz oËmi, njena zavestna zaznava pa se zgodi v moæganih.Pri tem poglavju se pogovorimo tudi o slepih in slabovidnih ljudeh. V povezavi z zaznavanjem barv omenimotudi, da so nekateri barvno slepi. To pomeni, da nekaterih barv (najpogosteje rdeËe ali zelene) ne zaznajo.Morda je med njimi tudi kak naπ uËenec. Barvna slepota je pogostejπa pri moπkih in redkejπa pri æenskah.80PREVERI SVOJE ZNANJE1. Na kaj moraš paziti, kadar v mraku ali ponoči hodiš po neosvetljeni cesti? Kako poskrbiš, date vozniki pravočasno opazijo?Paziti je treba, da smo dobro vidni in da se s cestišča pravočasno umaknemo. Zato nosimosvetla oblačila, odsevne predmete (kresničko, odsevni trak, torbe z odsevnimi našitki …).2. Ali imata kaj skupnega kresnička, ki leta okoli v poletnih dneh, in kresnička, ki jo nosimopešci zato, da smo ob slabi vidljivosti, zvečer in ponoči dobro vidni na cesti?Obe kresnički imata enako ime, sicer pa sta zelo različni. Žuželka kresnička sveti tudi, če neposvetimo nanjo, kresnička za pešce pa ne. V temi jo opazimo šele, ko nanjo posvetimo zusmerjeno svetlobo, na primer z avtomobilskimi žarometi. Žuželke kresničke, ki letajo v noči,zelo hitro opazimo, ker se premikajo. Tudi kresničke, odsevne ploščice za boljšo vidnost pešcevna neosvetljenih cestah, ne nosimo pri miru, ampak z njo mahamo.

SencaOperativni cilji• Iz opazovanj povzamejo, da se senca spreminja, Ëe se svetilo (npr. Sonce) in/ali osvetljeni predmetpremika(ta).• Vedo, da so oblika, velikost in osvetljenost senc predmetov odvisne od lastnosti predmetain svetila ter od medsebojne lege predmeta, svetila in zaslona.• Prepoznajo prisojno in osojno stran predmetov.Teoretična izhodiščaSenca nastane, Ëe svetlobo zastremo z neprozornim predmetom. Prostor za predmetom, kjer ni svetlobe,imenujemo senca. »e v prostor sence postavimo zaslon (steno, tla, list papirja …), na njem opazimo osvetljeniin neosvetljeni del (senco).Senca se spreminja, Ëe se svetilo oziroma osvetljeni predmet premikata ali spreminjata. Spremembe senceopazujemo pri spreminjanju njene oblike, lege, velikosti in svetlosti. Zaradi enostavnosti obravnavamo letake primere, ko je zaslon navpiËen. To seveda ne pomeni, da se ne smemo igrati z nagibanjem zaslona,vendar je za naπo stopnjo dovolj, da raziπËemo spremembe sence na navpiËnih zaslonih. V spodnji pregledniciso zbrani naËini za spreminjanje senc. Razdalje so oznaËene na skici.Lastnost senceoblikalega (h S )velikost (senca se povečuje ali manjša,oblike so med seboj podobne —kot podobni trikotniki)osvetljenostKako dosežemo spremembo• Spreminjamo obliko predmeta.• Spremenimo svetilo (točkasto, razsežno).• Spremenimo kot, pod katerim svetilo osvetljuje predmet.• Spreminjamo lego svetila (na primer h L ).• Spreminjamo lego predmeta (na primer h P ).• Spreminjamo velikost predmeta, ne pa tudi oblike.• Spreminjamo razdaljo med predmetom in svetilom (x LP ).• Spreminjamo razdaljo med predmetom in zaslonom (x PZ ).• Spreminjamo svetilo (jakost svetila).• Spreminjamo osvetljenost prostora.Opazujmo s soncem obsijano geometrijsko telo. Na strani, ki je obrnjena proti soncu, je telo svetlejπe kotna drugi. Svetlejπemu delu pravimo prisojna stran predmeta, manj osvetljenemu, obrnjenemu stran odsonca, pa osojna stran predmeta. Slikarji z natanËnim prikazovanjem bolj ali manj osvetljenih delov predmetana dvodimenzionalni ploskvi prikaæejo tridimenzionalno obliko predmetov.81

V naπih krajih Sonce Ëez dan navidezno potuje od vzhoda proti zahodu, vendar ne po sredini neba, paË pabolj ali manj juæno. Stavbe, poboËja itn., ki so obrnjeni proti jugu (prisojni deli), so osvetljeni daljπi del dnevakot nasprotne strani (osojne strani). Zato je na prisojnih poboËjih topleje kot na osojnih. Na prisojnihpoboËjih spomladi sneg prej skopni, prisojna poboËja prej ozelenijo, na njih pa rastejo drugaËne rastline kotna osojnih poboËjih. Na prisojne lege hiπ (navadno na strehe) postavimo sonËne zbiralnike za gretje vodeali sonËne kolektorje.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka1. Kako dolga je tvoja senca?Velikost in lega sence se Ëez dan spreminjata. Pazimo, da bomo poskus delali dopoldne ali popoldne, sicerse utegne zgoditi, da bosta senci enako dolgi. Dolæina sence je razdalja med stopali in vrhom glave. Dobroje, da otroci dolæino sence ponazorijo s Ërto, jo izmerijo, rezultate pa vpiπejo v preglednico in ponazorijo sstolpËnim diagramom (v delovnem zvezku).Omejimo se na opazovanje in beleæenje dolæine sence. »e bodo uËenci dobro razumeli celoten postopek,jih lahko pozneje, na viπji stopnji, vodimo do vpraπanj, zakaj je tako, in do povezav s podrobnostminavideznega gibanja Sonca po nebu.2. RaziπËi senco telesa, ki ga osvetljujeπ s svetilko (senca na steni)Za poskus uporabimo toËkasto svetilo, saj bomo le tako lahko ugotavljali spremembo velikosti sence prispreminjanju razdalje med svetilom in predmetom ter predmetom in zaslonom. Za delo grafoskop niprimeren; to velja πe zlasti v manjπih razredih. Za toËkasto svetilo zato raje uporabimo manjπo æarnico alibaterijsko svetilko, ki smo ji odstranili leËo pred æarnico in paraboliËno zrcalo za njo. To pa lahko naredimole pri takih baterijskih svetilkah, kjer zrcalo ni sestavni del nosilnega mehanizma. Precej dober pribliæektoËkastega svetila je sveËa, vendar moramo pri delu s sveËo paziti, da ne pride do nesreËe.Ko bodo otroci premikali svetilo in predmet, jih poskusimo usmeriti tako, da bodo naenkrat spreminjali leeno spremenljivko. »e bodo poveËevali senco, naj dræijo predmet pri miru in svetilko pribliæujejo predmetu.Tako zmanjπujejo razdaljo med svetilko in predmetom, x LP (glej skico). DrugiË pa naj svetilko in predmetodmikajo od zaslona tako, da ostaja razdalja x LP nespremenjena, poveËuje pa se razdalja x PZ .Boljπe uËence spodbujamo, da bodo spremembe izrazili semikvantitativno. Primer: Ëim veËja je razdalja medpredmetom in svetilko, tem manjπa je senca.Senca, ki jo dodatno osvetlimo iz malce drugaËne/spremenjene smeri, postane svetlejπa. Osvetlitev z veËsvetili, ki so razporejena pravilno, daje zelo svetle sence, tako da jih niti ne opazimo. Tako so osvetljeni stadioniin πportna igriπËa.PRISOJNA IN OSOJNA STRAN3. OsenËi kocko (prisojna in osojna stran)Za prikaz prisojnosti in osojnosti v razredu lahko uporabimo razliËna pravilna telesa (kvader ali kocko,stoæec, polkroglo). Lahko bi uporabili kar koli, vendar je pojav laæe opazovati na telesih z enakomernim insimetriËnim spreminjanjem naklona ploskev, saj so razlike v osvetljenosti oËitnejπe. Razlike bomo bolje videlitudi, Ëe prostor zastremo.Opazovanje lahko dopolnimo z naslednjo interpretacijo: otrokom ponudimo skice teles, ki naj jih osenËijotako, kot vidijo na modelu. Tak primer je prikazan v delovnem zvezku. »e sedijo v razliËnih smereh od modela,bodo njihove slike razliËne. Spodbudimo jih, da slike primerjajo in poskusijo poiskati razlog za to, daniso enake. PriËakujemo, da bodo ugotovili, da je osenËenje risbe odvisno od smeri opazovanja.SON»NA URAIzdelaj preprosto sonËno uroPredlagana sonËna ura je najpreprostejπa in dobro deluje le kak teden. NatanËneje meri Ëas sonËna ura, kiima nagnjeno πtevilËnico — v naπih krajih pod kotom 45 0 . NaËrt take sonËne ure je v uËbeniku v rubriki Zazelo radovedne.82

Razumevanje delovanja prave sonËne ure presega naπo uËno stopnjo. Gradimo na izkustvih in opazovanjih,dogajanja veËinoma privzamemo kot dejstva ali pa jih pojasnjujemo izkljuËno na fenomenoloπki ravni.Odgovori na vprašanjaVpraπanja so namenjena popestritvi pouka. Zelo radovednim uËencem verjetno ne bodo povzroËala posebnihteæav. Spodbujamo jih, da odgovarjajo s celimi stavki. Pomembno je, da znajo uËno snov uporabiti zaodgovor na zastavljeno problemsko vpraπanje. Pomembno vlogo imajo izkuπnje, ki so jih uËenci pridobili zopazovanjem pojavov v naravi ali pa s preprostimi poskusi, ki ponazorijo te pojave.PREVERI SVOJE ZNANJE1. Kje je senca tvoje šole zjutraj, kje čez dan in kje zvečer?Vzpodbujamo poimenovanje smeri neba, v katero kaže senca šole ob različnih delih dneva.2. Ali lahko s pomočjo sence in ure določiš strani neba? Kako?Senca je vedno na nasprotni strani svetila (sonca). Zjutraj je sonce na vzhodu, senca kaže protizahodu. Zvečer je sonce na zahodu, senca pa kaže proti vzhodu. Opoldne sonce ni na sredinineba, pač pa malo bolj južno, zato kaže senca proti severu. Če hočemo določiti smeri neba spomočjo sence, moramo torej vedeti, kateri del dneva je. Upoštevamo tudi poletni čas.3. Čigava senca je ob istem času dneva daljša, tvoja ali od tvojega vrstnika Eskima, ki živi dalečna severu in je tako visok kot ti?Senca Eskima je bistveno daljša, saj je tam sonce precej niže na obzorju kot v naših krajih.Tudi to vprašanje presega obseg predmeta. Najprej moramo s pogovorom ugotoviti, ali učencivedo, kje na Zemlji živimo mi in kje Eskimi. Potem lahko razložimo vprašanje s pomočjoosvetljenega modela Zemlje. Če so učenci dojeli odvisnost dolžine sence od višine sonca nanebu, bodo verjetno znali odgovoriti tudi na to vprašanje.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Zakaj se senca Ëez dan spreminja?Gre za povezavo poskusa Senca na steni z dogajanjem na prostem ob sonËnih dnevih. Kadar premikamosvetilo, se premakne tudi senca. Ker se lega Sonca na nebu Ëez dan spreminja, se sence mirujoËih predmetovpremikajo. Primer: uËenci naj raziπËejo, kam kaæe senca πole dopoldan in kam popoldan.• Kdaj je tvoja senca ob istem Ëasu dneva (recimo opoldne) daljπa, pozimi ali poleti? Kaj meniπ, zakaj?V naπih krajih je sonce pozimi nizko na obzorju, poleti pa precej viπe. Zato so pozimi sence precej daljπekot poleti. Razumevanje tega vpraπanja presega obseg predmeta, zato odgovor gradimo le na izkuπnjah.»e uËenci tega pojava πe niso opazili, je to odliËna priloænost, da jih opozorimo nanj.• Zamisli si, da si v sobi, kjer sta priægani dve luËi, ti pa stojiπ na sredi med obema. Kakπna je tvoja senca?Kaj pa se zgodi, Ëe so luËi tri, πtiri ali veË?Oseba ima po eno senco od vsake luËi. Ker pa je vsaka senca osvetljena tudi od drugega svetila, jesvetlejπa. »im veË je luËi, tem veË je senc, ki pa so bolj in bolj svetle. Pri dovolj velikem πtevilu luËi sencne opazimo veË. Na ta naËin so ponoËi osvetljeni stadioni in πportna igriπËa.• Predstavljaj si, da si reæiser v gledaliπki predstavi. RdeËa kapica mora nenadoma izginiti, saj jo je pojedelvolk. Tisti, ki igra volka, seveda ne bo pojedel RdeËe kapice. Kako lahko to napraviπ?To doseæemo s pravilno osvetlitvijo. Najprejmora biti v prostoru popolna tema, natopravilno usmerimo reflektorske luËi. UËencespodbujajmo, naj si predstavljajo tudi drugepripovedke s prizori, kjer mora nekdo karizginiti. Morda bi bilo dobro tako sceno tudizaigrati in preveriti pravilnost osvetlitve.STROKOVNA LITERATURA• Marijan Prosen, Opazujem Sonce in Luno,Mladinska knjiga 1987.• Marijan Prosen, Majda Vehovec, Svetnaravoslovja: od Zemlje do Sonca, Jutro 2005.83

Kako se živali premikajo?Operativni cilji• Spoznajo, da se æivali gibljejo na razliËne naËine.• Razumejo pomen okonËin pri gibanju.• Spoznajo, da gibanje omogoËajo miπice.• Ovrednotijo uspeπnost premikanja kopenskih æivali pri plazenju, plezanju, skakanju.• Zapisujejo podatke v obliki tabele.Teoretična izhodiščaPLAZENJEDeæevniki se plazijo. Imajo toge πËetine (hete), ki jih postavijo pokonci s posebnimi miπicami. Deæevnikiimajo mehko telo brez trdnega ogrodja. Namesto njega imajo tekoËinsko ali hidrostatiËno ogrodje. Podkoæo sta dva loËena sloja miπic. Telo je sestavljeno iz telesnih Ëlenov, ki so med seboj loËeni s pretinom aliseptumom. Ko se v Ëlenu kroæno potekajoËe miπice skrËijo, se telesna tekoËina stisne in Ëlen se podaljπa.Tako deæevnik skrajπuje ali podaljπuje telo na doloËenih mestih. Z zaporednim krËenjem in iztezanjemtelesnih kolobarjev se deæevniki plazijo in kopljejo rove skozi prst.KaËe zvijajo celo telo. Pri zvitem telesu je razdalja med glavo in repom krajπa kot pri iztegnjenem. Ko sekaËa zvija, se telesne vijuge opirajo na kamenje, korenine in vdolbine na tleh. Od njih se odrivajo naprej innazaj. Stik s podlago poveËujejo luske na trebuπni strani, ki jih posebne miπice postavijo pokonci in pomagajopri odrivanju od podlage. KaËe imajo zelo gibljiva vretenca in rebra. Veliko miπic poteka vzdolæ celehrbtenice; ene povezujejo in premikajo vretenca, druge povezujejo vretenca z rebri ali rebra med seboj.Koæne miπice na trebuπni strani telesa med gibanjem reber postavijo trebuπne luske naprej in pokonci.GibËnost poveËujejo miπice, ki povezujejo korene lusk. Trebuπne luske omogoËajo kaËam plezanje in oprijemanjepo drevesnem lubju in tako plezanje po drevesih.HOJA IN TEKHoja in tek temeljita na delovanju sistema vzvodov, ki jih sestavljajo deli ogrodja in sklepi. Vzvode premikajomiπice. Razvile so se med seboj loËene dvojice miπic z nasprotujoËim si ali antagonistiËnim delovanjem. PrivretenËarjih so gibalne miπice na zunanji strani notranjega okostja. Pri Ëlenonoæcih so znotraj zunanjegahitinskega ogrodja.Dvoæivke in plazilci imajo noge pritrjene na boËni strani telesa (na boËni strani so bile tudi plavuti njihovihribjih prednikov), zato teæko dvignejo telo od tal, in ko se ustavijo, telo takoj poloæijo na tla in poËivajo. Prihoji in teku telo boËno zvijajo, kar spominja na ribje plavanje.Sesalcem noge izraπËajo pod telesom. Kopitarji hodijo po konËnih delih prstov, kar jim omogoËa hiter indolgotrajen tek.Med sesalci se samo Ëlovek vedno premika po dveh nogah.LETENJEPri letanju morajo æivali premagati silo teænosti, da ne padejo na tla, za premikanje v vodoravni smeri pamorajo imeti posebno obliko telesa.Ptice so zemeljsko teænost premagale z dviænim gibanjem — z zamahovanjem peruti, ki potisnejo zrak navzdolin s tem dvigajo telo v zrak. Pri zamahu peruti navzdol so letalna peresa tesno skupaj in imajo razπirjeneperesne kosmaËe tako, da povzroËijo kar najveËji zraËni upor. Pri zamahu navzgor se perut upogne inzasuËe, letalna peresa se razmaknejo in povzroËijo najmanj zraËnega upora. Pri dovolj veliki hitrosti gledena zrak lahko ptiËi jadrajo. Takrat ne zamahujejo s perutmi. Za jadranje je pomembna oblika ptiËje peruti— ta je zgoraj zaobljena spodaj pa ravna. Ker ima zrak na zgornji strani daljπo pot kot na spodnji, se gibljenad perutjo hitreje kot pod njo. Zaradi tega je zraËni tlak na spodnji strani veËji kot na zgornji, kar povzroËi84

nastanek dinamiËnega vzgona — dviæne sile, ki ptiËa dviguje tako, da premaguje silo teæe, ne da bi mahals perutmi. Tako obliko imajo tudi krila letal. Letala ne zamahujejo s krili, zato se lahko dvignejo s tal πelepri dovolj veliki hitrosti. Najteæji del leta je vzletanje in pristajanje.Med sesalci so samo netopirji razvili sposobnost pravega letenja. Namesto perja imajo tanko koæno mrenorazpeto med tankimi in podaljπanimi prsti. Mrena je razpeta tudi med sprednjimi in zadnjimi nogami.Ptice pri zamahovanju uporabljajo dva para velikih miπic, netopirji pa πtiri pare velikih in πe nekaj parovmanjπih miπic. Zaradi veËjega πtevila miπic so netopirji boljπi akrobati kot ptice.ÆuæelËja krila nimajo notranjih miπic in ne morejo dejavno spreminjati oblike. ÆuæelËja krila so nastala kotizrastki zunanjega ogrodja iz trdih hitinjaËnih gub. Æuæelke ne morejo spreminjati oblike kril, lahko pa krilaobraËajo tako, da pri zamahu navzgor krilo s sprednjim robom reæe zrak.PLAVANJERibe se pri hitrem plavanju porivajo skozi vodo z boËnim zvijanjem ali valovanjem telesa ter z udarjanjemrepa na eno in drugo stran. Pri πtevilnih vrstah rib so se za premikanje repne plavuti razvile zelo moËnemiπice, s katerimi se lahko riba poæene iz vode. Tako lahko lososi na potovanjih proti drstiπËem navzgor poreki preskakujejo brzice in manjπe slapove. Pri poËasnem plavanju pa ribe uporabljajo predvsem veslajoËegibe prsnih plavuti.PLEZANJESposobnost plezanja po drevju se je razvila pri razliËnih æivalskih vrstah. Pri plezanju sta pomembna trdenin zanesljiv prijem in obËutek za ravnoteæje. Dobro plezajo πtevilne æuæelke in njihove liËinke, pajkovci, rege,nekateri kuπËarji, nekateri ptiËi in sesalci.NEKATERI PREDSTAVNIKI ÆIVALI GLEDE NA NA»IN PREMIKANJANavadni deæevnik — Lumbricus terrestrisDeæevnika uvrπËamo med kolobarnike in maloπËetince. Razπirjen je po vsej Evropi. Najraje æivi v ilovnatihtleh, v vlaænem in temnem okolju. Prek telesnih povrπin zaznava najrahlejπe tresljaje. Hrani se z organskimiostanki v tleh, predvsem odpadlim listjem. Poæira prst z organskimi ostanki, neprebavljene neorganskesnovi pa izloËi v obliki glistin. Tako imenujemo iztrebke deæevnikov. PrezraËuje, rahlja in z iztrebki izboljπujeprst. Njegovo telo je sestavljeno iz kolobarjev. Iz vsakega kolobarja izraπËajo 4 pari πËetin, ki mu omogoËajogibanje. Na enem delu se deæevnik iztegne, postane tanek, na drugem delu pa se pokrËi in odebeli. Pri temse pretakajo telesne tekoËine iz tankega v odebeljeni del telesa. Takπno premikanje mu omogoËajo miπice,pomaga pa si tudi s πËetinami.Mokrica — Oniscus asellusMokrice uvrπËamo med rake. Æivijo na kopnem, vendar v vlaænem okolju. Dejavne so ponoËi. Prehranjujejose z gnijoËimi snovmi. Telo je Ëlenjeno in obdano s trdim zunanjim oklepom, ki ne raste z æivaljo, zato sepogosto levijo (do 25-krat v æivljenju).Ribji orel — Pandion haliaetusUvrπËamo ga med ujede. Je ena najbolj razπirjenih ujed na svetu. Æivi na vseh celinah. Æive ribe lovi s krempljina nogah in se pri tem lahko popolnoma potopi pod vodo. Na stopalih ima bodiËaste roæevinaste luske,da mu spolzka riba ne uide. Pri lovu si pomaga z dobrim vidom.Bober — Castor fiberDobro plava. Med prsti na zadnjih nogah ima plavalno koæico. Pri plavanju se poganja s ploπËatim repom.Dolgo zdræi pod vodo. Æivi v kolonijah. Domovanje si izkoplje v blatnem bregu ali pa si iz vej zgradi vodnodomovanje s podvodnim vhodom. Hrani se z vodnim rastlinjem in lubjem. Æivi do 20 let. UvrπËamo ga medglodalce.Rjavi medved — Ursus arctosÆivi v sklenjenih gozdovih. V Sloveniji v sneæniπkih in koËevskih gozdovih. Dejaven je v mraku in ponoËi.Dobro plava, pleza in teËe. Hodi in teËe po celem podplatu. Hrani se z jagodami, æelodom, gobami, s travami,koreninami in z medom. Pleni glodalce, divje svinje, srne in jelene. Æivi lahko do 35 let.85

Kuna zlatica — Martes martesÆivi v prostranih gozdovih. Dejavna je podnevi in ponoËi. Dobro pleza in skaËe. Pri plezanju si pomaga zblazinicami na stopalu in s kremplji. Hodi po prstih. Æivi na drevesih v zapuπËenih ptiËjih gnezdih. Hrani sez glodalci, s ptiËi, z æuæelkami, s sadjem in z æirom. Æivi do 12 let.Prave æabe — RanidaeÆivijo v stojeËih in tekoËih vodah z gostim rastlinjem. V nevarnosti skoËijo z dolgim skokom v vodo in sezarijejo v blatno dno. Skoke jim omogoËajo dolge in moËne zadnje noge. Hranijo se z æuæelkami, deæevniki,s polæi, z ribami in manjπimi æabami.Smokulja — Coronella austriacaJe nestrupena kaËa. V Sloveniji jo ljudje pogosto zamenjajo za gada. Æivi v svetlih gozdovih, na kamnitihpoboËjih, poraslih z grmovjem, ter v sadovnjakih in vinogradih. V nevarnosti takoj ugrizne. Hrani se skuπËaricami, slepci in z miπmi. Pari se aprila, 3 do 15 mladiËev pa povræe avgusta. Æivi do 15 let.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaTemo gibanja poveæemo s Ëloveπkim telesom. UËenci naj svoje premikanje primerjajo s premikanjem æivali,ki jih opazujejo.Deæevnike najlaæe naberemo po deæju, ko prilezejo iz rovov in ostanejo na ploËnikih in cestah. »e ni deæevalo,jih naberemo tako, da nekajkrat poskoËimo na travniku na istem mestu, in nekaj deæevnikov bo prilezloiz svojega rova.Mokrice najdemo ob zidovih, pod kamni in pod debli. Zelo pogoste so in jih ni teæko poiskati.Deæevnik in mokrica æivita v vlaænem in temnem okolju, zato med poskusom zlezeta v vlaæni in temni delposode.V preglednico v delovnem zvezku naj uËenci vpisujejo æivali, ki so jih opazili v naravi. Pomagajo si lahko ssliko zime in pomladi v uËbeniku.Odgovori na vprašanjaZA ZELO RADOVEDNEZakaj se deževnik tako imenuje?Kadar dežuje, voda deževniku zalije rove; da se ne utopi, prileze na površino. Zato po dežjuopazimo največ deževnikov.Od kod je dobila ime mokrica?Mokrica živi v vlažnem okolju, od tod tudi njeno ime.PREVERI SVOJE ZNANJE1. Naštej nekaj primerov načinov premikanja živali!Živali lahko hodijo, plavajo, letijo, se plazijo, plezajo, skačejo.2. Kaj omogoča živalim premikanje?Premikanje jim omogočajo mišice.3. Zakaj se živali premikajo?Ko se premikajo, iščejo hrano, včasih iščejo prostor, kjer bodo prespale, odložile jajca ali imelemladiče. Včasih hitijo za plenom ali bežijo pred plenilcem.STROKOVNA LITERATURA• Druæinska enciklopedija — Narava,MK 1996.• Leksikon biologije, MK.86

Prinašamo in odnašamoOperativni cilji• Ugotovijo, da pri odhajanju z doma in prihajanju domov navadno nekaj prenaπajo ali prevaæajo.• Ugotovijo, da je prenaπanje in odnaπanje potrebno za æivljenje.• Razumejo pomen:— loËitve povrπin za gibanje od:— povrπin za bivanje (okoljska vzgoja),— povrπin, ki so namenjene predvsem gibanju,— posebnih pravil za razliËne naËine gibanja,— ustrezne opreme.• Poznajo pomen telesne pripravljenosti za posebne vrste gibanja.• Poznajo pomen varovanja pri zahtevnejπih vrstah gibanja.• Ugotovijo, da je za varnost prometa pomembno, da vsak udeleæenec opazi druge,da drugi opazijo njega in da vsakdo izve za namero drugega.• Vedo za namen signalne opreme vozil in peπcev ter prometnih znakov.• Utemeljijo pomen varnostne Ëelade pri voænji s kolesom ter pripenjanja varnostnega pasu v avtu.• Obvladajo tehniko voænje s kolesom.Teoretična izhodiščaPrinaπanje in odnaπanje sta dobro znana pojma iz vsakdanjega æivljenja. Manj znano je morda dejstvo, dasta obe dejavnosti potrebni za æivljenje.Prinaπanje in odnaπanje lahko kot uvodni motivacijski poskus napravimo v razredu: uËenci s predmetom (kiga recimo vzamejo iz torbice) v roki hodijo v sklenjenem krogu mimo mize, na kateri je æe (pribliæno) πestpredmetov. Ko pridejo mimo mize, bræ poloæijo predmet na mizo in vzamejo drugega.Dogajanje opazujejo in v njem sodelujejo. Vpraπajmo jih, ali opazijo kakπno zanimivo zakonitost te preprostein sËasoma dolgoËasne igrice. »e se vsi dræijo pravil, bi moralo biti πtevilo predmetov, ko ni nikogarpri mizi, stalno.Kaj pa, Ëe se kdo ne dræi pravil in vzame dva predmeta namesto enega? Tudi to lahko poskusimo in ugotovimo,da je πtevilo predmetov na mizi sicer drugaËno, vendar je celotno πtevilo predmetov (tistih, kikroæijo, in tistih na mizi) stalno.Ta dejavnost ponazarja ohranitveni zakon za maso. Snovi ne moremo uniËiti ali je ustvariti na novo, lahkojo le preurejamo tako, da je celotna masa snovi vsak trenutek enaka celotni masi snovi pred preurejanjem.Zakon odkrijemo na preprostih primerih in velja tudi pri bolj zapletenih. Vendar zakon o ohranitvi mase nevelja sploπno, saj odpove v svetu atomov, npr. pri jedrskih reakcijah. »e smo pri merjenju mase silnonatanËni, pa ima enaka mnoæina snovi pri sobni temperaturi malce veËjo maso kot pri viπji temperaturi. Priviπji temperaturi ima telo namreË veËjo notranjo energijo, kar zmanjπa maso telesa. Povezavo med razlikov masi ∆m in razliko v energiji ∆E podaja slavna enaËba ∆E=∆mc 2 , kjer je c hitrost svetlobe. Vendar so razlikev masi zaradi spremembe notranje energije telesa za realne makroskopske primere zanemarljivomajhne in jih ni mogoËe izmeriti. Seveda s tem uËencev na naπi stopnji ne obremenjujemo, le uËitelj bi semoral zavedati omejitev zakona o ohranitvi mase. UËenci bodo veË o tem izvedeli pri fiziki v srednji πoli.Pri nekaterih vsakdanjih pojavih ni lahko ugotoviti, kaj prinaπamo in kaj odnaπamo. Gorenje plamena sveËedobro poznamo. Vidimo le to, da je sveËe sËasoma vse manj. »e gori na tehtnici, to lahko tudi izmerimo.VeË spretnosti in znanja pa je potrebno, da ugotovimo, da je za gorenje potreben πe kisik iz zraka in danastane ogljikov dioksid — oba sta nevidna plina.Tudi Ëlovek za æivljenje potrebuje kisik. »e zraku prepreËimo dostop do plamena sveËe, plamen ugasne.Tudi Ëlovek bi se brez zraka zaduπil. SveËi je za gorenje potreben vosek, Ëlovek pa potrebuje raznovrstnohrano in vodo. Zelo teæko je izmeriti maso snovi, ki vstopajo v Ëlovekovo telo, in maso snovi, ki izstopajo.A ohranitveni zakon pravi, da sta enaki.87

Za æivljenje je treba omogoËiti prinaπanje in odnaπanje snovi. Zato velika mesta nastanejo ob prometnihpoteh. Podobna ureditev je tudi v telesu, kjer kri prinaπa in hkrati odnaπa razliËne snovi. Zastoj v krvnemobtoku povzroËi hitro smrt. Izguba zavesti sledi æe po nekaj sekundah, moægani odmrejo po nekaj minutah,drugi organi preæivijo nekaj ur, veËina celic pa odmre po enem ali dveh dneh. »lovek brez hrane lahkopreæivi mesec ali dva, brez vode in v vroËini pa le nekaj dni.Ko ugotovimo, da je kroæenje snovi nujno potrebno za æivljenje, se lahko spraπujemo naprej. Zakaj je æivljenjemoæno le, Ëe snov kroæi v opisani smeri, ne pa v obratni? Masa vsega, kar sprejmemo v telo, je sicerenaka masi tistega, kar iz njega oddamo. A hrana vsebuje πe nekaj, kar omogoËa æivljenje. To je energija.Sprejmemo jo s hrano, in sicer prav toliko, kot je oddamo v obliki dela in toplote. Tako kot masa se tudienergija ohranja. Nadaljnje razmiπljanje v tej smeri nas pripelje do razumevanja drugega zakona termodinamike,ki se ga mora uËitelj zavedati, Ëe hoËe pravilno usmerjati tok pogovorov z uËenci. Ta zakon pravi,da v zaprtem sistemu v povpreËju entropija naraπËa. Entropijo si lahko predstavljamo kot merilo za neurejenostnekega sistema. Beseda povpreËje je v tem stavku zelo pomembna in dopuπËa, da se v nekem delusistema razvije æivljenje (zelo urejena tvorba), Ëe bo v drugem delu sistema zato toliko veËji nered (pomislimona odlagaliπËe odpadkov). »e bi Sonce nenadoma ugasnilo, bi na Zemeljski povrπini verjetno obstajaloæivljenje πe nekaj Ëasa. Sonce s sevanjem Zemlji zmanjπuje entropijo in na njej omogoËa urejene procese,npr. æivljenje.Prinaπanje in odnaπanje opazimo tudi v telesu, kjer to poËne kri. Kadar nam roka ali noga zaspi, smo omejilipretok krvi v del telesa, zato se pojavijo znaËilni mravljinci in manjπa obËutljivost za boleËino. Ko s spremembolege ali s segrevanjem dela telesa pretok krvi poveËamo, posledice zmanjπanega pretoka krviizginejo.Zavedati se moramo, da je masa snovi, ki jih prinaπamo, sicer enaka masi snovi, ki jih odnaπamo, vendarprinaπamo s snovjo tudi energijo, ki jo organizem v celoti odda. S tem ko organizem s hrano sprejemaenergijo, ki je nakopiËena v kemijskih vezeh, in jo oddaja v obliki toplote, zmanjπuje entropijo ali neurejenost,ki nujno nastaja pri æivljenjskih procesih. To se dogaja tudi, ko se sonËimo ali grejemo pri peËi. Obaprocesa sta za nas prijetna. Za zelene rastline je ≈sonËenje« edini naËin sprejemanja energije iz okolice inzato æivljenjsko pomemben. Enako velja tudi za naπ planet.V vsakdanjem æivljenju opazimo, da so povrπine za bivanje loËene od povrπin za gibanje. UËenci opazujejopredvsem vrstnike pri teku, hoji, plezanju, rolanju, plavanju in smuËanju. Opozarjamo jih na nevarnosti priposameznih naËinih gibanja. Opisujejo naj svoja doæivetja pri razliËnih telesnih dejavnostih in skuπajo predvidetinevarnosti, ki pri tem preæijo nanje.Za posamezne naËine gibanja moramo biti ustrezno telesno pripravljeni. Nogometaπi se za pomembnetekme pripravljajo veË tednov, prav tako smuËarji in drugi πportniki. Pa ne le za tekmovanja v posameznidisciplini, tudi za vsakdanjo hojo ali tek se moramo pripraviti z vajami za razgibavanje sklepov in raztegovanjevezi. Takπnih vaj se uËenci nauËijo pri πportni vzgoji zato, da jih potem ponavljajo vsak dan, in sicerveËkrat. To je πe posebno pomembno po dolgotrajnejπem sedenju ali leæanju. S tem v zvezi je pouËno opazovanjein opisovanje pretegovanja maËk po poËitku ali ogrevanje πportnikov na atletskih tekmovanjih.Za varnost v prometu je pomembno, da smo vidni in da opazimo druge udeleæence. Peπci in kolesarji, ki sov prometu πe posebno izpostavljeni, morajo nositi svetla oblaËila, v temi pa kresniËke. Vsako vozilo moraimeti zadaj eno ali dve maËji oËesi, da ga opazijo drugi udeleæenci v prometu, ko posvetijo nanje. PriæganeluËi (tudi podnevi) poveËajo vidnost udeleæencev v prometu. Nameravano spremembo smeri voænjemoramo pravoËasno in nazorno pokazati drugim udeleæencem v prometu. Zelo pomembno je, da se uËencinauËijo dovolj spretno voziti s kolesom, da jim nakazovanje smeri ne povzroËa preglavic.Za zmanjπanje ali prepreËevanje poπkodb pri nezgodah uporabljamo kolesarji zaπËitne Ëelade in rokavice, vavtu pa varnostne pasove. »elada mora biti Ëvrsto pripeta na glavo, varnostni pas pa mora biti med voænjovedno pripet.88

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka1. Kaj prinaπamo domov in kaj odnaπamo od doma?Pri tej dejavnosti sta najpomembnejπi opravili opazovanje in zapisovanje opaæanj. UËenci naj zapise vnaπajov preglednico. Osnovni Ëasovni okvir (trije dnevi) lahko podaljπamo na en teden ali na toliko dni, da je vsastran zapolnjena z zapisi.2. Katera torbica je laæja in katera teæja?Dejavnosti s primerjanjem teæ dveh torbic so primerne za popestritev pri pouku, saj zahtevajo nekaj iznajdljivostiin sposobnosti pri naËrtovanju. To se πe posebno pokaæe, Ëe bi radi doloËili najteæjo torbico v nekiskupini. UËenci spoznajo konstrukcijo preproste naprave, ki si jo lahko naredijo tudi sami v manjπem merilu,in jo uporabijo za tehtanje manjπih stvari. Pri tem uporabijo zobotrebec in moËnejπi sukanec ali pasvinËnik in tanko vrvico. »e ne morejo zvrtati luknjice, naj natanËno izmerijo sredino in jo oznaËijo. Potemnapravijo namesto luknjic zareze in tam priveæejo vrvice.3. Kaj vzameπ s seboj na izlet?Vsi opisani primeri kaæejo, da zaloge hrane in vode trajajo le omejen Ëas. Da preæivimo, jih moramo obnavljati.Ponekod ljudje veËino Ëasa preæivijo ob nabiranju hrane, da lahko preæivijo. V drugih okoljih lahkopreæivimo, tudi Ëe temu namenimo manj Ëasa. Tudi igra in zabava sta potrebni v æivljenju, Ëeprav se zdi, dalahko preæivimo brez tega.NA MORJU, V ZRAKU IN NA CESTI NISMO SAMI4. Upoπtevaj pravilaIz knjiænice si sposodimo priroËnike za razliËne naËine gibanja in priroËnike za varno voænjo z razliËnimivozili. Ogledujemo si predvsem, kakπna oprema je potrebna, kako so oznaËena vozila, kako nakazujejosmer, kako zagotavljamo varnost v primeru nezgode, npr. pri plezanju, plavanju, itn.VoziËek v samopostreæni trgovini ne sme biti preπirok — v prehodu med policama se morata sreËati dvavoziËka.»e je πolski okoliπ majhen, lahko uËitelj fotokopira del zemljevida, ki predstavlja πolski okoliπ, uËenci pa zrazliËnimi barvicami na fotokopijo vriπejo svoje poti v πolo (velikost A3 ali veË listov A3). Svojo pot v πololahko potem v zvezek preriπe in primerno pomanjπa vsak zase.5. Kaj je najboljπe?Preizkusimo lastnosti pripomoËkov, ki jih uporabljamo za boljπo opaznost udeleæencev v prometu. Pri deluopomnimo na poglavje Dan, noË, mrak, kjer tudi govorimo o vidnosti teles.ZA©»ITNA »ELADAFunkcijo varnostne Ëelade lahko pri pouku nazorno prikaæemo s poskusom ob koncu πolskega leta, ko soæe na prodaj lubenice ali melone raznih velikosti. Potrebujemo πe kolesarsko Ëelado, ki ne bo veË sluæilaprvotnemu namenu, za poskus pa bo mogoËe πe veËkrat uporabna. Izberemo dva enako velika sadeæa, kise dobro prilegata notranjosti Ëelade. Stopimo na stol in spustimo na trdna tla Ëelado z vanjo pripetimsadeæem (s Ëelado navzdol). Poskus ponovimo z istim sadeæem, ki smo ga vzeli iz Ëelade (Ëe je poskuspreæivel). PriËakujemo, da se bo sadeæ razletel in ga bomo potem pojedli. (Tla prej dobro obriπemo, da bobolj teknilo.) Poskus ponovimo, tudi Ëe se je prviË posreËil. »e se ne posreËi, poskuπamo z razliËno zrelimisadeæi. Vaja dela mojstra!Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Katere snovi je potrebno vsak dan vnašati v telo in katere telo izloča? Ali izloči toliko snovi,kot jih dobi? Razloži.Vsak dan je potrebno vnašati hrano in predvsem tekočino. Telo izloča iztrebke (neprebavljenohrano), seč in znoj. Izločenih snovi je manj, kot vnesenih. Nekaj hrane telo porabi za energijo.89

PREVERI SVOJE ZNANJE2. S prijatelji greš na izlet, s katerega se boste vračali v mraku. Kaj vse moraš vzeti s seboj, da tebodo vozniki opazili?Kresničko oziroma oblačila z odsevnimi trakovi, lahko tudi žepno svetilko, svetla oblačila.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Razmisli, kaj ste vËeraj (danes) prinesli v razred in kaj ste iz njega odnesli?Kaj pa je v razred prinesla snaæilka in kaj je iz njega odnesla?• Katerih pravil si se moral dræati, ko si πel zjutraj v πolo?• RaziπËi svoje kolo. Zaradi katerih predmetov na njem si ponoËi bolje viden?Zaradi sprednje in zadnje luËi in odsevnikov na pedalih in πpicah koles.STROKOVNA LITERATURA• Gea, Mladinska knjiga, poljudnanaravoslovna revija, izhaja enkrat meseËno.• Spika, Cambio d. o. o., poljudnaastronomska revija, izhaja enkrat meseËno.• Samo KuπËer in Edo Podreka: Æiva zemlja,Mladinska knjiga 1994.• Daniel Defoe: Robinson Crusoe.Karantanija 1994.• Norman Myers: Gaia, modri planet:atlas za danaπnje upravljalce jutriπnjegadne, Mladinska knjiga 1991.90

Tako gre lažjePremikanje, prenašanje in prevažanjeOperativni cilji• Ugotovijo, da vozila na kolesih niso toga in jih lahko poganjamo od zunaj ali od znotraj.• Ugotovijo, da se kolesa lahko vrtijo tudi, Ëe jih poganja nekaj na voziËku.• Spoznajo sestavo vozil z notranjim pogonom.• Iz delov sestavljank gradijo gibajoËe se predmete.• Razvijajo in urijo delovne spretnosti ter upoπtevajo ukrepe za varno delo.• Vrednotijo sestavo in delovanje modela in naprave, predlagajo izboljπave in drugaËne reπitve.Teoretična izhodiščaLoËimo vozila z notranjim in vozila z zunanjim pogonom.RazliËne igraËe z vrtljivimi kolesi so vozila z zunanjim pogonom. Lahko jih potiskamo, vleËemo ali pa jihspustimo po klancu. Pri tem se kolesa zaËnejo vrteti, ker se dotikajo tal, ogrodje in z njim celo vozilo pa sezaËne gibati. Da se kolesa zavrtijo, so potrebne zunanje sile.Vozila z notranjim pogonom delujejo tako, da neka sila v vozilu poæene njegove dele v medsebojno usklajenogibanje. »e se kolesa dotikajo tal, se vozilo zaËne premikati tudi glede na okolico. Podobno delujejoplovila na notranji pogon in modeli letal na notranji pogon. Pri plovilih ladijski vijak poæene v gibanje vodo,pri letalih pa vijak poæene v gibanje zrak. Odrinjena voda ali zrak poæene plovilo oziroma letalo v nasprotnosmer. Za notranji pogon vozil igraË lahko poskrbijo gumica, vzmet, vztrajnik, elektromotor, stisnjen zrakin πe kaj. Vozila z notranjim pogonom imajo praviloma motor, osi in gredi. Os je kovinski ali leseni drog. Naosi se kolo prosto vrti ali pa se os vrti s kolesom vred. Pravimo, da je os lahko mirujoËa ali vrteËa. Gred jepalica, ki prenaπa vrtilno gibanje iz motorja do pogonskih koles.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaPremikanje prenaπanje in prevaæanje1. Kaj poganja igraËe?Za opazovanje in prouËevanje vozil igraË potrebujemo veË igraË z razliËnimi pogoni. Zberemo jih tako, daotroci prinesejo svoje igraËe v πolo, da jih opazujemo. Najprej dovolimo, da se z igraËami nekoliko poigrajo,nato pa postavimo nalogo. Primerna je skupinska oblika dela.a). Katero vozilo predstavlja igraËa, ki jo opazujeπ?IgraËe vozila poimenujejo glede na glavni namen, ki ga primerjajo z vozili, znanimi iz vsakdanjega æivljenja(osebni avto, tovorno vozilo, vlak ...).b). Iz katerih materialov je izdelana igraËa?Naπtejejo materiale, ki prevladujejo pri posamezni opazovani igraËi (umetna snov, kovina, les, papirnimateriali ...).c). Katere glavne sestavne dele znaπ opisati?Vozilo igraËa ima karoserijo (zunanja oblika), πasijo (okvir), na kateri so drugi deli (kolesa, motor, karoserija...). Naπtejejo lahko: kolesa, motor, luËi, smerokazi, izpuh, krmilo ... Kamion ima kabino, keson(premiËni zabojnik), kolesa so sestavljena iz plaπËev in platiπË.d). Kaj povzroËi gibanje igraË?Da se igraËe z zunanjim pogonom gibljejo, jih moramo potisniti, vleËi, pihati vanje, jih spuπËati po klancuin podobno. Sila, ki je potrebna, da se igraËa zaËne gibati, deluje od zunaj. IgraËe, ki imajo notranjipogon, se gibljejo zaradi sile, ki je posledica razliËnih oblik shranjene energije (napeta gumica, vztrajnik,elektromotor, curek vode ali zraka). Motor vklopimo (elektromotor s stikalom, druge motorje pa na91

primeren naËin), ta poæene gibljive dele (gredi z zobniki) in kolesa se zavrtijo. »e je vozilo na tleh, seigraËa premika glede na okolico.f). Model vozil lahko sestavijo tudi z uporabo tehniËnih sestavljank. Nalogo izpeljejo v dvojicah. Nakakπen naËin boπ premikal vozilo? Lahko ga poganja z roko, spusti po klancu, morda ima model elektromotor,elastiko, …h). Kakπen pogon ima sestavljeni model? Model ima zunanji ali notranji pogon.i). Kam lahko uvrstiπ svoj sestavljeni model vozila?Modeli vozil, ki jih sestavijo, so lahko osebna, tovorna, πportna, terenska, delovna in potniπka vozila.2. Vozilo s pogonom na elastikoSkupaj lahko izdelajo model dirkalnega vozila formule 1 z notranjim pogonom — motorjem na napetogumico. Naloga je zahtevnejπa in je primerna za skupinsko delo. Posamezne sestavne dele vozila izdelajo vtreh dvojicah, v skupini pa model sestavijo in preizkusijo. Skupno naËrtujejo in izdelajo karoserijo iz tanjπegakartona. Posamezne dele pobarvajo z ustreznimi barvami (suhe barvice, voπËenke ...). Pomembno je, dapustijo prostor za navijanje gumice na motor (valj), ki mora biti dobro prilepljen na pogonski gredi (glejskico). Lesene letvice πasijo zlepijo s pomoËjo kartonskih trikotnikov. Najprej nalepijo πtiri trikotnike na enistrani okvirja, nato okvir obrnejo in nalepijo πe druge πtiri trikotnike. Za pritrditev osi in gredi potrebujejoπtiri preluknjane trikotnike. Pomembno je, da luknje, ki jih izdelajo z luknjaËem, niso preblizu robov. Najprejnalepijo dva trikotnika na isti strani okvirja, nato na drugi strani πe dva tako, da so luknje za os in gred Ëimbolj toËno nasproti. Vstavljena os in gred naj bosta kolikor je mogoËe vzporedni s prednjim in zadnjimrobom okvirja. Kolesa lahko izdelajo iz tanjπega valovitega kartona in veË krogov zlepijo skupaj, tako da sokolesa debelejπa.Pred preizkuπanjem zlepljenega modela morajo pustiti, da se lepilo dobro posuπi.Kako prepreËiπ spodrsavanje pogonskih koles na gladkih tleh?»e model vozila formule 1 spuπËajo po hrapavih tleh (blago, asfalt), potem se kolesa dobro oprijemajo talin vozilo prevozi nekaj metrov poti. Za premikanje po gladkih tleh pa je treba pogonski kolesi oblepiti strakom brusilnega papirja.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Poimenuj vozila, ki jih uporabljaš za prevažanje v vsakdanjem življenju. Veš, kaj jih poganja?Rolka, skiro, kolo – sila teže po klancu ali pa jih otroci poganjajo sami.Osebni avto, avtobus, motorno kolo – poganja jih motor.Vlak – poganja ga elektromotor.2. Zakaj imajo v trgovinah nakupovalne košarice in nakupovalne vozičke?Košarico moramo nositi, voziček pa lahko vozimo. Z vozičkom gre laže. Kadar kupujemoveliko ali težke reči, raje izberemo voziček.Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Razvrsti vozila igraËe glede na pogon v dva stolpca (model jadralnega letala, model elektriËne lokomotive,avto z motorjem na vztrajnik, model jadrnice, voziËek s pogonom na gumico, zgibano papirno letalo).Vozila z notranjim pogonom:Vozila z zunanjim pogonom:— model elektriËne lokomotive — model jadralnega letala— avto z motorjem na vztrajnik — model jadrnice— voziËek s pogonom na gumico — zgibano papirno letalo92

• Na kakπne naËine lahko povzroËiπ gibanje vozila z zunanjim pogonom?Vozilo lahko potisneπ, vleËeπ, spustiπ po klancu, pihaπ, brizgaπ s curkom vode ...• Kako bi vozilo z zunanjim pogonom pognal hitreje?MoËneje potisneπ, hitreje vleËeπ, poveËaπ strmino klanca, moËneje pihaπ, poveËaπ curek vode.• Kaj lahko narediπ, da se vozilo ustavi?Nastaviπ oviro, prenehaπ vleËi, potiskati ...• Kako so vozila spremenila naπe æivljenje? Pripoveduj o tem.— hitrost— premikanje iz kraja v kraj— gibanje in zabava93

Spoznaj in primerjaj živaliOperativni cilji• Spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih æivali.• Povezujejo zunanji videz æivali z njenim naËinom æivljenja.• Opiπejo podobnosti med starπi in potomci.• Razlikujejo æiva bitja po zgradbi, po prehrani in po æivljenjskem prostoru.• Spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere enake znaËilnosti.• Zapisuje podatke v obliki tabele.Teoretična izhodiščaVRETEN»ARJIDvoæivke, plazilce, ptiËe in sesalce uvrπËamo med vretenËarje. Med vretenËarje uvrπËamo tudi obloustke inribe. VretenËarji imajo hrbtenico iz vretenc, poleg tega pa imajo tudi moægane, srce in veËina dva paraokonËin. Njihova povrhnjica je veËplastna. So loËenih spolov. Nekateri dihajo s πkrgami, nekateri pa s pljuËi.DVOÆIVKEDvoæivke so evolucijsko prvi vretenËarji, ki lahko æivijo na kopnem, vendar je njihov razvoj zelo odvisen odvode. Del æivljenjskega cikla (jajËece in liËinke) preæivijo v vodi, kot odrasle pa æivijo preteæno na kopnem.Imajo sprednji in zadnji par nog. Koæa je tanka in sluzasta. Imajo nestalno telesno temperaturo. JajËeca vobliki mresta odloæijo v vodo. Iz njih se razvijejo liËinke, ki se preobrazijo in zrastejo v odraslo æival. LiËinkedihajo s πkrgami, po preobrazbi pa s pljuËi in koæo. Nekatere dvoæivke odlagajo v vodo liËinke, ki se razvijejoiz jajËec v samiËinem telesu (navadni moËerad). Med dvoæivke uvrπËamo repate in brezrepe dvoæivke.Na svetu je 4014 vrst dvoæivk, v Sloveniji pa 21 vrst.Nekaj predstavnikov dvoæivkSekulja — Rana temporariaÆivi na vlaænih travnikih in v moËvirnatih predelih. Dejavna je ponoËi. Prezimi v blatu na dnu voda. Pari seod februarja do aprila. Mrest odlaga v velikih kupih zgodaj spomladi, nato pa se v treh mesecih paglavcipreobrazijo v mlade æabe, ki zapustijo mlako.Navadna krastaËa — Bufo bufoÆivi v vrtovih, na travnikih in v gozdovih. Dejavna je ponoËi. Podnevi se zadræuje pod kamni, listjem, vodprtinah in kotanjah v zemlji. Hrani se z æuæelkami, s polæi, z deæevniki in manjπimi vretenËarji. Pari se odmarca do aprila. Mrest odlaga v vodi v obliki veË metrov dolge dvojne vrvice, ki jo navije okoli vodnih rastlin.V dolæino meri od 8 do 13 cm.MoËeril — Proteus anguinusMoËeril je endemit kraπkega podzemlja. Razπirjen je v podzemnih vodah dinarskega krasa od Slovenije doHercegovine. Æivi v podzemnih vodah, brez dnevne svetlobe in z enakomerno nizko temperaturo. Telo jemleËno bele barve, brez pigmenta, dolgo do 25 cm. Rep obdaja koænata plavut. OkonËine so majhne;sprednje imajo po tri prste, zadnje pa dva. Glava je hruπkaste oblike z zakrnelimi oËmi. Prehranjuje se s postranicamiin liËinkami æuæelk, ki jih voda zanese v podzemlje. Je neoteniËna dvoæivka; tudi odrasla imaobliko liËinke. Vse æivljenje diha s πkrgami. Staro ime za moËerila je Ëloveπka ribica, a pravilnejπe ime jemoËeril. To ime bi bilo dobro uvesti tudi v πolah.PLAZILCIPlazilci so prvi kopenski vretenËarji, katerih razvoj ni vezan na vodo. Dihajo s pljuËi. Imajo debelo in suhokoæo; prekrivajo jih roæene luske, ki so koæna tvorba in πËitijo telo. Njihova telesna temperatura je nestalna.VeËina vrst odlaga jajca, ima dva para nog, nekatere pa so brez nog in se plazijo po trebuhu. Medplazilce uvrπËamo krokodile, æelve, kuπËarje in kaËe. Na svetu je 5954 vrst plazilcev, v Sloveniji pa jih æivi 25vrst.94

NEKAJ PREDSTAVNIKOV PLAZILCEVPozidna kuπËarica — Lacerta muralisGiblje se hitro in dobro pleza. Hrani se z æuæelkami in njihovimi liËinkami, deæevniki in polæi. 2 do 8 jajcodloæi v kotanjo v zemlji. MladiËi se izleæejo po 6 do 8 tednih. Æivi 6 do 8 let. Zraste 17,5 do 19 cm.Evropska moËvirska sklednica — Emys orbicularisÆivi v stojeËih in poËasi tekoËih vodah. V nevarnosti plane v vodo in se zarije v blatno dno. Rada se sonËi.Prezimi zarita pod vodo v blatnem dnu. Pari se aprila, samica pa maja v kotanjo odloæi 10 do 15 jajc. Jeseniali naslednjo pomlad se izleæejo mladiËi. Oklep je pri samicah dolg do 36 cm. Samci so manjπi. EvropskamoËvirska sklednica je edina avtohtona vrsta æelv v Sloveniji. Ogroæena je zaradi izsuπevanja mlak invnaπanja æelve rdeËevratke v naravno okolje. Ljudje jih kupijo v trgovini, ko pa odrastejo in postanejo prevelikeza akvaterarij, konËajo v najbliæji mlaki, kjer izpodrivajo naπo sklednico.Navadni goæ — Elaphe longissimaÆivi v svetlih listnatih gozdovih, na kamnitih podroËjih in v stenah. Dobro pleza in tudi plava. Hrani se zmiπmi, pa tudi s ptiËi, krti in z æabami. Samica konec junija odloæi do 8 belih jajc pod vlaæno listje. V dolæinozraste do 180 cm.Navadni slepec — Anguis fragilisÆivi v vlaænih gozdovih in na travnikih. Hrani se z deæevniki, golimi polæi in manjπimi æuæelkami. Navadnislepec je kuπËar brez nog. Rep ima dolg kot vsi kuπËarji. Julija samica povræe do 26 mladiËev. V dolæinozraste do 50 cm.PTI»IPtiËi so edina bitja, ki so pokrita s perjem. Imajo stalno telesno temperaturo. Njihove kosti so lahke in votle,in tudi peresa imajo lahka. Nimajo zob, imajo pa moËan in lahek kljun. PtiËi dobro vidijo in sliπijo, nekateri tudidobro okuπajo, vohajo pa bolj slabo. Leæejo jajca in jih grejejo do izvalitve mladiËev; za slednje dobro skrbijo.Poznamo 8908 vrst ptiËev. V Sloveniji jih je 361 vrst, od tega jih redno ali obËasno gnezdi prek 200 vrst.Pero je roæena tvorba, ki ptiËem omogoËa letenje. PtiËi perje negujejo in preËesavajo s kljunom. Ko se peropoπkoduje in izrabi, odpade in zraste novo.Letenje omogoËajo lahka in trdna peresa in rahlo izboËena perut. Zaradi razliËne hitrosti zraka nastane nadperutjo podtlak, ki deluje kot srk, ki omogoËa letenje. PtiËja perut pri zamahovanju spreminja obliko inpoloæaj letalnih peres. S tem se spremeni kot, pod katerim teËe zrak. Pri tem nastane igra stalno menjajoËihse sil, ki jih niti sodobna tehnika ne more izmeriti. Razpiranje repnih peres pomaga pri krmarjenju vboËnih smereh, dviganju, spuπËanju in pri pristanku.PonavljajoËim se potovanjem z vrnitvijo pravimo selitve ali migracije. Selijo se med poletnim gnezditvenimobmoËjem in toplim predelom, kjer preæivijo zimo. Vzrok selitve je pomanjkanje hrane in neugodne vremenskerazmere.VeËina vrst ptiËev dobro leti. Nekatere tudi teËejo, plavajo, plezajo. Med ptiËe uvrπËamo tekaËe, pevce,sove, ujede in druge.PtiËjih gnezd v naravi raje ne pobiramo. VËasih namreË ne vemo, ali je gnezdo æe zapuπËeno. V stara gnezdase vraËajo lastovke, siva vrana, πtorklje, Ëaplje in veËina ujed. Pevke pa si vsakiË izdelajo novo gnezdo.Gradivo starih gnezd pogosto uporabijo za gradnjo novih.Gnezdomec je izraz za ptiËjega mladiËa, ki po izvalitvi ostane v gnezdu.Begavec je ime za mladiËa, ki po izvalitvi gnezdo zapusti.Stalnica imenujemo vrsto, ki prezimuje v okoliπu, kjer gnezdi.Selivka imenujemo vrsto, ki prezimi daleË proË od okoliπa, kjer je gnezdila.NEKAJ PREDSTAVNIKOV PTI»EVVelika sinica — Parus majorÆivi v meπanih gozdovih, v parkih in vrtovih. Hrani se z æuæelkami, s pajki, z jagodiËjem in s semeni. Gnezdi95

v drevesnih duplih. Na leto ima lahko do tri zarode. Samica v gnezdo izleæe do 15 jajc. MladiËe valita inzanje skrbita oba starπa. Velika sinica je stalnica.Bela πtorklja — Ciconia ciconiaÆivi na vlaænih travnikih, ob potokih in v moËvirnih predelih. Hrani se z æabami, ribami, miπmi, s kuπËarji,kaËami, ptiËjimi mladiËi, z æuæelkami, deæevniki in s polæi. Gnezdi na drevesih, na strehah in telefonskih drogovih.Znese do 7 jajc, valilna doba je do 34 dni. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa.Kanja — Buteo buteoÆivi na gozdnih obronkih. Hrani se z manjπimi sesalci, pa tudi æabami, s plazilci, z æuæelkami in s polæi.Gnezdi na drevju na robu gozda. V gnezdo znese samica do 6 jajc. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa.Kanjo uvrπËamo med ujede. Æivi lahko do 24 let.©oja — Garrulus glandariusÆivi v gosto poraslih meπanih gozdovih, parkih in vrtovih. Hrani se z æelodom, æirom, drugimi plodovi inæuæelkami. Gnezdi na drevesu. Samica znese do 10 jajc. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. UvrπËamojo med ptice pevke. Æivi lahko do 15 let.SESALCISamo sesalci so po telesu pokriti z dlako. Dlaka ima vlogo toplotne izolacije. Sesalci imajo stalno telesnotemperaturo. V ustih imajo zobe, dihajo pa s pljuËi. MladiËi po rojstvu sesajo mleko iz mleËnih ælez samice.Imajo dva para nog. MladiËi veËine vrst se razvijajo v maternici.Sesalce, ki se hranijo z rastlinami in æivalmi, imenujemo vsejedci ali omnivori. Plenilce, ki se hranijo z drugimiæivalmi, imenujemo mesojedci ali karnivori.Plenilci dobro vidijo. OËi imajo obrnjene naprej, to jim omogoËa prostorski vid (domaËa maËka). Tako lahkoocenijo razdaljo do plena. Po navadi so hitre æivali. Hodijo in teËejo po prstih (psi, maËke).Jeleni in srne so rastlinojede æivali. Imajo zelo dolge noge. Hranijo se z rastlinsko hrano. Na koncu prstovse je razvilo kopito, tako da lahko hitro zbeæijo pred plenilcem. OËi imajo nameπËene ob strani. S tem sejim poveËa vidno polje. Dobro sliπijo in vohajo in tako zaznajo plenilca.Na svetu poznamo 4216 vrst sesalcev, v Sloveniji pa 78 vrst.NEKAJ PREDSTAVNIKOV SESALCEVNavadni polh — Glis glisÆivi v listnatih gozdovih, parkih in sadovnjakih. Dejaven je v mraku in ponoËi. Gnezdo si zgradi v drevesnihduplih, kjer samica koti mladiËe. Pari se julija, po 32 dneh pa samica skoti do 7 mladiËev. Prezimi v skalnihrazpokah in luknjah v zemlji. Hrani se s plodovi, semeni, z æuæelkami, s polæi, z majhnimi sesalci ter s ptiËjimijajci in mladiËi. Æivi do 9 let.Divja svinja — Sus scrofaÆivi v vlaænih gozdovih z gosto podrastjo. Dejavna je v mraku in ponoËi. UvrπËamo jo med sodoprste kopitarje.Hrani se z æelodom, æirom, gobami, s poljπËinami, koreninami, z majhnimi vretenËarji in mrhovino.Aprila skoti do 12 mladiËev. Divja svinja lahko æivi do 25 let.Poljski zajec — Lepus europaeusÆivi v gozdovih, na travnikih in poljih. Dejaven je v mraku in ponoËi. Podnevi se zadræuje v loæu, ki si gaizgrebe v zavetju grmovja. Tu samica po 44-dnevni brejosti skoti do 5 mladiËev. MladiËi so dobro razviti,porasli so z dlako in vidijo. Hrani se s travami, z zeliπËi in lubjem. Æivi lahko do 12 let.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaDVOÆIVKESpodbujajte uËence, da prinesejo kakπno dvoæivko v razred. Prijemajte jo z vlaænimi rokami, da se ne izsuπi;to poËnite neæno, s Ëim veËjo povrπino dlani. OmogoËite uËencem Ëustveno doæivljanje. Predstavite jih real-96

no nevarnost. V koæi imajo strupne æleze. Naπa koæa nas sicer varuje pred tem strupom, zato pa je obËutljivanaπa sluznica. Po prijemanju dvoæivk si speremo roke. Po ogledu vrnite dvoæivko na mesto, kjer ste joujeli. V Sloveniji so vse dvoæivke zaπËitene z zakonom.PLAZILCIV razredu lahko gojite ameriπkega rdeËega goæa. Ne zraste prevelik, dobro se navadi na æivljenje v terariju,hitro se udomaËi in navadno ne grize. Preden ga zaËnete gojiti, si morate zagotoviti hrano — miπi razliËnihvelikosti.Spodbujajte uËence k opazovanju kuπËarjev v naravi, vendar ne priporoËam, da bi jih tudi lovili. Hitro jihnamreË lahko poπkodujemo; Ëe jih preveË stisnemo ali jih primemo za rep, tega odvræejo.PTI»IGnezdenje velike sinice: samec velike sinice se po obarvanosti razlikuje od samice. Glavo in vrat imata Ërno,lice belo, trebuh pa rumen in razdeljen s podolænim Ërnim pasom, ki je pri samcu bolj πirok in izrazit.Gnezdo gradita oba. Najraje imata mehke materiale, bombaæne krpe, toaletni papir in æivalsko dlako. S temmaterialom na debelo posteljeta gnezdilnico. Pobirata tudi plastiËne ovitke slamic, bombonov ter umetnevrvice, ki se lahko mladiËem ovijejo okoli nog in telesa in zato poginejo. Velika sinica ima na leto dva zaroda,prvega aprila, drugega pa od junija do avgusta. Samica izleæe 5 do 15 belih jajc z opeËnato rdeËimilisami. Valita oba starπa. Po 11. do 19. dneh se izleæejo gnezdomci, za katere skrbita oba in jima prinaπatahrano. Prinaπata æuæelke (tudi njihova jajËeca in liËinke) in pajke.UËenci lahko opazujejo gnezdenje katerega koli ptiËa. Pri tem pa morajo biti previdni, da ne prestraπijoptiËjih starπev, saj bi sicer zapustili gnezdo in jajca. Ko se ptiËji mladiËi uËijo leteti, so zelo nerodni in pogostopristanejo na tleh. Takega mladiËa postavimo na Ëim viπjo vejo. Starπi ga spremljajo in hranijo, dokler nisposoben skrbeti sam za sebe. Zato mladiË, ki ga najdemo na tleh, nikakor ni zapuπËen.SESALCIUËence navajamo na opazovanje sledi, ki jih æivali puπËajo v naravi. Najdemo lahko stopinje, oglodan storæ,πop dlake, poleæano travo, objedeno lubje, ostanke hrane, sledove zob, izbljuvke, iztrebke itn.; poleg tegalahko æivali tudi sliπimo.Odgovori na vprašanjaZA ZELO RADOVEDNE2. Spomladi lahko vzgojiš paglavce sekulje!Gojilnica mresta sekuljeRjave žabe (sekulje) zgodaj spomladi odložijo v mlake velike kupe mresta. Za gojitev jedovolj nekaj jajčec, okoli 20. Druga jajčeca pustimo v naravi. Gojimo jih v vodi iz mlake. Vakvarij dodamo črpalko za zrak in občasno zamenjamo vodo, ki jo zajamemo v mlaki.Dodamo lahko tudi nekaj rastlin. Posoda ne sme biti na soncu. Sprva so zarodki v jajčecukroglaste oblike, nato postanejo podolgovati. Nekaj jajčec propade, ker vsa niso oplojena.Zarodki se začnejo v jajčecu premikati, zlezejo iz želatinastega ovoja in se oprimejo vodnihrastlin. Sprva se hranijo z ostanki rumenjakove vrečke in dihajo z zunanjimi škrgami. Po dvehdneh se začnejo hraniti z vodnimi algami. Razvijati se začnejo notranje škrge in zadnje noge.Hranimo jih s prekuhano solato ali špinačo. Nato se začnejo razvijati sprednje noge. Na tejstopnji postanejo mesojedi, zato jih hranimo z mletim mesom ali s hrano za mesojede ribe.Rep vse bolj zakrneva in paglavci začnejo prihajati na površino po zrak. Razvila so se jimpljuča. Če paglavci po preobrazbi ne morejo zlesti na kopno, se utopijo. Zato poskrbimo, dabo v terariju tudi kakšen kamen ali veja. Ker se male žabe hranijo z žuželkami, jim prinašamomajhne murne, kmalu pa jih vrnemo v naravo.97

ZA ZELO RADOVEDNEUčenci lahko merijo temperaturo vode. Zabeležijo naj si datum za vsako razvojno stopnjopaglavca posebej. Pomemben je odnos učencev do paglavcev.Paglavce hranite le toliko, kolikor pojedo, sicer hrana ostaja, razpada in onesnaži vodo.Včasih je potrebno del vode zamenjati z vodo iz mlake. Dobro je dodati črpalko za zrak.3. V učilnici lahko pripraviš gojilnico za zlatega hrčka!Gojitev zlatega hrčkaZlati hrček je zelo ljubka žival. Ob lepem ravnanju se hitro udomači in ne grize. Kadar imaslabe izkušnje z ljudmi, pa lahko zelo močno ugrizne. Hrčka lahko tudi parimo. Samca za tridni spustimo k samici. Po parjenju ju spet ločimo. Po 16 do 18 dnevni brejosti samica skotido 12 mladičev, ki so goli in slepi. Mladiče lahko podarite učencem. Hrčkov bi bilo zaradinjihove velike rodnosti v naravi preveč, zato imajo številne plenilce – na primer kače in sove.Živali ubijajo zato, da jedo. In to je prav in v skladu z naravo. Človek pa pogosto ubija izverskih ali političnih razlogov.4. Ali imaš doma kakšnega sesalca?Sesalci doma niso samo hišni ljubljenčki, temveč vsi družinski člani.PREVERI SVOJE ZNANJE1. Primerjaj dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce!Dvoživke imajo tanko in vlažno kožo, plazilci imajo suho kožo prekrito z luskami, ptiče prekrivaperje, sesalce pa dlaka.2. Zakaj se živali, ki jih uvrščamo med dvoživke, tako imenujejo?Del življenja, kot ličinke, živijo v vodi, nato se razvijejo v odrasle, ki večinoma živijo na kopnem.3. Katere skupine živali odlagajo jajca na kopno in katere v vodo?Dvoživke odlagajo jajca v vodo, plazilci in ptiči pa na kopno.4. Zakaj se živali, ki jih uvrščamo med sesalce, tako imenujemo?Mladiči sesalcev sesajo mleko iz mlečnih žlez samic.STROKOVNA LITERATURA• Æivalstvo Evrope, MK 1981.Velika enciklopedija — Sesalci, MK 1996.• PtiËi Slovenije in Evrope, MK 1998.• Iztok Geister, Slovenske ptice. MK, 1980.• Helga Hofman, Vodnik po naravi —Sesalci, Cankarjeva zaloæba, 1991.• Narcis MrπiË, Plazilci Slovenije,Zavod republike Slovenije za πolstvo 1997.98

SemenkeOperativni cilji• Spoznajo zgradbo kopenskih rastlin: steblo, korenine, liste, cvetove, plodove.• RazloËujejo med rastlinami s cvetovi in brez cvetov.• Zapisuje podatke v obliki preglednice.• Razvijajo veπËine eksperimentalnega dela.• Spoznajo, da se drevesa in grmi razlikujejo po lubju, listih, cvetovih, plodovih.• Po listih in plodovih prepoznajo in poimenujejo najpogostejπe domaËe drevesne in grmovne vrste.Teoretična izhodiščaSemenke so rastline, pri katerih se razvijejo semena. Semenke ali cvetnice imajo razvite vse rastlinskeorgane — korenino, steblo, list in cvet. Cvet je razmnoæevalni del cvetnice. Iz njega se razvijeta seme in plod.V cvetu nastajajo spolne celice in v njem potekata opraπitev in oploditev. Cvetove opraπujejo predvsemæuæelke ali veter. Semenke delimo na golosemenke in kritosemenke.Semenke sestavljajo najveËjo skupino rastlin na naπem planetu. Plod se razvije iz plodnice cveta in vsebujeeno ali veË semen. Njegova naloga je varovanje semen med njihovim razvojem in pomoË pri razπirjanju.Nekateri plodovi se razvijejo iz ene plodnice (breskev), sestavljeni plodovi pa se razvijejo iz veË plodnic.Seme se razvije iz semenske zasnove. S semeni se viπje rastline razmnoæujejo. Seme vsebuje kalËek in hranilnotkivo, vse skupaj pa obdaja semenska ovojnica. Pri kritosemenkah je seme zaprto v plodu, pri golosemenkahpa je nezavarovano na luskah æenskega storæa.V nekaterih rastlinah nastaja snov lignin. Zaradi lignina so stebla nekaterih rastlin æilava in lesnata in zatotudi zrastejo viπja. V razvoju so bile bolj uspeπne viπje rastline, ki so dobile veË svetlobe.Lignin je naravna snov, ki jo tvorijo rastline in daje tkivu trdnost. Je sestavina vseh dreves. Encimi ligninaskoraj ne morejo razgraditi. Z olesenelimi rastlinami se hranijo le specializirane bakterije in glive.Drevo je visoka rastlina z velikim enojnim olesenelim steblom. Poznamo tri poglavitne skupine dreves: listavce,iglavce ali storænjake in palme. Pa tudi drevesom podobne rastline: olesenele praproti, sagovce inorjaπke bambuse.Drevesno deblo je skoraj v celoti iz odmrlih snovi. Njegovo notranjost sestavljajo mrtve cevaste celice, pokaterih voda potuje do listov. Æivi del je tanek sloj celic pod lubjem. Po teh celicah potujejo hranilne snovi.Osrednji del zelo starih dreves zgnije (k temu pripomorejo glive), in deblo postane votlo. Drevo je πe vednoæivo, dokler je zunanja stran debla zdrava. Vodo z raztopljenimi minerali Ërpa iz zemlje s koreninami.Med listavci je veliko dreves, ki v neugodnih vremenskih razmerah listje odvræejo. Taka drevesa so pogostav zmernem podnebnem pasu.Mejo med grmiËevjem in drevesom teæko postavimo. Nekateri uvrπËajo med drevesa vse lesnate rastline, kizrastejo veË kot 6 metrov visoko. Grm je rastlina z veË olesenelimi stebli, ki se razraπËajo tik nad zemljo.NajveËje æivo bitje na svetu ni sinji kit, temveË so to orjaπke sekvoje in mamutovci iz Kalifornije. Mamutovec,imenovan general Sherman, naj bi tehtal 2030 ton, v viπino meri 83 m, 1 m nad tlemi pa je njegov obseg24 m.NEKAJ PREDSTAVNIKOV DREVES IN GRMOVNICNavadna smreka — Picea abiesSmreka je evropska vrsta dreves. Uspeva v celinsko hladnejπem podnebju z veliko padavinami, ki ohranjajosveæa tla in vlaæno ozraËje. Zraste lahko do 50 m visoko. Koreninski sistem je plitek, do 30 cm globok.Deblo je ravno, gladko in enakomerno razvito do vrha. Skorja je tanka in rdeËkasto rjava. Veje sovretenËasto nameπËene in sabljasto ukrivljene. Poganjki so rdeËkasto rjavi, iglice spiralasto nameπËene.Dolge so do 25 mm in so na preËnem prerezu rombaste. Cveti spomladi. Moπki cvetovi so rumenkastebarve, æenski cvetovi pa so πkrlatno rdeËi in v obliki storæastih socvetij. Zrel storæ je dolg do 15 cm in obr-99

njen navzdol. Sestavljen je iz krovnih lusk, krovne so zakrnele. Seme med plodnimi luskami je veliko 4 mmin ima perutko, ki mu omogoËa πirjenje. Smreka doseæe starost 300 in veË let.Navadna bukev — Fagus sylvaticaBukev je evropska senËna vrsta. Zraste do 50 m visoko, s premerom do 2 m. Kroπnja je gosta, deblo pa boljali manj ravno. Bukev ima zelo gost, srednje globok ali plitek koreninski sistem. Skorja je pepelnato siva,tanka in gladka. Veje so razmeroma tanke in obrnjene navzgor. Listi so jajËasti in dolgi do 12 cm. Bukevcveti v Ëasu olistanja konec aprila in v maju. Moπki cvetovi so na 5 cm dolgem peclju, zdruæeni v okroglastasocvetja. Æenski po 2 skupaj izraπËajo na kratkem peclju. Plodovi se razvijejo v bukvici, ki je porasla z gostimibodicami. V njej se razvijejo 2 do 3 plodovi — æiri. Bukev doseæe starost do 300 let. V Sloveniji je bukevnajpogostejπa drevesna vrsta in sploπno razπirjena.Navadna leska — Corylus avellanaRazπirjena je po vsej Evropi. To je do 5 m visok grm. Listi so dolgi do 10 cm. Cveti pred olistanjem. Moπkicvet je v obliki socvetja (maËice), æenski cvet pa je zelo majhen. Leska je sploπno razπirjena v hrastovih inbukovih gozdovih. Pomembna je v sestavi gozdnih robov in kot pionirska vrsta pri zaraπËanju opuπËenihkmetijskih povrπin.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaNa robu travnika lahko z uËenci igramo igrico fotoaparat. UËenci se razdelijo na dvojice. Eden v paru zamiæi,drugi pa ga vodi do najlepπe cvetlice, neæno nastavi soπolËevo glavo tako, da ima lep pogled na cvetlico, insoπolec pogleda — ≈fotografira« cvetlico.Izbrano cvetoËo rastlino nariπejo v delovni zvezek in odgovorijo na vpraπanja.Pri tem niso pomembna imena, temveË zunanji znaki: korenine, steblo, listi in cvetovi.UËenci naj najprej napiπejo hipotezo, kaj seme potrebuje za kalitev in kaj rastlina za rast in razvoj. Sami najizberejo seme, ki jim je vπeË. Lahko je pπenica, koruza, leËa ali semena, ki so jih nabrali jeseni. Sami najnaËrtujejo poskus; semena namreË kalijo pod razliËnimi pogoji. V preglednico naj vpisujejo rezultate.Nekaj dreves v okolici πole morajo uËenci poznati po imenih. Druga drevesa pa lahko le primerjajo medseboj. Primerjajo naj lubje, liste, cvetove, plodove in semena.Nekateri uËenci bodo morda raje nalepili na list papirja odpadlo lubje, vejice, liste cvetove, plodove in semena.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Kakšna je zgradba semenk?Semenke so rastline, ki imajo korenino, steblo, list in cvetove, iz katerih se razvijejo semena.2. Kaj potrebuje seme, da vzklije?Seme za kalitev potrebuje vodo, zrak in toploto.3. Kaj potrebuje semenka za rast in razvoj?Semenka za rast in razvoj potrebuje vodo, nežive snovi iz zemlje, zrak, toploto in svetlobo.4. Po čem se semenke med seboj razlikujejo?Med seboj se razlikujejo po steblih, skorji, listih, cetovih, semenih in plodovih.STROKOVNA LITERATURA• Vernon H. Heywood: Cvetnice — kritosemenke sveta, DZS, Ljubljana 1995.• Slikovni slovar rastlin, MK.• Joæe Mlakar: Drevesa in grmi Slovenije, Tehniπka zaloæba Slovenije, Ljubljana 1990.• Marjan Kotar, Robert Brus: Naπe drevesne vrste, Slovenska Matica v Ljubljani 1999.100

Ali imajo vse rastline semena?Opozorilo!V delovnem zvezku je priπlo do napake in namesto naslova Ali imajo vse rastline semenapiπe Semenke. Seveda pa praproti in mahovi niso semenke.Operativni cilji• RazloËujejo med rastlinami s cvetovi in brez cvetov.Teoretična izhodiščaPRAPROTIPraproti uvrπËamo med praprotnice. Telo praprotnic je zgrajeno iz korenine, stebla in lista. Nimajo cveta inne razvijejo semen. Razmnoæujejo se s trosi. Listi veËine praproti so pernato deljeni in poæenejo iz podzemnihkorenik.Na sporofitu se v trosiπËu (sporangiju) razvijejo trosi ali spore. Nahajajo se na spodnji strani listov. Trosi seiztresajo v suhe vremenu; raznaπa jih veter. »e padejo na vlaæna in rodovitna tla, vzklije srËasta predkal aliprotalij. To je spolna generacija ali gametofit, ki se zelo razlikuje od materinske rastline. Na predkali se razvijejomoπki in æenski razmnoæevalni organi s spolnimi celicami. Moπke spolne celice prenaπa voda. Pooploditvi se oplojena æenska spolna celica razvije v novo praprot, ki je nespolna generacija. Pri nespolni generacijiso potomci popolnoma enaki starπevski rastlini. Pri spolni generaciji pa gre za izmenjavo moπkih inæenskih spolnih celic in s tem tudi genov z razliËnimi lastnostmi, tako da potomci podedujejo lastnosti obehstarπevskih rastlin.Danaπnje praprotnice najbolj bujno uspevajo v tropskih deæevnih gozdovih. Med praprotnice uvrπËamolisiËjakovce, preslice in praproti. Pred 300 milijoni leti so rasle orjaπke drevesaste praproti, ki so preraπËalevelikanska obmoËja. ©tevilne vrste so izumrle. Njihovi ostanki tvorijo danes Ërni premog.NEKAJ PREDSTAVNIKOV PRAPROTIRebrenjaËa — Blechnum spicantIma dve vrsti listov, ki jih z lahkoto razlikujemo. Sterilni listi, ki imajo usnato, v gladkorobe segmente deljenolistno ploskev, so razvrπËeni v rozeto, ki se razraπËa pri tleh. Nad rozeto se dvigajo plodni ali fertilnilisti, ki imajo dolge listiËe. Na spodnji strani so nameπËena trosiπËa, ki so Ërtalaste oblike. Sporangiji so veliki.Trosi so ledviËasti ali kroglasti.Rjavi srπaj — Asplenium trichomanesZelo pogosta vrsta v Sloveniji. Listno ploskev ima deljeno. Ustrezajo mu skalna rastiπËa; v razpokah skal inzidov namreË najde potrebno senco in vlago. Prepoznamo ga po neænih listih, na sredini katerih je rjavalistna æila.MAHOVINekatere vrste mahov imajo telo oblikovano kot steljko, druge vrste imajo stebelce in listiËe, nimajo pa πepravih korenin. Te rastline nimajo cvetov. Mahovi srkajo vodo skozi celotno povrπino. Naseljujejo vlaænarastiπËa. Delimo jih na jetrnjake in listnate mahove.Na koncu vsakega stebla se razvije gametofit z moπkimi in æenskimi spolnimi celicami. Moπke spolne celiceprenaπa voda do æenskih, ki se tako oplodijo. Iz oplojenih jajËec gametofita zraste sporofit s sporangiji. Vnjem nastane na tisoËe spor ali trosov. Spore raznaπa veter. Iz spore se razvije nov mah. Tako se tudi primahovih izmenjuje spolna generacija (gametofit) z nespolno generacijo (sporofitom).101

NEKAJ PREDSTAVNIKOV MAHOV©otni mah — SphagnumPokonËno stebelce se razveji v πtevilna stranska stebelca, ki so razvrπËena v πopih. Stebelca poraπËajo majhnilisti, ki se luskasto prekrivajo. Ti listi so posebna znaËilnost πotnih mahov. So brez æile; njihova ploskev jesestavljena le iz ene plasti celic, med katerimi so ene æive, druge pa mrtve. Mrtve celice zadræujejo velikovode. ©otni mah uspeva na zakisanih tleh, ki vsebujejo veliko vode. NajveËkrat raste na visokih barjih.Nastanek visokih barij: na mestu sedanjih barij so bila nekoË jezera. V doloËenem obdobju so se zaËelinaseljevati na robovih jezer πotni mahovi. Od roba so se πirili po jezeru in se zdruæevali, dokler niso preraslicelotne povrπine jezera. ©otni mahovi navzgor neprestano rastejo, navzdol pa odmirajo. Tako se je plastneprestano debelila. Velika kislost vode in pomanjkanje gnilobnih bakterij namreË prepreËujeta razpadodmrlih delov πotnega mahu. Tako se v dolgih stoletjih nabere debela plast, ki jo prekrivajo æivi πotnimahovi. Odmrla plast se spreminja v πoto. Povrπina visokega barja se dviguje, odmika od talne vode inpostaja bolj in bolj suha. Ker je bolj suho, se naseljujejo grmi in drevesa. Plasti na visokem barju ©ijec naPokljuki so stare 8000 let. VËasih je bila πota pomembno kurivo, danes pa se uporablja v vrtnarstvu.Lasasti kapiËar — Polytrichum communePodzemno steblo (podobno koreniki) se razπirja v zemlji in vsako leto tvori olistane poganjke nad zemljo.Ti so gosto pokriti z drobnimi listiËi. Moπki razmnoæevalni organi (anteridiji) poæenejo na vrhu olistanihpoganjkov. Anteridiji so obdani z rdeËe obarvanimi ovojnimi listiËi. Lasasti kapiËar raste v gostih blazinicahin spada med naπe najveËje mahove, saj zraste 20 cm visoko.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaPraproti in mahove lahko opazujete v naravi ali pa jih nekaj prinesete v uËilnico. Pomembno je, da pri temne povzroËate πkode v naravi.Pri nabiranju mahu lahko opazujete æivali, ki æivijo v njem. Oglejte si trosovnike na spodnji strani listapraproti in anteridije na mahu.Imena niso pomembna; pomembno je, da uËenci loËijo mahove od praproti in cvetnic po zunanjih znakih.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Katere rastline imajo cvetove in semena?Semenke.2. Katere rastline so brez cvetov in semen?Mahovi in praproti.102

GliveOperativni cilji• Razvrstijo æiva bitja v osnovne skupine: æivali, rastline, glive.• Spoznavajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere enake znaËilnosti.Teoretična izhodiščaPoleg rastlin in æivali poznamo prav posebna bitja — glive. Telo gliv je preprosto grajeno. Celice ne oblikujejopravih tkiv in organov — tako telo imenujemo steljka. Razmnoæujejo se s trosi. Glive si same ne izdelujejopotrebnih organskih snovi kot rastline. So heterotrofni organizmi, tako kot æivali. Nimajo klorofila.Tiste, ki se hranijo z odmrlo organsko snovjo, imenujemo gniloæivke, zajedavke pa zajedajo v æivih organizmih.Delimo jih na glive sluzavke in prave glive.Uspevajo lahko v temi. VeËina pravih gliv ima steljko, zgrajeno iz πtevilnih nitk, ki jih imenujemo hife in semed seboj prepletajo v podgobje ali micelij. Delimo jih na plesnivke, zaprtotrosnice in odprtotrosnice. Glivese razmnoæujejo s trosi.Goba je izraz za trosnjake πtevilnih uæitnih in strupenih odprtotrosnic. Gobe imajo majhno hranilno vrednost.Zaradi izrazitega okusa in vonja jih uporabljamo kot dodatek v prehrani.Nekateri predstavniki glivJurËek — Boletus edulisKlobuk gobe je svetlo do temno rjav, cevke so rumene, pozneje zelenkaste. Gobe najdemo od maja dooktobra. Na doloËenih rastiπËih tvorijo mikorizo s hrasti, bukvami, borovci in smrekami.Uæitna lisiËka — Cantharellus cibariusJe majhna do srednje velika goba s stoæËastim ali plosko lijakastim klobukom. V Sloveniji je zelo razπirjena.Raste na gozdnih tleh v mahu, in sicer v veËjih skupinah.RdeËa muπnica — Amanita muscariaSpada med strupene gobe. Najdemo jo od poletja do pozne jeseni predvsem pod iglavci in brezami, lahkopa tudi pod drugimi listavci. Ima visok vitek bet in πirok klobuk. Ta je zgoraj obarvan πkrlatno do oranænordeËe. ZnaËilni so beli listiËi na spodnji strani, ki s starostjo ne potemnijo. Zastrupitev z rdeËo muπnicopovzroËa muskarin. Ta snov vpliva predvsem na æivËni sistem in srce. Deluje zelo hitro. Najpozneje v pol urenastopijo znaki zastrupitve: moËno vzburjenje, motnje v zavesti, krËi, slinjenje in solzenje. V teækih primerihnastopi smrt zaradi oslabitve srca in ohromitve dihanja.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaGlive niso zelene, tako kot rastline. Glive tudi nimajo nog, tako kot veËina æivali. (Tudi nekatere æivali, predvsemv morju, æivijo pritrjene na istem mestu.)UËence opozorimo na strupenost nekaterih gob. V naravi jih ne trgamo in nabiramo. ObiπËemo lahkogojitelja gob in ga prosimo, da nam jih razkaæe.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Kje v naravi rastejo glive?Glive rastejo v gozdu, na travniku, obgozdnih cestah, na drevesnih deblihin trohnečih delih rastlin, v vlažnemokolju.STROKOVNA LITERATURA• Gobe, MK 2002.• Giovanni Pacioni, Gobe, Lipa Koper 1984.• Guiseppe Pace, Vse o gobah, MK 1977.103

Živa bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvojaOperativni cilji• Opiπejo podobnosti med starπi in potomci.• Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu.• Dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrt kot naravne dogodke v æivljenju.• Znajo prikazati zaporedje dogodkov.• Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.• Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa.Teoretična izhodiščaRast je skupna lastnost vseh æivih bitij in omogoËa jo hrana. Rast pomeni poveËanje; je naraπËanje velikostiin suhe teæe med razvojem organizma. Povezana je s celiËno delitvijo. Vsi organizmi rastejo, vendar se stopnjain hitrost rasti v æivljenju spreminjata. Sprva je rast poËasna, nato hitra, proti koncu æivljenja pa se navadnoustavi. Dvoæivke in plazilci rastejo vse æivljenje. Tudi nekateri sesalci, na primer slon in æirafa, rastejo vseæivljenje.Poleg poveËevanja zaradi rasti pa se spreminja tudi kvaliteta organizmov. Spreminjajo se medsebojnarazmerja posameznih delov, ti potrebujejo drugaËno hrano, zaËnejo opravljati nove funkcije. To spreminjanjekvalitete imenujemo razvoj in je skupna lastnost vseh æivih bitij. Razvoj pripelje æiva bitja do staranja,ko zaËne æivljenjsko delovanje popuπËati, organizem pa slabeti. Procesi staranja se konËajo s smrtjo. Tudito je skupna lastnost vseh æivih bitij.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaGojilne posode v uËilnici so idealne za opazovanje rasti in razvoja æivih bitij. Mokarji so æuæelke s popolnopreobrazbo. UËenci lahko opazujejo liËinke, ki rastejo, se levijo (v gojilnici so njihovi olevki), ali pa so v mirujoËemstadiju — bube. »e bubo primeπ, se premakne, saj je æiva in gibljiva. Iz bube po preobrazbi prilezehroπË, ki odloæi jajËeca in pogine. Vse faze lahko opazujejo tudi pri murnu, ki je æuæelka z nepopolno preobrazbo.Ob gojilnih posodah se sreËajo tudi s smrtjo. Tudi hrËek pogine, vËasih star πele 6 mesecev, vËasihpa æivi tudi 3 leta. Smrt je del æivljenja, o tem se lahko pogovarjamo z uËenci. DopuπËamo æalost ob poginuæivali in se o tem pogovarjamo. V naravi æivali æivijo razliËno dolgo; veliko jih postane plen plenilcem alipoginejo zaradi bolezni.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Opiši spreminjanje živih bitij na primeru ene živali!Učenci si lahko izberejo katero koli žival.2. Opiši spreminjanje živih bitij na primeru ene rastline!Učenci si lahko izberejo katero koli rastlino.104

Razvrščanje živih bitijOperativni cilji• Razvrstijo æiva bitja v osnovne skupine: æivali, rastline, glive.• Uporabljajo metodo razvrπËanja.• Spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere znaËilnosti enake.• Uporabljajo preproste dvovejnate kljuËe za doloËanje æivali.• Zapisuje podatke v obliki tabele.Teoretična izhodiščaRastline, ki uporabljajo za hrano anorganske snovi in so neodvisne od æe obstojeËih organskih snovi, imenujemosamoprehranjevalne ali avtotrofne. Samo avtotrofne rastline pretvarjajo anorganske snovi v organske.Æivali tega ne zmorejo. Rastlinojedci se prehranjujejo z organskimi snovmi, ki so jih pripravile avtotrofnerastline. Mesojedci se hranijo z rastlinojedci in so prav tako odvisni od avtotrofnih rastlin. To je heterotrofennaËin prehrane. Æivali in Ëlovek so heterotrofna bitja.V nasprotju z æivalmi so rastline zelo tesno povezane s podlago. Rastlinski podzemni organi so dobro razvitiin prilagojeni za opravljanje razliËnih funkcij.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaUËenci naj æiva bitja na travniku vpisujejo v tabele v delovnem zvezku. Med seboj jih loËujejo po zunanjihznakih. Imena pri tem niso pomembna; pomembno je, da loËijo rastline od gliv in æivali.LoËevati morajo znotraj rastlin na tiste s cvetovi in tiste brez cvetov. Tako vpisujejo v preglednico mahove,praproti in semenke. LoËujejo po zunanjih znakih, imena pri tem niso pomembna.V preglednico vpisujejo tudi kopenske æivali. Delijo jih na polæe, pajke, æuæelke, dvoæivke, plazilce, ptiËe insesalce. Tudi pri tem imena niso pomembna; pomembno je, da te æivali loËijo po zunanjih znakih.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Po čem se živa bitja med seboj razlikujejo?Razlikujejo se po načinu življenja, prehranjevanja, gibanja, barvi, obliki in še čem.2. Naštej skupine, na katere delimo živa bitja!Živa bitja delimo na rastline, živali in glive.3. Po čem jih tako razvrščamo?Živa bitja, ki imajo zelene liste imenujemo rastline. Tista, ki se prehranjujejo z rastlinami indrugimi bitji imenujemo živali. Poznamo pa še glive, ki se prehranjujejo z živimi ali mrtvimirastlinami in živalmi.STROKOVNA LITERATURA• Bernarda Novak, Duπan Devetak, Sistem æivih bitij, Modrijan 1999.• Dankwart Seidel, Wilhelm Eisereich, Slikovni rastlinski kljuË, DZS 1992.• Boris Kryπtufek, Franc JanæekoviË, KljuË za doloËanje vretenËarjevSlovenije, DZS. 1999.• Wilhelm in Dorothee Eisereich, Ute E. Zimmer, Alfred Handel, Rastline inæivali okrog nas, DZS 1993.105

POLETJEOperativni cilji• Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu.• Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju.• Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa.• Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi.• Usposobijo se za zapisovanje dogajanj.• Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaUËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v naravi. Primerjajo naj jih s spremembamispomladi. Vsak dan naj opazujejo svetlobo, dolæino dneva, temperaturo. Z domaËega okna (Ëe je lemogoËe v juæni ali zahodni legi) naj opazujejo, na kateri toËki sonce zahaja. Pri opazovanju narave naj sipomagajo tudi s sliko pomladi v uËbeniku. PoiπËejo naj æivali in rastline, opiπejo naravo poleti in ugotovijo,kaj delajo æivali in kaj se dogaja z rastlinami.Narava se spreminja tudi zaradi človekaOperativni ciljiSpoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu.Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju.Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa.Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi.Usposobijo se za zapisovanje dogajanj.Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaUËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v okolici doma in πole. PoiπËejo naj æivali inrastline, ki so se prilagodile na æivljenje v urbanem okolju.106

Kaj vse odvržemo?OdpadkiOperativni cilji• Spoznajo pomen loËenega zbiranja odpadkov.• Razumejo πkodljivost divjih odlagaliπË.• Utemeljijo pomen urejenih odlagaliπË.• Izvedo, da se odpadki lahko uporabljajo kot surovine.Teoretična izhodiščaPri vseh dogodkih v naravnem ali urbaniziranem okolju nastajajo odpadne snovi, odpadna toplota, hrupipd. Odpadne snovi, ki nastanejo pri naravnih procesih, kroæijo v naravi in so koristne pri drugih procesih.DrugaËe je pri Ëloveπkih dejavnostih, ki pomembno vplivajo na tok snovi in energije na Zemlji, odpadki pase le redko koristno porabijo. Zaradi tega se jih æelimo znebiti in jih zbiramo na posebnih mestih. Odpadkeje treba primerno obdelati, Ëe je le mogoËe znova uporabiti in morebitne ostanke odloæiti v okolje Ëim boljneπkodljivo. S problemi gospodarjenja v naravi, z razmerji med æivimi bitji v nekem okolju in z okoljem seukvarja posebna veja znanosti — ekologija.Pojem odpadki se je pojavil z industrijsko revolucijo, ki je ustvarila mnoæico izdelkov iz materialov, ki v naravipoËasi ali pa sploh ne razpadejo. Drug pomemben dejavnik, ki poveËuje koliËino odpadkov, je boljπi æivljenjskistandard in pojav predmetov za enkratno uporabo. ©e v generaciji naπih dedkov in babic so seuporabni predmeti (npr. pohiπtvo, posoda, kuhinjski predmeti, draga oblaËila in podobno) prenaπali iz rodav rod, zdaj pa jih æe v eni generaciji tudi veËkrat zamenjamo. To je eden od razlogov, da je koliËina odpadkovv razvitih dræavah veËja kot v manj razvitih. Nerazvite dræave imajo manj kot 50 kg komunalnih odpadkovletno na prebivalca, najbolj razvite pa prek 1500 kg. Slovenija πteje med srednje razvite dræave in imaokrog 300 kg odpadkov letno na prebivalca. Med vsemi temi odpadki je okoli 80 kg embalaæe.Odpadke v grobem loËimo na komunalne in industrijske ter na odpadke, ki nastajajo v drugih dejavnostih(npr. bolniπniËni odpadki, radioaktivni odpadki in podobno). Glavna razlika med komunalnimi in industrijskimiodpadki je v tem, da mora industrija probleme v zvezi s svojimi odpadki reπevati sama in stroπke tegareπevanja vkljuËiti v ceno proizvodov in storitev. Komunalne odpadke sestavljajo odpadki hrane in ostankipo predelavi hrane (bioloπki ali organski odpadki), papir in karton, steklo in keramika, kovine, plastiËnemase, gume, tekstil, les in razliËni neπkodljivi odpadki. Pomemben vir sekundarnih surovin je odpadnaembalaæa. Embalaæa je sestavni del izdelka in ima veË nalog pri varnem prevozu, varovanju in dobri prodajiizdelka. Zato je izredno raznovrstna, tako po obliki in velikosti kot po materialih, iz katerih je izdelana (timateriali so praviloma kakovostni). »e jo ustrezno predelamo v sekundarno surovino, lahko ta material πeenkrat uporabimo za razliËne izdelke. Iz regranulata plastike se tako izdelujejo ohiπja za svinËnike, væigalnike,razliËne cevi in vreËke. Iz lesenih embalaæ, npr. palet, se izdela furnir, iz papirja in kartona se spetproizvede papirnate polizdelke, steklo pa se predela v steklene polizdelke. Z veËkratnim kroæenjem materialaporabimo manj primarnih surovin (dreves, nafte, rudnin) in manj energije, obenem pa tudi zmanjπamokoliËino odpadkov.Ob vstopu v EU je Slovenija morala prilagoditi svojo zakonodajo evropskemu pravnemu redu. Tako je bilkonec leta 2000 sprejet Pravilnik o ravnanju z embalaæo in odpadno embalaæo, ki doloËa zavezance in njihovezakonske obveznosti v zvezi z recikliranjem odpadne embalaæe. Leta 2002 je bila ustanovljena druæbaza ravnanje z odpadno embalaæo SLOPAK. To je gospodarska druæba, ki organizira in izvaja prevzem,razvrπËanje, predelavo in reciklaæo odpadne embalaæe v Sloveniji. (http://www.slopak.si/index.htm)Ekoloπki otoki, kjer so zabojniki za loËeno zbiranje odpadkov (papir, steklo, embalaæa), se pojavljajo æe vveËini slovenskih krajev. V veliko naseljih imamo tudi zabojnike za organske odpadke. Komunalno podjetje,ki odvaæa odpadke, odloæi organske odpadke na predel za kompostiranje. Po doloËenem Ëasu iz njihnastane prst. »e so v vaπem kraju æe poskrbeli za to, se z uËenci pogovorite o pravilni rabi zabojnikov, Ëe107

pa jih πe priËakujete, jih opozorite na to, da jih bodo kmalu namestili. Za zagotavljanje pravilnega odlaganjaodpadkov v zabojnike na ekoloπkih otokih so proizvajalci zaËeli prilagajati materiale, iz katerih je embalaæa.Najpogosteje gre za to, da se vsi deli embalaæe nekega izdelka odloæijo v isti zabojnik.Pomembno je, da med obiËajne odpadke, ki jih odlagamo na odlagaliπËih komunalnih odpadkov, ne zaidejonevarni odpadki. Te odpadke odlagamo v posebne zabojnike. Dobro bi bilo, da se z uËenci pogovarjamoo tem, kateri odpadki so nevarni in kje so najbliæja zbiralna mesta (posebni zabojniki) zanje. Tako zmanjπujemozastrupljanje okolja. Zastrupljeno okolje pomeni, da bodo πkodljive in strupene snovi prej ali slej tudiv hrani in v vodi.Pravilno urejena odlagaliπËa komunalnih odpadkov so zgrajena na terenu, ki ne prepuπËa vode. Zato so tlaobloæena z nepropustnim materialom. Ta omogoËa ËiπËenje izcednih vod in prepreËi onesnaæevanje podtalnice.OdlagaliπËa so ograjena in primerno varovana. Imeti morajo sistem za zbiranje meteornih vod terzajemanje in koristno uporabo bioplina, ki se razvija zaradi anaerobnih procesov na odlagaliπËu odpadkov.Lokacija za odlagaliπËe mora ustrezati strogim zahtevam glede varstva vode, zraka in pokrajine. Pomembneso tudi primerne transportne, tehnoloπke in ekonomske moænosti.V Sloveniji æe imamo nekaj tehniËno pravilno urejenih sodobnih odlagaliπË komunalnih odpadkov, drugapa postopoma sanirajo oziroma gradijo nova. Velika in stalna nevarnost za okolje so tako imenovana ËrnaodlagaliπËa. ©tevilna so nastala v opuπËenih gramoznicah in neposredno ogroæajo podtalnico.Spoznavanje poti komunalnih odpadkov od njihovega nastanka do odlagaliπËa je zelo pouËno. Dobro bibilo, da si jo natanËneje ogledamo in obiπËemo tudi kako urejeno odlagaliπËe odpadkov. Morda bi tejdejavnosti namenili naravoslovni dan. Na odlagaliπËu (deponiji) bodo veseli radovednih otrok, ki jih zanima,kako se pravilno ravna z odpadki.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaODPADKI2. Kako hitro se razgradijo odpadki?Naloga je primerna za skupinsko delo. UËenci naj izberejo tudi odpadke iz drugih materialov, posebno iztistih, iz katerih ocenjujejo, da je najveË odpadkov, ki pogosto konËajo v naravi.KAM Z ODPADKI?3. ObiπËi najbliæje zabojnike za loËeno zbiranje odpadkov in si zapiπi, katere vrste odpadkov zbirajoloËeno.LoËeno zbiranje odpadkov se je pri nas pojavilo v zadnjem Ëasu zaradi evropske zakonodaje. Pomembnoje, da se tega Ëim prej navadimo.Odgovori na vprašanjaPREVERI SVOJE ZNANJE1. Kaj se zgodi z nagnitim jabolkom, ki ga odvržeš v grmovje?Če ga ne pojedo živali (na primer zdravi del), jabolko zgnije in se razgradi.2. Kaj se zgodi s plastenko, ki jo zavržeš? Kaj pa, če jo zakoplješ?Plastenka ostane nespremenjena. Tudi če jo zakopljem, ne razpade.3. Kozarec z marmelado je steklen in ima plastičen pokrovček. Kako ga pravilno odložiš v zabojnikeza ločeno zbiranje odpadkov, ko poješ sladko vsebino?Kozarec najprej očistim. Plastični pokrovček vržem v zabojnik »embalaža«, stekleni kozarec pav zabojnik »steklo«.108

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja• Kako lahko zmanjπaπ koliËino gospodinjskih odpadkov v vaπem gospodinjstvu?Uporabljam le tisto embalaæo, ki je nujno potrebna. Po nakupih se odpravim s koπaro ali torbo. Izogibamse embalaæi, ki je ne morem pravilno odloæiti v zabojnike za loËeno zbiranje. Uporabljam papirnatevreËke.• Katere odpadke bi se dalo znova uporabiti kot surovine?papir, les, plastika, steklo, kovine• Kako imenujemo strupene odpadke?To so nevarni odpadki.• Na odlagaliπËih odpadkov nastaja bioplin. Iz katerih vrst odpadkov nastane?Bioplin nastaja pri razgradnji organskih odpadkov.• Kaj bo z odlagaliπËem odpadkov Ëez 10 ali 20 let, ko bo veËina razgradljivih snovi razpadla?OdlagaliπËa bodo neproduπno pokrili, da deæ ne bo spiral πkodljivih snovi v okolje. Lahko pa odlagaliπËatudi pogozdijo in tako nastane gozd ali park. Vodo, ki odteËe iz odlagaliπËa, zberejo v bazen, od koderjo uporabljajo za namakanje gozda na odlagaliπËu. Tako ni moænosti, da bi onesnaæila okolje.Obisk odlagaliπËa odpadkov je priloænost, da si zapiπemo, katere odpadke zbirajo loËeno. S temi podatkibodo uËenci laæe doloËili loËeno zbiranje odpadkov v πolskem okoliπu. Osnovne otoke (zbirna mesta) zatakπno loËeno zbiranje mora postaviti krajevna skupnost. Vir informacij in zgledno urejeno loËeno odlagaliπËeodpadkov je na Ljubljanskem barju.STROKOVNA LITERATURA• http://www.slopak.si/index.htm109

DODATEKPreverjanje in ocenjevanje znanja v naravoslovjuDr. Cveta Razdevšek-PučkoPovzetekPrispevek sicer skuπa biti praktiËen, vendar ob praktiËnih usmeritvah in konkretnih primerih nimogoËe zaobiti nekaterih sodobnih pojmovanj na podroËju preverjanja in ocenjevanja znanja. Obposameznih usmeritvah so nakazane moænosti za njihovo udejanjanje pri predmetu Naravoslovje intehnika v osnovni πoli. Podrobneje so predstavljene nekatere oblike, na primer praktiËno preverjanje,portfolio kot oblika spremljanja in podlaga za ocenjevanje uËenËevega znanja, pa tudi moænostiocenjevanja skupinskega dela. Poudarjena je nujna povezanost med sodobnimi didaktiËnimi usmeritvamiza pouËevanje, kot jih opredeljuje uËni naËrt za predmet Naravoslovje in tehnika, ter medpostopki pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja znanjanamreË ni mogoËe udejanjiti brez ustrezne organizacije uËnih situacij (pouka), ki uËiteljuomogoËajo spremljanje (procesa uËenja), beleæenje (uËenËevih postopkov) in oblikovanje formativnepovratne informacije, ki mora biti sestavni del preverjanja, kot predhodnice ocenjevanja znanja. 11. Sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja 2Zadnje desetletje prejπnjega stoletja so zaznamovala nekatera novejπa pojmovanja na podroËju preverjanjain ocenjevanja znanja, ki govorijo o ≈novih smereh razvoja« (Izard, 1992), o potrebi po odmiku od psihometriËneparadigme (Gipps, 1994), o nujnosti bolj pedagoπkega preverjanja, ki bi ≈pomagalo uËencem,da se uËijo« (Henning-Stout, 1994), o potrebi po bolj avtentiËnih oblikah preverjanja in ocenjevanja(Torrance, 1995), po uravnoteæenosti formativnega (uËiteljevega) in sumativnega (zunanjega) preverjanja inocenjevanja (Broadfoot, 1997), o pomembnosti formativne vloge uËiteljevega ocenjevanja (Black & Wiliam,1998).V tem obdobju tudi pri nas nismo zaostajali za sodobnimi tokovi. »e omenimo samo nekaj tem, smo sezavzemali za novo doktrino preverjanja znanja (R. PuËko 1994), za drugaËne oblike preverjanja in ocenjevanjaznanja (R. PuËko, 1996a), oblikovalo se je pravo gibanje za ≈novo kulturo« preverjanja in ocenjevanjaznanja (Rutar Ilc, Z., Rutar D., 1997, Rutar Ilc, 2000), izπlo je kar nekaj Ëlankov in publikacij, ki opozarjajona probleme preverjanja in ocenjevanja znanja (πe posebno zunanjega preverjanja ter ocenjevanja vdevetletni osnovni πoli) in skuπajo prispevati k izboljπanju stanja na tem podroËju.Tako tuji kot domaËi avtorji sicer uporabljajo razliËne izraze, vendar lahko v njihovih razpravah najdemonekatere skupne znaËilnosti. »e jih skuπamo povzeti, lahko reËemo, da poudarjajo predvsem:— pomembnost opredelitve ciljev in ravni znanja, ki jih bomo preverjali in ocenjevali, ter poslediËno premikod poudarka na preverjanju vsebin k procesno-ciljnemu preverjanju in ocenjevanju znanja;1Besedilo je prilagojen in s primeri za predmet Naravoslovje in tehnika 4 dopolnjen prispevek avtorice: Razdevπek-PuËko (2004):Sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja pri gospodinjstvu. Bilten Druπtva. strok. predmet. uËiteljev gospodinjstvaSlovenije, 16, 31, 11-19.2VeË o tem v prispevku C.R.PuËko (2002): Nacionalni preizkusi znanja in sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja.Vzgoja in izobraæevanje, XXXIII, πt.2, str.4-10.110

— formativno preverjanje znanja s poudarkom na povratni informacij, ki omogoËa moænost uËenja iznapak in spodbuja tudi metauËenje (spoznavanje lastnega procesa uËenja);— razπiritev oblik in naËinov preverjanja in ocenjevanja znanja (avtentiËno, æivljenjsko, praktiËno in problemsko),da bi tako preverili Ëim πirπo paleto znanja in spretnosti;— izboljπanje uËiteljevega preverjanja in ocenjevanja znanja ter kombinacijo le-tega z razliËnimi oblikamizunanjega preverjanja in ocenjevanja znanja;— sodelovanje uËencev v preverjanju in ocenjevanju (samovrednotenje).1. 1 Pomembnost opredelitve ciljev in ravni znanja, ki jih bomo preverjali in ocenjevali, ter premikod poudarka na preverjanju vsebin k procesno-ciljnemu preverjanju in ocenjevanju znanja.≈Ena temeljnih usmeritev sodobne πole je razvojno-procesni prijem. Procesni prijem izhaja iz predpostavkeo konstruktivistiËni naravi uËenja in znanja.« (Rutar Ilc, 2000:79)V strokovni literaturi lahko zasledimo tudi teænjo po prehodu od ≈knowledge-based√ kurikuluma k razvijanjuvisoko transfernega znanja, kot so proceduralne strategije: reπevanje problemov, komunikacija,raziskovanje. Te strategije v veliki meri vsebujejo tudi nekognitivne sestavine (organizacijske spretnosti,vodenje in sodelovanje), ki jih ni mogoËe zajeti v preizkusih s klasiËnimi testi tipa ≈papir-svinËnik«, mogoËein nujno pa jih je upoπtevati pri preverjanju znanja, vkljuËimo jih lahko tudi kot eno od sestavin (analitiËne)opisne ocene.Poudarja se tudi uËenje z razumevanjem, ≈osredotoËenje na procese izgrajevanja vednosti« (Rutar Ilc,2001) ter teænja, da bi tudi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja spodbujali in spremljali ≈sposobnostsamostojnega, ustvarjalnega in kritiËnega miπljenja in presojanja« (prav tam).Vse te poudarke lahko zasledimo tudi v uËnem naËrtu za predmet naravoslovje in tehnika, kjer so vsploπnih ciljih predmeta (UËni naËrt, 2001) poudarjena prav procesna znanja (temeljni spoznavni postopki,naravoslovni postopki, tehniËni in tehnoloπki postopki, razumevanje … preizkuπanje domnev … vrednotenjeodloËitev … oblikovanje staliπË … vrednotenje … presojanje etiËne sprejemljivosti, tehnoloπkeuËinkovitosti ter gospodarske uspeπnosti … zavedanje pomembnosti … razvijanje odgovornosti …).Skladno z uËnim naËrtom jih najdemo tudi v UËbeniku 3 in v operativnih ciljih v PriroËniku za uËitelje ≈…opazuj … razvrsti, preizkusi …«, ≈uËenci: razumejo … sklepajo iz poskusov ... presojajo ustreznost izdelka… raziπËejo … vrednotijo delovanje modela …«.1. 2 Več poudarka formativnemu preverjanju znanja in povratni informaciji, ki omogočamožnost učenja iz napak in spodbuja tudi metaučenje.Utemeljenost povezanosti pojmov formativno preverjanje in povratna informacija je oËitna tudi iz opredelitverazlike med formativnim in sumativnim preverjanjem, ki jo je zapisala P. Broadfoot (1997: 333) vuvodniku revije Assessment in Education: ≈Da bi bilo preverjanje formativno, mora biti pogosto, individualizirano,naravnano na specifiËne cilje in mora nuditi realno povratno informacijo, ki uËenca vodi knaporom za izboljπanje. V nasprotju s tem je sumativno ocenjevanje obËasna dejavnost, ki ima za cilj predvsemporoËanje o doseækih preteklega uËenja, brez posebnega vplivanja na proces.«»e to opredelitev primerjamo s terminologijo naπega Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ternapredovanju uËencev v 9-letni osnovni πoli (v nadaljevanju Pravilnik) ugotovimo, da le-ta pojmuje preverjanjeznanja predvsem v vlogi diagnosticiranja in utrjevanja znanja (≈Doseganje ciljev oziroma standardovznanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave uËnih vsebin iz uËnih naËrtov.√, 3. Ëlen), ocenjevanjepa v smislu sumativnega preverjanja z ocenjevanjem (≈Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje,v kolikπni meri uËenec dosega cilje oziroma standarde znanja ...√, Pravilnik, 2005, 4. Ëlen).Preverjanje znanja izpolni formativno vlogo πele takrat, ko uËencu ponudi kvalitetno povratno informacijo,ki uËenca seznani z doseæenim, opozori na pomanjkljivosti in mu ponudi pot za odpravo teh pomanjkljivosti.»e nastopa povratna informacija v formativni vlogi (z moænostjo vpliva na nadaljnje uËenje). lahkogovorimo o formativni povratni informaciji.3Vse navedbe UËbenika, PriroËnika ali Delovnih zvezkov se nanaπajo na UËbeniπki komplet ≈Naravoslovje in tehnika 4«, ZaloæbeRokus, prenovljena izdaja iz leta 2006.111

»e izhajamo iz opredelitve formativnega preverjanja (P. Broadfoot, 1997), bodo kot formativna povratnainformacija delovala tista sporoËila, ki so sprotna, individualizirana, naravnana na specifiËne cilje in dajejouËencu usmeritve za izboljπanje. Formativna povratna informacija je podrobna in razËlenjena in za razlikood enostavnega sporoËila o oceni ali o pravilnem odgovoru podpira proces uËenja in omogoËa transfer(vsebin in postopkov) in uporabo znanja v novih, bolj ali manj podobnih uËnih situacijah.Bistvo formativne povratne informacije je po mnenju nekaterih avtorjev (npr. P. Black & Wiliam, 1998)zaporedje dveh aktivnosti: najprej mora uËenec (z uËiteljevo pomoËjo) ugotoviti (spoznati, ozavestiti) razlikomed æelenim oz. zahtevanim (ciljem, znanjem, standardom) in doseæenim, nato pa mora dobitinapotek in usmeritev za aktivnost, ki mu bo pomagala (omogoËila) odpraviti to razliko.Pri takem pojmovanju formativne povratne informacije je odloËilna tudi vkljuËenost uËenca samega, saj jenujno njegovo lastno spoznanje nerazumevanja, morebitnih teæav, neprimernih pristopov k uËenju alinezadostne izveæbanosti, nato pa njegova æelja po izboljπanju, ki jo spremljajo ustrezne (svetovane)aktivnosti (naËini uËenja). Pomembna je tudi uËiteljeva vloga, saj je on/a tisti/tista, ki uËencu pomaga najprejpri ozaveπËanju morebitnih teæav, nato pa ga usmerja in mu pomaga izbrati in izpeljati potrebne dodatneaktivnosti za izboljπanje.V skladu s Pravilnikom (2005) ima formativno vlogo predvsem preverjanje znanja, pa tudi opisni del ocene,s katerim uËitelj opiπe uËenËevo znanje. Pri pouku naravoslovja in tehnike, ki temelji na sodobnihpristopih (opazovanje, preizkusi, spodbujanje intuitivnih predstav, predstavitve, praktiËne vaje …), je obilopriloænosti, da uËenec æe pri samem izvajanju ob ustreznem vodenju spoznava svoje (ne)poznavanje,(ne)razumevanje …, uËitelj pa mora zagotoviti, da uËenci poznajo cilje, standarde in kriterije za presojodoseganja le-teh.1. 3 Možnosti za formativno preverjanje znanja v pravilniški ureditvi preverjanja in ocenjevanjaznanja v slovenski osnovni šoliPravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v devetletni osnovni πoli je v naπ pedagoπki besednjak vneseleksplicitno razliko med izrazoma preverjanje in ocenjevanje znanja. S poudarkom (4. Ëlen), da je mogoËeocenjevati πele ≈… po preverjanju znanja« je sicer ustvarjen prostor za formativno preverjanje znanja, ki paga je potrebno zapolniti ne le s prisotnostjo sprotnega preverjanja, ampak tudi s kvalitetno formativnopovratno informacijo. Opisno ocenjevanje v prvem obdobju tovrstne informacije zagotavlja, tako je bilazamiπljena tudi kombinacija opisnega in πtevilËnega ocenjevanja v drugem obdobju.Problem vidim v tem, da Pravilnik (5. Ëlen) sicer zahteva seznanjanje uËencev s kriteriji ocenjevanja znanja,vendar pa eksplicitno ne poudarja kvalitativnih vidikov in uËitelj zahtevam pravilnika zadosti æe, Ëe uËenceseznani s πtevilom toËk, potrebnih za doseganje posameznih ocen. Pomembna prednost formativne (analitiËno-opisne)povratne informacije pa je prav v tem, da jo uËenci razumejo, medtem ko πtevilËnih ocenuËenci praviloma ne znajo povezati s svojim znanjem, ampak jih jemljejo kot danost, na katero ne morejovplivati. Zahtevo, da morajo biti uËenci seznanjeni s kriteriji ocenjevanja (Pravilnik, 5. Ëlen), je treba pogledatitudi v tej luËi in je torej πe zlasti pomembno, da uËitelj kriterije razloæi v analitiËno-opisni obliki (z opisniki),in ne le s toËkami ali odstotki toËk, ki so potrebni za posamezno oceno. Uporaba opisnih kriterijev inopisnikov je lahko uËiteljem v pomoË, in sicer tako pri preverjanju, kakor tudi pri ocenjevanju. Pri preverjanjuje bistvena opisna povratna informacija, s poudarkom na formativnosti (kaj uËenec æe obvlada, Ëesa©E NE, kako naj izboljπa svoj doseæek), pri ocenjevanju pa so opisniki uËitelju v pomoË pri obrazloæitviπtevilËne ocene, pri Ëemer je nujno, da so predvidene vse stopnje (od nezadostne do odliËne ocene). Opisnikriteriji so tudi dobra podlaga za samovrednotenje.Problem je tudi strogo razlikovanje med preverjanjem in ocenjevanjem znanja v Pravilniku (2005), Ëeprav jesmiselno razmiπljati tudi o moænostih za zbliæevanje in komplementarnosti obeh oblik (npr. D. Wiliam,2000). Avtor omenja, da lahko obe obliki, ne glede na to, da sta namenjeni razliËnim ciljem, uporabljataenake naËine pridobivanja informacij, celo isto evidenco informacij, le naËin vzorËenja informacij mora bitirazliËen, razliËna je tudi interpretacija. Sumativno ocenjevanje ne more uporabljati formativno interpretiranihinformacij, ampak le originalno evidenco doseækov, ki jih interpretira z vidika ciljev sumativnega ocenjevanja.Takπno pojmovanje bi v naπih πolah omogoËilo, da bi se v sumativnih ocenah odraæali tudi nekateri avtentiËnidoseæki, ki jih ni mogoËe ponavljati za namen ocenjevanja (priprava projekta, praktiËno delo, kot je112

poskus, izdelava modela, opazovanje in spremljanje kaljenja semen, skupinska priprava naËrta in/ali izdelka…). To bi bilo pri praktiËnih sestavinah pouka naravoslovja s tehniko πe zlasti pomembno. VeËjapovezanost med formativnim in sumativnim preverjanjem bi bistveno zmanjπala teæo in pozornost, ki jonamenjamo ocenjevanju, in nevarnost, da le-to bodisi izniËi prednosti formativnega preverjanja znanjabodisi s svojo moËjo povsem obvlada pouËevanje.1. 3. 1 Kombinacija opisnega in številčnega ocenjevanja v drugem obdobju osnovne šoleV Zakonu o O© (61. Ëlen) je bilo predvideno, da se ≈v drugem obdobju osnovne πole uËenËevo znanje privseh predmetih ocenjuje πtevilËno in opisno«.Predvidena kombinacija je utemeljena s poveËanjem (oz. ohranjanjem, Ëe izhajamo iz primerjave s prvimobdobjem) informativne (sporoËilne) in s tem tudi formativne vrednosti ocene. Ta kombinacija zagotavljapostopnost prehoda — ko oceno z opisom razloæimo, s tem uËenca vodimo k razumevanju πtevilËneocene, ob tem pa upoπtevamo ne le razvojno stopnjo, ampak tudi kompleksnost uËenja (KovaË ©ebart,2000). Ohranitev prisotnosti opisne ocene (glede na prvo vzgojno-izobraæevalno obdobje, kjer je ocenjevanjesamo opisno) bi torej na eni strani uËencem omogoËila, da πe naprej dobivajo formativno povratnoinformacijo, na drugi strani pa bi se ocena z razËlenjenostjo laæe prilagodila bolj kompleksnim uËnim vsebinam,ki pri posameznih predmetih zdruæujejo zelo razliËne prvine (pri naravoslovju s tehniko nekatereteoretiËne vsebine na eni in praktiËne spretnosti na drugi strani), znanje uËencev se izraæa na razliËnenaËine (kot znanje, organizacijske ali praktiËne spretnosti) in na razliËnih ravneh (poznavanje, razumevanje,vrednotenje). Vso to kompleksnost je teæko celostno zaobjeti v eni sami πtevilËni oceni, uËitelj ob temnehote iπËe nekakπno ≈povpreËje« posameznih prvin. AnalitiËnost opisne ocene je prednost tudi z vidikaprilagajanja medosebnim, pa tudi znotrajosebnim razlikam med uËenci. UËitelj ima tudi moænost, da zrazËlenitvijo na posamezne sestavine ter z oblikovanjem opisnikov dobi boljπi vpogled v kvaliteto znanja voddelku, uËence lahko zelo konkretno opozori na posamezne pomanjkljivosti v znanju, sam pa dobi s temtudi bolj natanËne usmeritve za delo v razredu. Opisni kriteriji omogoËajo usmeritev (tudi) k procesnimciljem: pri naravoslovju (Ferbar, 2000) so pomembni postopki (proceduralno znanje), ki jih ni mogoËeoceniti zgolj po rezultatu. Z razËlenitvijo ciljev in procesnimi sestavinami se tudi pozornost uËiteljev, uËencevin starπev usmeri od (zgolj) rezultatov tudi k procesom. Kombinacija analitiËne opisne ocene s πtevilËnonamreË poveËa veljavnost πtevilËne ocene, jo utemelji in razloæi, vpliva na proces uËenja (v smislurazumevanja, razlikovanja med bistvenimi in ilustrativnimi sestavinami in v smislu usmerjanja zapomnitve)in pospeπuje transfer (uporabo znanja).Dodatek opisne ocene pomeni tudi bolj kvalitetne informacije o procesu in rezultatih uËenËevegadela. Kot pravi M. CenciË (2000), je pridobivanje dobrih informacij, ki upoπtevajo razliËne vidike znanja,pogoj za dobre odloËitve (ocenjevanje opredeljuje kot proces odloËanja).1.4 Sodelovanje učencev v preverjanju in ocenjevanju (samovrednotenje) 4Ena od pomembnih znaËilnosti nove paradigme je tudi v tem, da postaja glavni cilj PROCES U»ENJA, in nesamo rezultati. V tem procesu naj bi bili uËenci udeleæeni (tudi soodgovorni) v vseh etapah, to je v naËrtovanju,organizaciji, izvedbi in evalvaciji. To ne pomeni, da uËitelj ni veË potreben, uËiteljeva vloga πe naprejostaja vitalnega pomena, saj mora skrbno omogoËati in strukturirati uËno okolje, kjer so uËenci deleænivodenja in podpore pri uËenju in pomoËi pri razvijanju spretnosti za samoocenjevanje.M. Henning-Stout (1994) soudeleæbo uËencev argumentira z izhodiπËem, da nobeno vrednotenje ne morebiti adekvatno, Ëe tisti, ki ga vrednotimo (uËenec), in drugi primarno zainteresirani (npr. starπi) nimajomoænosti sodelovanja in vplivanja.Poudarek je torej na tem, da so uËenci sami tisti, ki vrednotijo doseæke, od njih se priËakuje refleksija o procesuuËenja (in pouËevanja). Samovrednotenje uËencev, ki poteka v dialogu z uËiteljem, ≈odpira vrata√ vuËenËevo sprejemanje in razmiπljanje in razumevanje in uËitelju omogoËa spoznavanje uËenËevih spoznavnihprocesov.Priloænost za samovrednotenje se poveËa s prisotnostjo formativnega preverjanja ter razliËnih oblik praktiËnegapreverjanja znanja, pa tudi z uvajanjem portfolia ali mape uËenËevih izdelkov.4Prispevek na to temo je bil predstavljen na posvetu Zavoda RS za πolstvo ≈©tevilËno in opisno ocenjevanje v drugem vzgojno-izobraæevalnemobdobju devetletne osnovne πole√ v Postojni, marca 2001.113

1. 5 Razširitev oblik in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja: več avtentičnega,življenjskega, praktičnega in problemskega preverjanja in ocenjevanja znanjaZahteve po razliËnih sestavinah, ki jih vsebuje formativna povratna informacija, narekujejo preverjanje vrazliËnih kontekstih, kar sicer zahteva veË Ëasa, vendar daje bistveno veË in bolj kvalitetne informacije oznanju. Preverjanje (pa tudi ocenjevanje) naj ne bi potekalo le v posebnih (umetnih) situacijah, bilo naj bibolj æivljenjsko (avtentiËno), vkljuËene naj bi bile tudi razliËne oblike praktiËnega, skupinskega in sodelovalnegauËenja.Pri tem se razliËni avtorji obiËajno zavzemajo za ocenjevanje izdelkov, projektov, delo v skupinah, oblikovanjeargumentov za posamezne reπitve, konstruiranje poti (naËinov) za reπevanje problemov … Poudarjase tudi moænost uporabe pripomoËkov, da bi prepreËili vpliv in pomen enostavne zapomnitve in poveËalivpliv reπevanja problemov in miπljenja na izide. Pri praktiËnem preverjanju gre lahko tudi za ugotavljanjesposobnosti ≈prevoda√ znanja in razumevanja v konkretno aktivnost, v izvajanje, v izdelek: uËenci morajooblikovati odgovor ali izdelek, predstaviti izvajanje, ki dokazuje, da so osvojili neko znanje ali spretnosti;pokazati morajo svoje znanje v resniËni situaciji. UËenci nekaj naredijo, pokaæejo, naËrtujejo, konstruirajo,predstavijo ... poudarek je na uporabi ustreznih spretnosti in znanja v reπitvi danega problema. PraktiËnoocenjevanje je sicer Ëasovno zahtevno, ocenjevanje je kompleksno, informacije so veËdimenzionalne,uËitelj-ocenjevalec mora poznati tovrstne pristope in njihove znaËilnosti, zanesljivost v klasiËnem psihometriËnemsmislu je nizka, vendar je veljavnost visoka. To je potrebno sprejeti kot dejstvo. ≈Za doseganje viπjihravni znanja ni poceni reπitev√ (Gipps, 1994, stran 290).Araisian (1994) navaja nekatere znaËilnosti in pogoje praktiËnega naËina ocenjevanja:— cilj izvajanja mora biti povsem jasen;— identificirani morajo biti vidiki izvajanja ali izdelka, ki bodo predmet presoje (proces mora biti razgradljivna manjπe etape);— proces mora biti dostopen za opazovanje, zagotovljena mora biti situacija, v kateri bo lahko priπlo doizvajanja, opazovanja in presojanja;— uËenci morajo pokazati (demonstrirati) proces, ki je bil vsebina uËenja;— vnaprej morajo biti postavljeni kriteriji presojanja, ocenjevanje se izvaja v skladu z doseæki na posameznihetapah.Prednost ocenjevanja izdelkov ali izvajanja je v neposrednem vplivu na uËenje in pouËevanje: da bi lahkouËitelji uporabljali to obliko, morajo na tak naËin zasnovati tudi pouËevanje.Ena od prednosti avtentiËnega ocenjevanja in ocenjevanja izdelkov, ki je prav tako ne kaæe prezreti, je pozitivenvpliv na motivacijo uËencev. V raziskavi, ki sta jo opravili Littlova in Singhova v Angliji in Maleziji (Little,1994), sta ugotovili bistvene razlike v motivaciji uËencev, ki so se uËili s ciljem opraviti neko nalogo (projekt),in med tistimi, ki so se uËili s ciljem opraviti test. Bistveno razliko sta pripisali naËinu ocenjevanja gledena to, ali predstavlja za uËenca izziv (npr. projekt) ali pa pomeni samo nalogo, ki jo je paË treba reπiti.VeË kot jasno je, da znanja, ki ga ugotavljamo na razliËne naËine in v razliËnih situacijah, tudi praktiËnih, nimogoËe ocenjevati (samo) v obliki πtevilËne ocene — namesto ali poleg πtevilËne ocene so potrebne πeopisne informacije, ki lahko (analitiËno) zajamejo posamezne vidike izvajanja in/ali izdelka.PraktiËno izvajanje pri pouku naravoslovja in tehnike lahko presojamo z vidika komunikacijskih spretnosti(razprava v skupini, delitev dela pri izdelavi modela), psihomotoriËnih spretnosti (izdelava papirja, obdelavalesa), iz socialnih vidikov (sodelovanje, upoπtevanje navodil ali pravil sodelovanja pri delu v skupini) ali npr.z vidika osvojenih pojmov in razumevanja zakonitosti (klasifikacija papirja po debelini, lesa po trdoti, spreminjanjesnovi, spremembe srËnega utripa glede na vrsto telesne aktivnosti, odvisnost æivih bitij od okoljain Ëasa).Dober primer avtentiËnega ocenjevanja je tudi portfolio ali ≈mapa uËenËenih izdelkov√, ki predstavljazbirko izdelkov (pisni, likovni, praktiËni), ki so nastali v okviru pouka in njihov namen ni bil zgolj (ali predvsem)ocenjevanje. Mapa predstavlja zbirko uËenËevega dela in izdelkov v doloËenem Ëasu in odraæa dejanskodelo uËenca v doloËenem obdobju. OmogoËa procesno spremljanje, daje moænost formativnegaspremljanja in formativne povratne informacije, uËence postavlja v aktivno vlogo in v mnogoËem presegaprobleme, ki jih imajo razliËne oblike ocenjevanja na podlagi izdelkov tipa papir-svinËnik (veË o portfoliuglej v R. PuËko, 1996 b in R. PuËko, 1999).114

Ena od definicij ameriπkih avtorjev (Paulson et al., 1991, stran 307) se v prevodu glasi nekako takole:≈Portfolio je namenska zbirka uËenËevega dela, ki kaæe njegov napor, napredek in doseæke na enem ali veËpodroËjih. Zbirka mora omogoËati uËenËevo soudeleæbo pri izbiranju izdelkov, razvidni morajo biti kriterijiza izbor in kriteriji vrednotenja, vkljuËevati mora tudi evidenco uËenËeve samorefleksije ob izdelkih.«Paulson (prav tam) razmiπlja o portfoliu tudi kot o ≈pripovedovanju zgodbe«. Uprizarja proces uËenja, dajesmisel posameznim etapam uËenËevega dela, omogoËa komunikacijo o njegovem delu, uËenec samvkljuËuje izdelke, za katere meni, da bodo najbolje ilustrirali ≈zgodbo«, ki jo æeli povedati.Portfolio je lahko tudi ≈zgodba√ o skupini, o razredu, je lahko tudi kompozicija, predstavitev doseækovskupine, poroËilo o tem, kako je bil program (ali neki projekt) realiziran.Pri uporabi portfolia je potrebno izhajati iz opredeljenih ciljev, brez tega ostane mapa le ovitek za uËenËevodelo. Cilj mape je lahko razliËen — od dolgoroËne celostne spremljave do poroËila o povsem doloËenemprojektu, od promocije najboljπih doseækov (npr. ob πolskem ali medπolskem tekmovanju) do ≈pripovedovanjazgodbe√. Ko ≈nastavimo√ mapo, moramo imeti jasno idejo o cilju.Pomembni so tudi kriteriji za izbiro, ki so delno definirani æe s cilji, seveda pa morajo biti dodatno znanikriteriji za vkljuËevanje in selekcijo izdelkov.V vsakem primeru je nujno, da opredelimo kriterije tako za vsebino kot za obseg (npr. vsak uËenec naj vocenjevalnem obdobju izbere vsaj dva primera izdelkov razliËnega tipa: npr. vzorci roËno izdelanega papirja,zbirka odtisov in obrisov listov, posebno zanimive preglednice, naËrti za izdelke …); temu naj priloæiobrazloæitev, zakaj je izbral prav te primere. Pri predmetih, kot je naravoslovje in tehnika, bi bile priporoËljivsestavni del mape tudi fotografije izdelkov, posnetki poskusov ali opaæanj v naravi ali videokasete.Vsak izdelek mora biti datiran, Ëe gre npr. za delovni list ali naËrt projekta, je lahko vloæen tako prvotniizdelek, kot tudi poprava ali popravljena verzija.Z zahtevo, da uËenci utemeljijo svoj izbor, spodbujamo razmiπljanje uËencev o doseækih. To je lahko preprostautemeljitev, kjer uËenec zapiπe, zakaj je doloËen izdelek vkljuËil v mapo, refleksija v smislu razmiπljanjao razumevanju ali pomenu posameznih dejavnosti in nalog, refleksija ob primerjavi izdelkov nadoloËenem podroËju v razliËnih obdobjih, predstavitev poteka nastajanja doloËenih projektov od naËrta doevalvacije, do tega, da uËenec v uvodu v portfolio napiπe neke vrste ≈spremno pismo urednika«, v katerempredstavi vsebino mape in utemelji svoj izbor.PriporoËljivo je, da uËenci mapo sami likovno opremijo (lahko v povezavi z likovno vzgojo) in ji tako dajoosebni peËat. Vsekakor je zelo pomembna uËenËeva vkljuËenost v oblikovanje mape: mapo oblikujeuËenec, in ne uËitelj za uËenca.Vodenje mape je idealna priloænost za spodbujanje uËencev k samovrednotenju in refleksiji lastnega dela(kako so zadovoljni, kako jim je nekaj uspelo, kakπne teæave so imeli ipd.).Ker se je potrebno tudi samovrednotenja in refleksije nauËiti, je priporoËljivo uËencem pomagati s konkretnimivpraπanji, ki jih lahko uporabijo pri oblikovanju samorefleksivnih zapisov. (Npr: Opiπi proces nastajanjakonkretnega doseæka, izdelka, naloge. Kje si dobil ideje, zakaj te to zanima, kako si pristopil k prouËevanju(raziskovanju, reπevanju), s katerimi problemi si se sreËal, kako si jih razreπil, kaj si moral spremeniti vstrategiji svojega pristopa, kaj bi πe spremenil, kaj si spoznal …? Kako je bilo tvoje delo ocenjeno (s straniuËitelja, v skupini)? Se z oceno strinjaπ? »e ne, zakaj ne? Katere so dobre (moËne) strani tvojega dela indoseækov? Kje imaπ morda πe vedno teæave?)Uporaba mora biti enostavna in praktiËna, uËiteljem in uËencem ne sme povzroËati (preveË alinepotrebnega) dodatnega dela, ki bi bilo namenjeno zgolj vodenju mape (samo sebi namen). To je πeposebno pomembno ob uporabi delovnih zvezkov, kjer portfolio ne sme podvojiti dela, ampakmora biti namenjen le tistim nalogam, ki v delovnem zvezku niso zajete, in je za razliko oddelovnega zvezka izrazito individualen in oseben. UËitelji in uËenci morajo imeti obËutek, da je smiselmape v spremljanju procesa uËenja — mapa torej ni cilj, ampak je le eden od instrumentov za ugotavljanje,ali, kako in kateri cilji so doseæeni.Ni nujno, da ima vodenje mape vse prednosti, ki jih sicer priËakujemo, obstajajo tudi nekateri problemi alinevarnosti. Eden od moænih problemov zadeva reprezentativnost (glede vsebin, ciljev in standardov predmeta,pa tudi reprezentativnost z vidika uËenca). Nevarno je namreË, da pride do neenakomernezastopanosti posameznih delov — Ëe uËitelj ni dovolj pozoren, so v mapi zastopani le nekateri izdelki (npr.samo s podroËja obdelave papirja, razvrπËanja æivih bitij …), nekateri drugi pa so povsem zanemarjeni.Drug moæni problem je avtentiËnost (pristnost). Izdelki, ki se vlagajo v mapo, naj bi bili sestavni del avten-115

tiËnih situacij — ne delajo se posebej za mapo, ampak nastajajo v realnih situacijah. Pojavlja se namreË tuditeænja po pretirani dovrπenosti izdelkov, kar se kaæe v tem, da uËitelji podaljπujejo Ëas za doloËeno delo,uËenci pa posamezne izdelke dopolnjujejo πe doma, ob pomoËi starπev. Problem je lahko tudi pretirana formalizacija,ki pomeni natanËno in togo izdelane kriterije za izbiro in vrednotenje izdelkov, na drugi stranipa tudi popolna improvizacija, ki pomeni pomanjkanje navodil in/ali povsem nedodelane kriterije za zbiranjeizdelkov. UËenci ne smejo biti prepuπËeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, brez poznavanja temeljnihciljev in kriterijev za vodenje mape. Zbiranje izdelkov ne sme biti prepuπËeno sluËaju ali zgolj uËenËevim(uËiteljevim) preferencam.Potrebno se je zavedati, da pomeni portfolio doloËeno dodatno (tudi Ëasovno) obremenitev uËiteljev (vËasihtudi uËencev). Potreben je Ëas za organizacijo, zbiranje in vrednotenje izdelkov. »e uËitelj ob tem ne spremeniorganizacije pouka (Ëe πe naprej uporablja preteæno frontalno uËno delo), bo vse delo v zvezi z mapoizrazito dodatna obremenitev. Do dodatne Ëasovne obremenitve uËitelja in uËencev pride predvsem nazaËetku, ko tudi uËenci πe niso navajeni tega dela. Problem lahko predstavlja tudi veliko πtevilo uËencev vrazredu.Eden kljuËnih pogojev za uspeπnost je dobra usposobljenost uËiteljev ter njihova pozitivna naravnanost doteh naËinov spremljanja uËenËevih doseækov. Podobno kot uËenci potrebujejo tudi uËitelji doloËen Ëas, dajim postane vodenje mape domaËe in koristno. To jim ne sme biti le dodatna obveznost — zaËutiti jo morajokot pomoË pri spremljanju in ocenjevanju, zato potrebujejo dovolj jasna navodila in tudi vzorce. Dobreinformacije lahko dobijo od uËiteljev, ki te mape æe uporabljajo. 5Bistvene prednosti vodenja mape uËenËevih izdelkov (ob upoπtevanju navedenih naËel) so predvsemavtentiËnost ter omogoËena in zagotovljena povezanost pouËevanja, uËenja, preverjanja in ocenjevanja.Ker so uËenci vkljuËeni v proces izbire in vrednotenja, je s tem je poveËana njihova odgovornost in motivacijaza uËenje, mapa tudi osmisljuje proces uËenja (uËenec ima priloænost videti celoto, ki nastane skumuliranjem posameznih izdelkov), omogoËa vpogled v nastajanje znanja (prej-potem). Poudariti velja πeprednosti, ki zadevajo uËenËev osebnostni razvoj (razvoj odgovornosti, kritiËnosti), predvsem pa razvojmetakognitivnih strategij (refleksija lastnega dela, kritiËno razmiπljanje o uspeπnih in manj uspeπnihpristopih, pristopi za izboljπevanje in njihova uspeπnost).Mapa omogoËa zajemanje doseækov v daljπem obdobju, izdelki so lahko zelo razliËni, bolj ali manj strukturirani,lahko so individualni ali pa so rezultat skupinskega dela. UËenËeva mapa ponuja dimenzijeuËenËevega dela, ki jih je teæko ali celo nemogoËe zajeti s klasiËnimi preizkusi znanja. OmogoËa tudi individualizacijoin prilagajanje vsakemu posamezniku, zato se je pokazala tudi kot izjemno koristen pripomoËekpri spremljanju in vrednotenju doseækov otrok s posebnimi potrebami.Mapa kot pripomoËek pri ocenjevanjuGlede na to, da obsega mapa veliko bolj kompletno predstavitev uËenËevega dela kakor posameznipreizkusi znanja, lahko predstavlja vsebina mape tudi okvir in kontekst za realistiËno oceno doseækov (kombinacijaπtevilËne ocene z opisno).V primeru, da je mapa podlaga za oceno, je potrebno definirati tudi kriterije ocenjevanja.Ocenjujejo se lahko posamezni izdelki, ocenjuje se lahko tudi mapa kot celota, v vsakem primeru pamoramo doloËiti kriterije, ki morajo biti poznani tudi uËencem. Pomembno je namreË, ali se recimo ocenjujepestrost izdelkov (v tem primeru bo uËenec spodbujen k temu, da izbira in vlaga Ëim bolj razliËneizdelke) ali pa se ocenjuje le obvladovanje toËno doloËene uËne vsebine (uËenec bo v tem primeru priloæilizdelek, ki po njegovem mnenju prikazuje, kako doloËeno vsebino obvlada).Nekaj moænosti za uporabo portfolia pri ocenjevanju znanja iz naravoslovja in tehnike: mapolahko uporabimo kot podlago, ob kateri uËitelj postavlja vpraπanja, uËenec lahko razloæi neki problem (npr.razloæi kriterije, ki jih je upoπteval pri zbirki odtisov in obrisov listov), izdelek v mapi (Ëestitka iz roËno izdelanegapapirja) je lahko izhodiπËe za kritiËno vrednotenje ponudbe estetsko manj primernih voπËilnic;poroËilo o projektu je lahko podlaga za vpraπanja o (hipotetiËnem) naËrtovanju nadaljnjega dela na tempodroËju. Na podoben naËin lahko poteka tudi ocenjevanje ob delovnem zvezku.Ocenjevanje skupinskega delaDelo v skupinah, skupinski projekti in raziskovalne naloge so brez dvoma zaæelena oblika dela tudi pri na-5Pri nas imajo najveË izkuπenj z mapo uËitelji razredne stopnje ter uËitelji tujih jezikov ter nekateri razredni uËitelji.116

avoslovju in tehniki. Pri tem naËinu dela se pogosto vpraπamo, ali in kako je mogoËe tako opravljenodelo tudi ocenjevati. Potem ko so uËenci æe spoznali situacijo skupinskega dela in smo se dogovorili o kriterijihocenjevanja, lahko skupinsko opravljene izdelke tudi ocenimo. Na razpolago imamo dva osnovnapristopa: ali dobijo vsi uËenci v skupini enako oceno in ne ugotavljamo prispevka vsakega posameznika alipa dobi vsak uËenec oceno glede na njegov deleæ pri nalogi (Ëe je posamezne dele naloge mogoËe razlikovati).V drugem primeru lahko upoπtevamo tudi mnenje uËencev. Pogovor o moæni razdelitvi ≈skupnegakolaËa« (skupnega πtevila toËk) je lahko odliËen primer za pogovor o kriterijih ocenjevanja.2. Usposobljenost učiteljev za nove nalogePotrebe, ki jih pred uËitelja postavljajo sestavine nove paradigme preverjanja, zahtevajo tudi od uËiteljadrugaËno usposobljenost.»e naj uËitelj uËinkovito zdruæuje diagnostiËno in formativno preverjanje, pri tem pa zajema kar najveËrazliËnih situacij in vkljuËuje v preverjanje in samovrednotenje tudi uËence, mora imeti bistveno veË znanjao naravi uËenja in pouËevanja, razumeti mora konstruktivistiËni pristop k uËenju in pouËevanju, obvladatimora tehnike opazovanja, beleæenja in oblikovanja povratnih informacij, predvsem pa mora imeti razvitespretnosti naËrtovanja in organiziranja uËnih situacij, kjer bodo uËenci lahko imeli vlogo aktivnih oblikovalcevsvojega lastnega znanja, uËitelj pa jih bo pri tem usmerjal, spremljal njihov napredek in ocenjevaldoseæene standarde znanja na podlagi dogovorjenih kriterijev.Pri naravoslovnih predmetih je nujna taka organizacija pouka, ki omogoËa spremljanje (opazovanje inbeleæenje) naravoslovnih postopkov (tako miselnih kot praktiËnih); nadalje uporaba takih metod pouËevanja,ki uËence spodbujajo k dejavnostim, s katerimi pridobivajo naravoslovna spoznanja in spretnosti.Naravoslovje mora biti predstavljeno kot raziskovanje, kjer so pomembni vsi postopki, od identifikacijeproblema, do naËrtovanja, sporoËanja in kritiËnega vrednotenja.Seveda pa zahteva uvajanje drugaËnih oblik pouËevanja in drugaËnih naËinov preverjanja in ocenjevanjaznanja od uËitelja znanje in spretnosti, ki jih morda uËitelji πe nimajo, kar pomeni, da ni mogoËe uvajati inovacijv pouËevanju in/ali v preverjanju brez hkratnega strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja uËiteljev.Razvijanje ustreznih spretnosti v vodenju pouka (classroom management) je pomembno tudi zato, keruËitelj, ki se z avtomatizacijo doloËenih spretnosti ni uspel osvoboditi nekaterih rutinskih postopkov v uËnihsituacijah, preprosto nima Ëasa za neposredno spremljanje procesa uËenja ter za oblikovanje sprotnih formativnihpovratnih informacij, ampak je v celoti zaposlen z rutinskimi postopki vsebinske, proceduralne indisciplinske narave (npr. oblikovanje skupin in organizacija dela v skupinah, zbiranje ali razdeljevanje materiala,nespretnost pri uporabi pripomoËkov, disciplinski problemi, ki se izrodijo v dolgotrajno in neuËinkovitomoraliziranje, ipd.). Tak uËitelj se zaradi neznanja na eni in poslediËnega pomanjkanja Ëasa na drugistrani zateËe k izoliranim, za naravoslovje πe zlasti manj primernim postopkom, kjer ocenjuje samo uËnerezultate (spraπuje po podatkih in defincijah, piπe klasiËne kontrolne naloge z vpraπanji zaprtega tipa).DidaktiËna usposobljenost uËitelja za nove naloge, njegova domiselnost in ustvarjalnost so torej kljuËnegapomena ne le za naËine pouËevanja, ampak tudi za podroËje preverjanja in ocenjevanja znanja. Ob tem pavelja poudariti, da en sam uËitelj na tem podroËju ne more doseËi veËjih sprememb, Ëe ga drugi dejavniki(vodstvo πole, klima na πoli, drugi uËitelji, objektivne okoliπËine) ne podpirajo. UËitelj se namreË v veliki meriosvobodi rutinskih postopkov, ko ima na razpolago dovolj didaktiËnega materiala (razliËni uËbeniki inpriroËniki, delovni zvezki, didaktiËne igre, tehniËna oprema in pripomoËki, ki jih lahko preprosto vkljuËi vpouk, ne da bi jih bilo treba poprej posebej iskati, pripravljati ali si izposojati), ko lahko dobi pomoËustreznih sluæb (npr. sodelavec za raËunalniπtvo), ki ga razbremenijo, pomembna pa je tudi podpora insodelovanje drugih uËiteljev (πe posebej pri medpredmetnih projektih).3. Postopki preverjanja in ocenjevanja pri Naravoslovju in tehniki 4 (4. razreddevetletke)»eprav smo ob posameznih temah, ki smo jih obravnavali v poglavju 1, æe skuπali iskati primere iz naravoslovjain tehnike, bomo v nadaljevanju obravnavali πe nekaj konkretnih primerov, pa tudi problemovocenjevanja na tem podroËju. Za preverjanje in utrjevanje znanja najdemo veliko dobrih sugestij v uËbenikuin v delovnih zvezkih, pojavlja pa se vpraπanje, kako ocenjevati, ne da bi postavljali uËencem enaka117

vpraπanja, ob tem pa tudi, kako oblikovati ocenjevanje v skladu s sodobnimi naËeli praktiËnega,avtentiËnega, æivljenjskega pristopa, ki je pri nujen pri predmetu, kot je Naravoslovje in tehnika.IzhodiπËe morajo biti cilji predmeta in standardi znanja iz uËnega naËrta, ob tem pa tudi nekatera naËelaza preverjanja in ocenjevanje znanja, o katerih smo razpravljali v prvem poglavju tega prispevka.3. 1 Procesno-ciljno ocenjevanje znanja»e je naπ cilj preverjanje in ocenjevanje procesnega znanja (temeljni spoznavni postopki, naravoslovnipostopki, tehniËni in tehnoloπki postopki, razumevanje … preizkuπanje domnev … vrednotenje odloËitev… oblikovanje staliπË … vrednotenje … presojanje etiËne sprejemljivosti, tehnoloπke uËinkovitosti tergospodarske uspeπnosti … zavedanje pomembnosti … razvijanje odgovornosti …), potem bomo postavljalivpraπanja, kot na primer:≈NaËrtuj in opiπi postopek, s katerim bi dokazal, da je neko æivilo snov, ki na sobni temperaturi spremenistanje, po ohlajanju pa dobimo prvotno stanje«, ali≈Opiπi neko æivilo pred segrevanjem in po ohlajanju na sobni temperaturi«, ali≈NaËrtuj poskus, s katerim bi dokazal, da semena za kalitev potrebujejo toploto«, ali≈RoËno izdelan papir je nekaj posebnega. Zakaj ga ne uporabljamo v vsakdanjem æivljenju?«, ali ≈Predlagajnekaj ukrepov, s katerimi bi lahko doma zmanjπali koliËino odpadkov«, ali≈LoËeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstva zahteva dodatno skrb v gospodinjstvih, posebne zabojnike,poseben odvoz odpadkov …. Ali je to gospodarno in zakaj?«Kot obliko preverjanja in utrjevanja smo podobne poskuse ali razprave dejansko izpeljali (ali pa so jih uËenciopravili doma), za ocenjevanje pa oblikujemo hipotetiËna vpraπanja, kjer mora uËenec uporabiti ali posploπitikonkretno spoznanje, do katerega smo priπli s poskusom. Tovrstna vpraπanja lahko zastavljamo tudipri pisnih preizkusih.Oblikujemo lahko tudi vpraπanja, katerih izhodiπËe je izpolnjena preglednica ali stolpiËni prikaz neke meritve,nato pa oblikujemo vpraπanja, s katerimi mora uËenec razloæiti prikazane podatke. V preglednici lahkotudi manjka kateri od podatkov, ki ga naj uËenec izpolni, lahko je neki podatek oËitno napaËen, uËenec paga mora odkriti in bodisi nadomestiti s pravilnim ali pa vsaj oceniti, ali bo pravilen/manjkajoË podatek veËjiali manjπi od zapisanega (npr. πtevilo vzklitih semen v razliËnih pogojih).Ob vseh tovrstnih vpraπanjih je pomembno, da oblikujemo za ocenjevanje dovolj fleksibilne kriterijevrednotenja, kjer predvidimo razliËno πtevilo toËk za bolj in manj popolne ali za bolj alimanj toËne odgovore.3. 2 Avtentično, življenjsko preverjanje in ocenjevanje znanjaNaravoslovje in tehnika je nedvomno predmet, kjer tudi ob ocenjevanju lahko upoπtevamo naËelo avtentiËnih,æivljenjskih situacij, saj so praktiËno vse vsebine take, ki zadevajo vsakdanje æivljenje v okolju.Tako lahko npr. postavimo vpraπanje:≈Napiπi nekaj primerov, ko snovi iz vsakdanjega æivljenja pri sobni temperaturi spremenijo stanje.«Pri ocenjevanju takih vpraπanj moramo definirati najmanjπe potrebno πtevilo odgovorov (recimonajmanj 3), skladno s tem pa tudi sistem toËkovanja (najveË 3 toËke, za vsak pravilen odgovor1 toËko).»e preverjamo cilj, kot je razvrπËanje, lahko postavimo vpraπanje, kjer lahko uËenci odgovarjajo ob uporabi≈KljuËa za doloËanje«, npr.:≈ Z uporabo kljuËa za doloËanje dreves opiπi razlike med jelko in smreko.«Druga moænost je æe omenjeno (individualno) ocenjevanje ob portfoliu ali ob delovnem zvezku, kjer uËencuob izpolnjenih poroËilih o posameznih poskusih postavljamo vpraπanja, s katerimi nam opiπe, utemelji inrazloæi postopke, vrednoti ugotovitve ob izpolnjenih preglednicah, predvidi podobne poskuse ipd.Kadar preverjamo razumevanje pojmov in/ali zakonitosti, lahko namesto nalog kratkih odgovorov ali dopolnjevanjauporabimo naloge povezovanje ali razvrπËanja, npr.:118

≈Navedene snovi razvrsti med trdnine, kapljevine in pline tako, da na Ërto pred snov zapiπeπ ustreznooznako.«___ lesA trdnine___ paraB kapljevine___ vodaC plini___ led___ papir___ glinaTudi pri taki nalogi mora imeti vsak pravilen odgovor svoje πtevilo toËk. V tem primeru bi bilolahko to 0,5 toËke, naloga v celoti ima torej 3 toËke. Pomembno je, da πtevilo podatkov v obehstolpcih ni enako, da tako prepreËimo enostavno ugibanje.Lahko uporabimo tudi izbirni tip nalog, kjer je posebno pomembno, da napaËni odgovori niso preveËoËitni. Primer:Semenke se imenujejo zato, ker (obkroæi najbolj natanËen odgovor):a) imajo posebno vrsto semenb) imajo semena v plodovihc) imajo semena, ki se razvijejo iz cvetovd) ker njihove cvetove opraπuje veterf) ker njihove cvetove opraπujejo æuæelke»e æelimo preveriti, ali uËenec pozna zgradbo kopenskih rastlin, lahko postavimo nalogo:≈Predstavljaj si eno od cvetoËih rastlin, ki si jo opazoval na travniku, in jo opiπi tako, da v opisu upoπtevaπzaporedje posameznih delov. ZaËni pri korenini.«Poseben problem predstavlja ocenjevanje praktiËnih izdelkov, ki jih uËenci naredijo pri pouku, in njihoveizdelave ne bi bilo smotrno ponoviti za potrebe ocenjevanja. V teh primerih moramo izdelati kriterije, pokaterih bomo izdelke ocenjevali. Upoπtevali bomo tiste standarde znanja, ki jih predvideva uËni naËrt (varnain pravilna uporaba orodja, tolmaËenje naËrta, smotrna uporaba materialov, urejenost delovnega mesta…), ocenjujemo pa lahko tudi podobno, kot smo omenili pri portfoliu ali delovnem zvezku, kar pomeni, daob izdelku uËencu postavljamo vpraπanja ali zahteve v skladu s standardi znanja (razloæiti delovanje modelaali naprave, predlagati izboljπave ali drugaËne reπitve, primerjati z resniËnimi napravami …).SklepNaj ob koncu πe enkrat poudarimo, da postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja ni mogoËeobravnavati loËeno od procesov pouËevanja, vendar pa obstaja resna nevarnost, da stari vzorciocenjevanja (naravnanost na reprodukcijo dejstev) preglasijo pouËevanje, ki upoπteva nujnost, daje pouk naravoslovja zasnovan kot raziskovanje, temeljna teoretiËna paradigma uËenja inpouËevanja pa je konstruktivizem (Krnel, 2006).Z nekaj primeri smo skuπali pokazati, da je mogoËe tudi proces preverjanja in ocenjevanja zasnovativ skladu s sodobnimi pojmovanji uËenja in pouËevanja.119

Literatura in viri• Airasian, P. W. (1994). Classroom Assessment. McGraw-Hill.• Black, P. & Wiliam, D. (1998). Assessment and Classroom learning. V: Assessment in Education, 5(1), 7—74.• Broadfoot, P.(1997). Editorial. V: Assessment in Education, 4(3), 333—337.• CenciË, Majda (2000). Nekatere kljuËne znaËilnosti dobrega notranjega ocenjevanja. V: Problemi ocenjevanja indevetletna osnovna πola. Ljubljana: Pedagoπka fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod Republike Slovenijeza πolstvo, str. 99—113.• Ferbar, Janez (2000). Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje postopkov. V: Problemi ocenjevanja in devetletnaosnovna πola. Ljubljana: Pedagoπka fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za πolstvo,str. 219-226.• Gipps, V. C. (1994). Beyond Testing: Toward a Theory of Educational Assessment. London: The Falmer Press.• Henning-Stout, M. (1994). Responsive Assessment. San Francisco: Jossey-Bass Publishers.• Izard, J. (1992). Assessing learning achievement. Educational studies and documents 60. Paris: UNESCO.• KovaË ©ebart, M. (2000). Ocenjevanje znanja — reπitev, ki bistveno doloËa filozofijo osnovne πole. V: Problemiocenjevanja in devetletna osnovna πola. Ljubljana: Pedagoπka fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod RepublikeSlovenije za πolstvo, str. 71—98.• Krnel, D. (2006). Kaos ali Ërna luknja. ©olski razgledi, letnik LVII, πt.8, stran 6.• Little, A. (1994). Types of Assessment and Interest in Learning: variation in the South of England in the 1980s.V: Assessment in Education, 1(2), 201—222.• Paulson, F. Leon, Paulson, Pearl R. and Meyer, C. A. (1991). What Makes a Portfolio a Portfolio. V: Reader inPsychology and Education. Iowa: Elliot/Kratochwill, str. 307—309.• Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uËencev v 9-letni osnovni πoli (Uradno preËiπËenobesedilo), Uradni list RS, 23/2005.• Razdevπek-PuËko, C. (1994). Nova doktrina preverjanja znanja kot odgovor na spremembe v πoli. Sodobnapedagogika, 45 (3—4), 132—139.• Razdevπek-PuËko, C. (1996a). DrugaËne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Sodobna pedagogika, 47 (9—10),411—419.• Razdevπek-PuËko, C. (1996b). Mapa uËenËevih izdelkov kot oblika spremljanja pri opisnem ocenjevanju. Pedagoπkaobzorja, XI (5—6), 93—204.• Razdevπek-PuËko, C.(1999). Portfolio — mapa za spremljanje uËenËevega napredka. V: Hytonen, J., Razdevπek-PuËko, C. in Smyth, G. (ur.): Izobraæevanje uËiteljev za prenovljeno πolo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoπkafakulteta, str.121—125.• Razdevπek-PuËko, C. (2002). Nacionalni preizkusi znanja in sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanjaznanja. Vzgoja in izobraæevanje, XXXIII (2), 4—10.• Razdevπek-PuËko (2004): Sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja pri gospodinjstvu. Bilt. —Druπ. strok. predmet. uËitelj. gospodinj. Slov., 16, 31, 11—19.• Rutar, Z. in Rutar D. (1997). Kaj pouËujemo in preverjamo v πolah. Radovljica: Didakta.• Rutar Ilc, Z. (2000). IzhodiπËa nove kulture preverjanja znanja. Vzgoja in izobraæevanje, XXXI (2—3), 78—81.• Rutar Ilc, Z. (2001). Spodbujanje in preverjanje kompleksnega razmiπljanja (povzetek). V: Zunanje preverjanjein ocenjevanje v osnovni in srednji πoli, gradivo posveta, Ljubljana: ZDPD Slovenije, stran 19.• Torrance, H. (ed.) (1995). Evaluating Authentic Assessment. Buckingham, Philadelphia: Open University Press.• UËni naËrt Naravoslovje in tehnika (2000). Ljubljana: M©Z©: Zavod RS za πolstvo.• Wiliam, D. (2000). Integrating summative and formative functions of assessment. Prague: Keynote address tothe European Association for Educational Assessment.120

Seznam materiala za praktično delo inpripomočkov za izvedbo poskusov in dejavnostiBIOLOŠKE VSEBINEPREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJElupacvetliËni lonecprstseme drevesanalepkeπkatleplodovi in semenasteklen kozarecpolæplastiËen terarij spokrovommahlubjesuho listjeovseni kosmiËijabolkosolatasipina kostmesokruhsladkor113 kg11010veË114114 cmza lonËnice ali iz gozdakatero kolilahko veËlahko veËnaberejo v naravi1 lkatere koli vrsteËim veËjinaberejo v naravinaberejo v naravinaberejo v naraviPri vseh poglavjihKako spoznavam svet okoli sebeKako spoznavam svet okoli sebeæivali v tvoji okolici — polæi, æuæelkeKako se æivali premikajoPlodovi in semenaKako spoznavam svet okoli sebeRazπirjanje rastlinRazπirjanje rastlinRazπirjanje rastlinÆivali v tvoji okolici — polæiÆivali v tvoji okolici — polæiÆivali v tvoji okolici — polæi, æuæelkeplazilci, sesalciÆivali v tvoji okolici — polæiplazilciÆivali v tvoji okolici — polæi, æuæelkeÆivali v tvoji okolici — polæi, æuæelkeÆivali v tvoji okolici — polæi, æuæelkeÆivali v tvoji okolici — polæi, æuæelkesesalciÆivali v tvoji okolici — polæi, æuæelkeÆivali v tvoji okolici — polæiÆivali v tvoji okolici — æuæelkeÆivali v tvoji okolici — æuæelkeÆivali v tvoji okolici — æuæelke121

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJEËokoladabonbonpπeniËni otrobitoaletni papirpodstavek zalonËnicepajek v mreæitravna bilkahroπËlistkobilica ali muhavejicetravne bilkedlakadeæevnikmokricarisalni listplastiËna posodakartonakvarijmrestvodabombaæne krpesenooblanci011111111111120 jajËecveËkatera koli vrstalahko mokarlahko tudi senokatera koli vrstaiz mlakeÆivali v tvoji okolici — æuæelkeÆivali v tvoji okolici — æuæelkeÆivali v tvoji okolici — æuæelkeÆivali v tvoji okolici — æuæelkeÆivali v tvoji okolici — æuæelkeÆivali v tvoji okolici — pajkiÆivali v tvoji okolici — pajkiÆivali v tvoji okolici — pajkiÆivali v tvoji okolici — pajkiÆivali v tvoji okolici — pajkiÆivalska bivaliπËaPtiËiPtiËiPtiËiKako se æivali premikajoKako se æivali premikajoKako se æivali premikajoKako se æivali premikajoKako se æivali premikajoDvoæivkeDvoæivkeDvoæivkePtiËiSesalciSesalci122

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJEposoda za hranohrana za hrËkepisarniπki papirvoπËenkelisti z drevestempera barviceËopiËrisalni listfiæolov strokjogurtov lonËekseme slakaπkatla s predelnosteno in odprtinocvetoËa rastlinapraprotimahoviposoda za vodoglive21veË11215501A4poljubne barverazliËne vrstepoljubne barverazliËne vrsterazliËne vrsterazliËne vrsteSesalciSesalciSemenkeSemenkeSemenkeSemenkeSemenkeSemenkeSemenkeSemenkeSemenkeSemenkeSemenkePraproti in mahoviPraproti in mahoviPraproti in mahoviGlive123

FIZIKALNE IN TEHNIŠKE VSEBINEPREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJEsmrekova deskaæebljilesni vijakimeterkotniklisiËji repvrtalnik s svedromokrogla pilaizvijaËmizarske kleπËekladivo1 komveË2 kom1 kom1 kom1 kom1 kom1 kom1 kom1 kom1 komlahko ostanki stenske obloge, ladijskega poda ipd.ali deπËice: 210 x 250 mm, 180 x 240 mm (2 kom),140 x 240 mm (2 kom), 150 x 140 mm, 140 x 20 mm(2 kom)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Æivalska bivaliπËa (Za zelo radovedne)Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)Tako gre laæje (Premikanje, prevaæanje,gradnikisestavljankeπkatla1 komplet1 komnpr. lego kockeveËja πkatla iz valovitega kartonaprenaπanje)Tu je moj dom (Prostori za bivanjein gibanje)Tu je moj dom (Prostori za bivanjein gibanje)kartonske πkatlice veËmanjπe πkatliceTu je moj dom (Prostori za bivanjein gibanje)barvni papirlahko tudi stare revijeTu je moj dom (Prostori za bivanjein gibanje)124

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJElepilo za papir1 komTu je moj dom (Prostori za bivanjein gibanje)πkarje1 komTu je moj dom (Prostori za bivanjenoæ za rezanje 1 komolfa noæpapirjain gibanje)Tu je moj dom (Prostori za bivanjein gibanje)Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)Kje vse se pretaka voda? (Pretakanje)Tako gre laæje (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)kovinsko ravnilo 1 kompri rezanju papirja z noæem, dolæina ravnilaTu je moj dom (Prostori za bivanje ingibanje)Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)Tako gre laæje (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)luknjaË1 komlahko tudi plutovrtTu je moj dom (Prostori za bivanje ingibanje)Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)Tako gre laæje (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)glina1 zavitek0,5 kgZakaj æoge niso iz gline (Lastnostitrdnin)Oblikovanje mehkih snovi125

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJEgumice (navadne)nekaj kosovZakaj æoge niso iz glinekovinska æicatrak iz ploËevineplastiËno ravnilopo 1 kos11bakrena, jeklena, spajka (lot)dolæine okoli 100 — 150 mm, brez izolacijevelikost pribliæno 20 mm x 120 mm (za proænost intrdoto), primerno debel, da je proæen in trddolæina 250 mm ali podobno(Lastnosti trdnin)Zakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)Zakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)Zakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)navadni svinËnik 1HB svinËnikZakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)karton110 cm x10 cm , debelina 2 mmZakaj æoge niso iz glinekrpa blaga azaπËitna lesena podlagarazliËne gostote, nekaj kosov1svilena, bombaæna, volnena, razliËne gostote tkanja indebeline, velikost 150 mm x 150 mmlahko risalna deska ali kaj podobnega 20 cm x 20 cm(Lastnosti trdnin)Zakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)Zakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)Kaj lahko narediπ iz gline in papirjalonËki za vodoplastika, mehka avreËke iz razliËnihsnovi10 ali veËnekaj kosovnekaj kosovprozorni, veliki kot lonËki za jogurt(navadno se dobijo na stojalih za vodo)plastika kot za vreËke, iz razliËnih materialovkvadrati 100 mm x 100 mm do 150 mm x 150 mm(merjenje prepustnosti za vodo)vreËke velikosti pribliæno A4 ali A5kolikor mogoËe dobro tesnjenje zrakaiz papirja (svileni, riæev, pisarniπki …)iz mehke plastike (kot za vreËke)iz blaga (svileno, bombaæno, volneno …) iz enakih snovi kot (a)(Obdelovanje mehkih snovi)Zakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)Zakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)Zakaj æoge niso iz gline(Lastnosti trdnin)126

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJElepilni traklupa11lepilni trak, ki bo lahko zatesnil vreËke,npr. πiroki rjavi lepilni trak za paketeza ogledovanje sipkih snovi od 5 —10 cmZakaj æoge niso iz gline (Lastnostitrdnin)Zakaj æoge niso iz gline (Lastnostipapirnati robËkitrdnin) (za zelo radovedne)Kaj lahko narediπ iz gline in papirjabelo tekoËe lepilo(Obdelovanje mehkih snovi)Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)elektriËni meπalnik 1 komKaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)cedilo1 komplastiËno, premer 10 cmKaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)Kako lahko loËimo zrnje in luπËine(LoËevanje snovi)mizarska svora 2 komKaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)lepenka2dva kosa format A4Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)les, kos2leseni ploπËi (za roËno izdelovanje papirja)Kaj lahko narediπ iz gline in papirjatrakovi iz razliËnihsnoviπkatlica za uteæipo 1 kom180 mm x 300 mmpisarniπki papir, karton, valoviti karton, lepenkalahko kartonska 5 cm x 5 cm x 3 cm(Obdelovanje mehkih snovi)Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)uteæiuteæi πolske tehtnice 20 g, frnikole, zrna fiæolaKaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)127

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJEpisarniπki papir veË listovza gubanje, nosilnost 10 listovKaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)πkarje1velikostKaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)Kaj lahko narediπ iz lesa?(Obdelovanje trdih snovi)karton1format A5Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)pisemske razcepke kom4 + 4Kaj lahko narediπ iz gline in papirja(Obdelovanje mehkih snovi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)lesena klada 2 kom210 x 150 x 50 mmKaj lahko narediπ iz gline in papirjaletvice izsmrekovega lesapenasta guma11nekaj kosov200 mm x 50 mm x 8 mm200 mm x 20 mm x 20 mm200 mm x 200 mm (za πtampiljko)(Obdelovanje mehkih snovi)Kaj lahko narediπ iz lesa?(Obdelovanje trdih snovi)Kaj lahko narediπ iz lesa?roËna kovinskaæagicajeralnik11(Obdelovanje trdih snovi)Kaj lahko narediπ iz lesa?(Obdelovanje trdih snovi)Tako gre laæe(Premikanje, prevaæanje, prenaπanje)Kaj lahko narediπ iz lesa?(Obdelovanje trdih snovi)Tako gre laæjemizarska svora,kovinska1(Premikanje, prevaæanje, prenaπanje)Kaj lahko narediπ iz lesa?(Obdelovanje trdih snovi)128

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJEbrusilna kladica1Kaj lahko narediπ iz lesa? (Obdelovanjetrdih snovi)Tako gre laæjeokrasna æarnicaploπËata baterija(baterijski vloæek)æarnicaokov (grlo) za æarnicoæice (elektriËni vodniki)baterijska svetilka naploπËato baterijoprikljuËni æicistikalordeËa svetleËa dioda(LED)aluminijeva folijaplastiËne æliËkeplutovinast zamaπekmehka æicakleπËe πËipalkebrizgaplastiËen kozarËeksteklen kozarec1142612121 kos6 kom1 kom50 cm1 kom133narejena iz luËk za novo leto4,5 V3,5 W, æarnice za æepno svetilkoprimerno æarnicamgole na obeh koncih (10 - 15c m)taka, da je dobro vidna pot elektriËnega kroga(taborniπka na ploπËato baterijo)na eni strani goli, na drugi strani bananski prikljuËek(15 - 20 cm)kakrπno je v uËbenikurdeËa200 mm x 100 mmza mlinËekza mlinËekdebelina 1 - 2 mm (za stojalo za mlinËek)pri mlinËkuplastiËna brizga, 50 mllahko jogurtovi lonËkikozarci za vlaganje, 1 l(Premikanje, prevaæanje, prenaπanje)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)SencaDan, noË in mrak»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)»e je ni, je vse narobe (ElektriËni krogi)Kje vse se pretaka voda? (Pretakanje)Kje vse se pretaka voda? (Pretakanje)Kje vse se pretaka voda? (Pretakanje)Kje vse se pretaka voda? (Pretakanje)Poπkropi prijatelja (Kapljevine )Poπkropi prijatelja (Kapljevine )Poπkropi prijatelja (Kapljevine )129

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJElesena palËkamivkaplastenka zzamaπkombalonËek, gumijaststenjvosekmodel, kovinskiælice6pribliæno 2 dl11 ali veË1000 mmvsaj 1po 1lahko palËke od luËk ali kaj podobnegalahko tudi kaka druga sipka snov(model kapljevine)prozorna, 1 lza izdelavo sveËza izdelovanje sveË, 1 dm 3za sveËe, lahko razliËne oblike: valj, kvader, krogla,morda ploËevinka za pijaËoplastiËna, lesena, kovinskaPoπkropi prijatelja (Kapljevine )Poπkropi prijatelja (Kapljevine )Igrajmo se z baloni (Plini)Igrajmo se z baloni (Plini)Kam izgine luæa (Spreminjanje snovi)Kam izgine luæa (Spreminjanje snovi)Kam izgine luæa (Spreminjanje snovi)Zakaj kuhalnice niso kovinske?podloæenapisemska ovojnicalonec, kovinski11plastiËna podloga ovojnice z zraËnimi mehurËkikovinski (nerjaveËe jeklo), 1—1,5 l(Toplotna prevodnost snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike (Magnetne lastnosti snovi)Zakaj kuhalnice niso kovinske?(Toplotna prevodnost snovi)Zakaj kuhalnice niso kovinske?paliËasti magnetπivanke, jeklenebucikekovinski æeblji22nekajnekajenako moËna, z oznako polov 6—10 cm,πiroki 0,5 —1cmsrednje velikostinavadne kovinske bucike brez plastiËne glavice2 cm(Toplotna prevodnost snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)130

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJErazliËni vijakisponke za papir,kovinskekompasvrvicapaliËasti magnetnekajnekaj11 kolut3take, ki jih lahko namagnetimo, in take, ki jih nemoremo, velikost 2—4 cmrazliËno velike, po dve enako velikienostaven, oznaËene strani nebatanka vrvica (za izdelavo kompasa), dolæina 0,5 mrazliËno moËni, z oznako polovKako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)Kako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)(Za zelo radovedne)magnetni obroËki 5 ali veËenako moËni magnetni obroËki, premer 2 cmKako lahko pobereπ raztresenebucike? (Magnetne lastnosti snovi)(Za zelo radovedne)fiæolova zrna nekaj zrnKako loËimo zrnje in luπËine(LoËevanje snovi)zdrob1 peπËicoKako loËimo zrnje in luπËine(LoËevanje snovi)riæ1 peπËicaKako loËimo zrnje in luπËineplastenka z1 komzamaπkomplastelinvsaj dva kosa razliËnih barv(LoËevanje snovi)Kako loËimo zrnje in luπËine(LoËevanje snovi)Kako loËimo zrnje in luπËine(LoËevanje snovi)rutica1zavarovanje oËi pri moËni osvetlitvi (30 cm x 30 cm) Dan, noË, mrak131

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJEmoËna svetilka aligrafoskopmerilni trakkredaπkatla iz kartonamodel hribavrvpalica z luknjamikresniËkemaËja oËesaodsevni trakovisvetla oblaËilaleseni letvici11 (ali veË)113 kosi12navadna bela πolska kredaza preprosto sonËno uro, glej uËbenikiz kartona200 mm 200 mmdovolj moËna za preprosto tehtanje,po 1000 mm dolgi kosi, debeline 5 mmpo ena luknja na obeh konceh, ena na sredini; luknjenaj bodo 6 mm v premeru, da gre skoznje vrv (glejprejπnjo postavko), dolæina palice okoli 450 mm(za primerjalno tehtnico)pripomoËki za boljπo opaznostpripomoËki za boljπo opaznostpripomoËki za boljπo opaznostpripomoËki za boljπo opaznost250 mm x 10 mm x 10 mmDan, noË, mrakSencaSencaSencaSencePrinaπamo in odnaπamoPrinaπamo in odnaπamoPrinaπamo in odnaπamoPrinaπamo in odnaπamoPrinaπamo in odnaπamoPrinaπamo in odnaπamoTako gre laæe (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)leseni letvici 240 mm x 10 mm x 10 mmTako gre laæe (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)okrogla palica 1F4 mm x 160 mmTako gre laæe (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)okrogla palica 1F4 mm x 100 mmTako gre laæe (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)tanek karton 130 mm x 180 mmTako gre laæe132

PREDMET ŠTEVILO OPIS, OPOMBE POGLAVJEvaloviti karton 1200 mm x 100 mmTako gre laæe (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)valoviti karton 1100 mm x 50 mmTako gre laæe (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)stiropor1 kos30 mm x 30 mm x 30 mmTako gre laæe (Premikanje, prevaæanje,prenaπanje)stiropor4 kosi10 mm x 10 mm x 10 mmTako gre laæe(Premikanje, prevaæanje, prenaπanje)brusilni papir 1120 mm x 30 mmTako gre laæe(Premikanje, prevaæanje, prenaπanje)gumica3tanka gumica (model dirkalnega avtomobila)Tako gre laæepapirnata vreËkaplastiËna vreËkagumapomaranËne lupinejabolËni ogrizekpalica zaoznaËevanjeza preizkus razgradljivostiza preizkus razgradljivostiza preizkus razgradljivostiza preizkus razgradljivostiza preizkus razgradljivostiza preizkus razgradljivosti(Premikanje, prevaæanje, prenaπanje)Kaj vse odvræemo (Odpadki)Kaj vse odvræemo (Odpadki)Kaj vse odvræemo (Odpadki)Kaj vse odvræemo (Odpadki)Kaj vse odvræemo (Odpadki)Kaj vse odvræemo (Odpadki)133

Tehniški dneviPri izvajanju je poudarek na medpredmetnem sodelovanju, pogosto jih lahko pripravimo v obliki projektnegadela. Vsi uËenci in uËenke naj bodo aktivni, samostojni in ustvarjalni.Sodelujejo naj tudi pri pripravi. VkljuËujejo naj se v vse faze dela: od zamisli, okvirnega in podrobneganaËrta do izvedbe in predstravitve, analiziranja in vrednotenja dela. 1Dneve dejavnosti lahko organiziramo za vsak razred posebej, skupno za nekaj razredov, ali za celo πolo.TeæiπËe naËrtovanja naj bo v okviru πolskih strokovnih aktivov in se izvaja kot timsko delo profesoric in profesorjev.Moæno je tudi mentorsko delo (npr. pomoË profesorja tehnike in tehnologije pri razrednempouku).V projektno zasnovanem delu odkrivajo probleme in jih po svojih zmoænostih organizirano reπujejo. Iz spoznanjin izkuπenj Ërpajo pobude za nadaljno uËenje. 1NEKAJ PREDLOGOV VSEBIN TEHNIŠKIH DNI1. Izdelava roËno izdelanega papirja in uporaba vzorcev (izdelava voπËilnic, vabil ...)2. Izdelava predmetov tradicionalnih obrti — spominkov (izdelki iz gline, usnja, lesa ...)3. Bivanje (stanovanja, oprema — izdelava modelov hiπ, bivalnih prostorov, opreme ...)4. Pridobivanje pitne vode (zajetje, vodovod, hiπna napeljava, merjenje porabe vode ...)5. Promet (ravnanje peπcev, kolesarjev, potnikov v avtomobilskem in avtobusnem prometu, izboljπanjeprometa v okolici πole, izdelava modelov prometnih znakov in pripomoËkov za πolski poligon, pregledikoles...) 2VREDNOTENJE TEHNIŠKIH DNISvoje doseæke lahko predstavijo soπolkam in soπolcem, starπem in drugim s plakati, fotografijami, videofilmiali s skupno razstavo izdelkov.Literatura:1. Novak, H.: Projektno uËno delo (DrugaËna pot do znanja), Ljubljana: DZS, 19902. Bezjak, J.: Projektno uËno delo III, od ideje do izdelkov (Idejni projekti ob tehniπkih dnevih), Ljubljana:Zaloæba Somara d.o.o., 2003134

Naravoslovni danPodani so trije predlogi uËne ure za naravoslovni dan, ki ga lahko organizirate v Æivalskem vrtuLjubljana. Prva ura je organizirana in vodena s strani æivalskega vrta, druga ura pa z razrednim uËiteljem.Trije predlogi učne ure:1. Izkustveno doæivljanje in spoznavanje polæev, æuæelk in pajkov, razvrπËanje æivaliUËna vsebina: spoznavanje polæa ahatnika, paliËnjaka in ptiËjega pajka.LoËevanje teh æivali po zunanjih znakih.UËni cilji: uËenci razvrstijo æiva bitja v osnovne skupine, uporabijo metodo razvrπËanja, razlikujejo æivabitja po zgradbi, po prehrani in æivljenjskem prostoru, spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo visto skupino, nekatere enake znaËilnosti, spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih æivali, povezujejo zunanjividez æivali z njenim naËinom æivljenja.2. Æivalska bivaliπËa in gibanje æivaliUËna vsebina: pri gibanju bomo opazovali razliËne æivali, njihovo gibanje bomo primerjali z naπim.UËni cilji: uËenci spoznajo, da se æivali gibljejo na razliËne naËine, razumejo pomen okonËin pri gibanju,spoznajo, da gibanje omogoËajo miπice, ovrednotijo uspeπnost premikanja kopenskih æivali priplazenju, plezanju, skakanju.3. Spoznavanje dvoæivk, plazilcev, ptiËev in sesalcev, razvrπËanje æivali.UËna vsebina: spoznavanje navadne krastaËe, ameriπkega rdeËega goæa, bele πtorklje,zlatega hrËka, slona in nojev.UËni cilji: uËenci spoznajo zunanjo zgradbo dvoæivk, plazilcev, ptiËev in sesalcev. Povezujejo zunanjividez æivali z njenim naËinom æivljenja.Razredni uËitelj vodi drugo uËno uroV Æivalskem vrtu Ljubljana lahko opazujete πtevilne plazilce, ptiËe in sesalce. UËenci jih lahko primerjajomed seboj, opazujejo njihova bivaliπËa, vedenje. Ugotavljajo, s Ëim se prehranjujejo in kako se gibljejo.Opazujete lahko grmovnice in drevesa, pri tem pa so vam v pomoË identifikacijske tablice, ki jihoznaËujejo s podatki o njihovih listih, cvetovih, plodovih in skorji. Jeseni in spomladi lahko opazujetetudi mahove in praprotnice, ter zgodaj spomladi æabji mrest in razvoj v paglavce in male æabe, ki junijazapuπËajo mlake in odhajajo v gozd.135

Preglednica za uporabo starih učbenikovin novih delovnih zvezkovJESENStari učbenikJESENNovi delovni zvezekNAJLJUB©E DREVOstr.9 / Vse leto opazuj svoje drevo. Spremljaj ga vvseh letnih Ëasih. V delovni zvezek nariπi, kakπnoje jeseni, pozimi, spomladi in poleti.Izberi seme svojega drevesa. »e ga posadiπ, bomogoËe zraslo novo drevo.POTUJO»A SEMENAstr. 10Ob pomoËi delovnega zvezka lahko izdelaπzbirko plodov in semen.ÆIVALI V TVOJI OKOLICIPolæistr. 13Polæa previdno in neæno dvigni in si ga dobrooglej. Pri opazovanju si pomagaj z navodili vdelovnem zvezku.Æuæelkestr. 15.Mravljo lahko v delovni zvezek tudi nariπeπ.Naredi poskus v delovnem zvezku in vanj zapiπisvoje ugotovitve.Pajkistr. 18Opazuj pajka, zabavno je!Ugotovitve zapiπi v delovni zvezekÆIVALSKA BIVALI©»Astr. 21Po navodilih v delovnem zvezku poskuπaj izdelatiptiËje gnezdo.TU JE MOJ DOMProstori za bivanje in gibanjestr. 24S kockami ali majhnimi πkatlicami lahko izdelaπmodel svoje sobe ali sobe, ki si jo æeliπ. Vdelovnem zvezku preberi navodila.str. 24Iz odpadnih kartonskih πkatel lahko izdelaπ tudimodel prave igralne hiπe. Kako? V delovnemzvezku si oglej naËrt.ZAKAJ ÆOGE NISO IZ GLINE?Lastnosti trdninGnetljivoststr. 26KAKO SPOZNAVAM SVET OKOLI SEBENAJLJUB©E DREVO1. del, str. 4 naloga 1Svoje drevo opazuj v vseh letnih Ëasih in ganariπi1. del, str. 5 naloga 2Izberi seme svojega drevesa in ga posadi.RAZ©IRJANJE RASTLIN1. del, str. 7 naloga 1Izdelaj si zbirko razliËnih plodov in semen, ki jihnabereπ v naravi.ÆIVALI V TVOJI OKOLICIPolæi1. del, str. 7 naloga 1Spoznaj polæa.Æuæelke1. del, str. 8 naloga 2Spoznaj æuæelkePajki1. del, str. 9 naloga 3Spoznaj pajke.ÆIVALSKA BIVALI©»A1. del, str. 11 naloga 1Poskuπaj izdelati ptiËje gnezdo.TU JE MOJ DOMProstori za bivanje in gibanje1. del, str. 14 naloga 1Iz gradnikov sestavljanke sestavi model svojesobe ali sobe, ki si jo æeliπ.1. del, str. 15 naloga 2Izdelaj model igralne hiπe.ZAKAJ ÆOGE NISO IZ GLINE?Lastnosti trdninGnetljivost1. del, str. 26 naloga 1136

Stari učbenikZgneti telo poljubne oblike in ga nariπi v delovnizvezek.Proænoststr. 27RaziπËi razliËne predmete in ugotovi, ali so narejeniiz proænih novi ali ne.Trdotastr. 27RaziπËi razliËne snovi in ugotovi, ali so trde alimehke.Prepustnost za vodostr. 27Iz razliËnih snovi oblikuj cedila in ugotovi, aliprepuπËajo vodo ali ne.Prepustnost za zrakstr. 28Kako lahko raziπËeπ, ali snov prepuπËa zrak?Naredi poskus po navodilih iz delovnega zvezka.OBDELOVAJE MEHKIH SNOVIstr. 30Ali znaπ izdelati glinen lonËek? Poglej navodila vdelovnem zvezku.str. 31RoËno izdelan papir lahko izdelaπ po razliËnihpostopkih. Oglej si postopek in navodila vdelovnem zvezku.str. 31Iz Ëesa je papir?str. 32Ali je ves papir enak? Naredi poskus po navodilihv delovnem zvezku.str. 32Katera oblika ima najveËjo trdnostNaredi izdelke po navodilih v delovnem zvezku.str. 32Ali je kaj trden most?str. 32Kako lahko poveËaπ trdnost listu papirja?Preizkusi po navodilih v delovnem zvezku.str. 33Iz tankega kartona lahko izdelaπ gibljive modele.V delovnem zvezku si oglej naËrt in navodila zaizdelavo gibljive veverice.OBDELOVANJE TRDIH SNOVILes in obdelava lesastr. 38Izdelaj si πtampiljko.ELEKTRI»NI KROGINovi delovni zvezekZgneti telo poljubne oblike in ga nariπi.Proænost1. del, str. 16 naloga 2.RaziπËi razliËne predmete in ugotovi, ali so narejeniiz proænih snovi ali ne.Trdota1. del, str. 18 naloga 3RaziπËi razliËne snovi in ugotovi, ali so trde alimehke.Prepustnost za vodo1. del, str. 19 naloga 4Iz razliËnih snovi oblikuj cedila in ugotovi, aliprepuπËajo vodo.Prepustnost za zrak1. del, str. 20 naloga 6RaziπËi, ali snov prepuπËa zrak.KAJ LAHKO NAREDI© IZ GLINE IN PAPIRJA?Obdelovanje mehkih snovi1. del, str. 21 naloga 1Izdelaj lonËek iz gline.1. del, str. 21 naloga 2Kako lahko izdelaπ roËno izdelan papir?1. del, str. 22 naloga 3Ali je ves papir enak?1. del, str. 22 naloga 3Ali je ves papir enak?1. del, str. 24 naloga 7Katera oblika ima najveËjo trdnost1. del, str. 22 naloga 4Ali je kaj trden most?1. del, str. 25 naloga 8Kako lahko poveËamo trdnost listu papirja?1. del, str. 24 naloga 6Iz tankega kartona lahko izdelaπ gibljive modele.KAJ LAHKO NAREDI© IZ LESA?Obdelovanje trdih snovi1. del, str. 26 naloga 1Izdelaj svojo πtampiljko.»E JE NI, JE VSE NAROBEElektriËni krogi137

Stari učbenikstr. 39ElektriËno svetilko priægeπ s pritiskom na stikalo.Kaj pa Ëe imaπ le æarnico, kaj πe potrebujeπ, da bizasvetila?str. 40Kako moraπ postaviti æarnico k ploπËati bateriji,da bo zasvetila?str. 41ElektriËno stikalo. Naredi poskus po navodilih vdelovnem zvezku.str. 41Izdelaj stikalo po navodilih v delovnem zvezku.str. 42ElektriËne sheme. Reπi naloge v delovnemzvezku.str. 42Kovina ali les - je vseeno?Prevodniki in izolatorjistr. 43Varovanje pred poπkodbamiZakaj trije prikljuËkistr. 44Kako deluje varovalka? Naredi poskus po navodilihiz delovnega zvezkaZIMAKAJ VSE SE PRETAKA?str. 48Poglej model na sliki. Podobnega lahko izdelaπpo navodilih v delovnem zvezku.PO©KROPI PRIJATELJAKapljevinestr. 51Vodo iz steklenice prelij v tri razliËne posode. Alibo voda spremenila obliko?str. 51Reπi naloge v delovnem zvezku.str. 52Ali je voda stisljiva? Naredi poskus, ki je opisan vdelovnem zvezku.str. 52Ali se vse kapljevine enako hitro pretakajo?Naredi poskus po navodilih iz delovnega zvezka.str. 53V hiπi je nekdo obeπal slike. Pri delu ni bilnatanËen. Kateri sliki imata zgornji rob vodoraven?str. 53Ali je med prelivanjem vode in presipavanjemNovi delovni zvezek1. del, str. 28 naloga 1Imaπ le æarnico; kaj πe potrebujeπ, da bi zasvetila?1. del, str. 28Katera æarnica sveti?1. del, str. 29 naloga 3ElektriËno stikalo1. del, str. 29 naloga 4Izdelaj stikalo1. del, str. 30 naloga 5ElektriËne shemeKovina ali les je — vseeno?1. del, str. 30 naloga 6ElektriËni prevodniki in izolatorjiVarovanje pred poπkodbami1. del, str. 31 naloga 7Zakaj trije prikljuËki?1. del, str. 32Kako deluje varovalka?ZIMAKJE VSE SE PRETAKA VODA?Pretakanje1. del, str. 34. naloga 1Izdelaj podoben model, kot je na sliki.PO©KROPI PRIJATELJAKapljevine1. del, str. 34 naloga 1Enako koliËino soka nalij v razliËne lonËke.1. del, str. 35 naloge 2—51. del, str 36 naloga 6Ali je voda stisljiva? Poskusi.1. del, str. 36 naloga 7Ali se vse kapljevine enako hitro pretakajo?Poskusi.1. del, str. 35 naloga 3V hiπi je nekdo obeπal slike. Pri delu ni bilnatanËen. Primerjaj zgornji rob slik z gladinokapljevine v plastenki.1. del, str. 37 naloga 8Kaj lahko presipavamo? Poskusi.138

Stari učbenikmivke kakπna razlika? Izcedi poskus iz delovnegazvezka.IGRAJMO SE Z BALONIPlinistr. 54Zakaj se je balon napihnil? Naredi poskus ponavodilih v delovnem zvezku.KAM IZGINE LUÆASpreminjanje snovistr. 55Naredi nalogo v delovnem zvezku.str. 55Kam je izginila luæa? Premisli in reπi nalogo vdelovnem zvezku.str. 57Na podobe naËin lahko naredimo sveËo. Preberinavodila v delovnem zvezku.ZAKAJ KUHALNICE NISO KOVINSKEToplotna prevodnost snovistr. 58Kako se segrevajo ælice iz razliËnih snovi v vroËivodi? Naredi poskus po navodilih v delovnemzvezku.str. 59Kako dobro zrak prevaja toploto? Naredi poskuspo navodilih v delovnem zvezku.KAKO LAHKO POBEREMO RAZTRESENEBUCIKEMagnetne lastnosti snovistr. 63Kaj vse lahko premakneπ z magnetom? Poskusi.str. 64Ali magnet privlaËi na vseh delih enako dobro?Naredi poskus po navodilih v delovnem zvezku.str. 64V kateri legi se magneta privlaËita in v kateriodbijata? Poskusi po navodilih v delovnemzvezku.str. 65Ali veπ, kako je kompas sestavljen? Nariπi ga vdelovni zvezek.str. 65Kako deluje kompas? Naredi poskus po navodilihiz delovnega zvezka.str. 65Æeliπ imeti kompas? Naredi ga po navodilih vdelovnem zvezku.str. 65Ali lahko naredimo magnet? Preberi navodilo vdelovnem zvezku.Novi delovni zvezekIGRAJMO SE Z BALONIPlini1. del, str. 37 naloga 1Lastnosti plinovKAM IZGINE LUÆASpreminjanje snovi1. del, str. 38 naloga 1Kam izgine sneæak s prvimi toplimi dnevi?1. del, str. 39 naloga 2Kaj se je zgodilo z vodo, ki je bila v perilu?1. del, str. 39 naloga 4Z litjem izdelaj sveËo.ZAKAJ KUHALNICE NISO KOVINSKEToplotna prevodnost snovi1. del, str. 40 naloga 1Ali se ælice iz razliËnih snovi segrevajo enako?1. del, str. 40 naloga 2Ali je zrak toplotni prevodnik ali izolator?KAKO LAHKO POBERE© RAZTRESENEBUCIKEMagnetne lastnosti snovi1. del, str. 41 naloga 1Kaj vse lahko premakneπ z magnetom?1. del, str. 42 naloga 2Ali magnet privlaËi na vseh delih enako dobro?1. del, str. 43 naloga 3Se magneta privlaËita ali odbijata?1. del, str. 44 naloga 5Nariπi kompas. OznaËi iglo in vetrovnico!1. del, str. 44 naloga 6Kako deluje kompas?1. del, str. 45 naloga 7Naredi si kompas.1. del, str. 43 naloga 4Namagneti πivanko!139

Stari učbenikKAJ DELAJO SOLINARJILoËevanje snovistr. 67Kako lahko loËiπ fiæol od zdroba? Naredi poskuspo navodilih iz delovnega zvezka.str. 68KanarËek ima v kletki posodico s hrano. V njej socela zrna in luπËine zrn, ki jih je æe pojedel. Kakoodstraniπ luπËine, da kanarËek laæe pride do zrn?str. 69Kaj narediπ, Ëe æeliπ loËiti riæ od vode, v kateri seje kuhal? Naredi poskus v delovnem zvezku.str. 69Kalna voda, ki nastane po nevihtah, se po nekajdneh zbistri. Kako?str. 70Ali lahko vedno spet loËimo snovi, ki smo jihzmeπali? Naredi poskus iz delovnega zvezka.TO SEM JAZ, KAJ PA TI, TO SMO PA MI VSIÆiva bitja se spreminjajostr. 71V Ëim ste si soπolci podobni in v Ëem se razlikujete?str. 71Ali znaπ iz stolpcev ugotoviti povpreËno viπinouËencev?str. 72V Ëem se razlikujejo deklice od deËkov? Naredinaloge v delovnem zvezku.str. 73Kdo dela otroke?KAKO DELUJE »LOVE©KO TELOGibalastr. 74Kaj se dogaja s tvojim telesom med gibanjem?str. 74Opazuj miπice, ko izmenoma stiskaπ in sproπËaπpest. Naredi poskus po navodilih v delovnemzvezku.str. 74Miπice imaπ tudi na obrazu, zato lahko spreminjaπsvoj izraz.str. 75Kadar jeπ piπËanca, si oglej, kako se miπice pritrjajona kosti. Zelo dobro si to lahko ogledaπ napiπËanËjem bedru.Kostistr. 75Stopi pred ogledalo in se opazuj. Odgovori navpraπanja v delovnem zvezku.Novi delovni zvezekKAKO LAHKO, LO»IMO ZRNJE IN LU©»INELoËevanje snovi1. del, str. 46 naloga 2Sejanje.1. del, str. 64 naloga 1Vejanje1. del, str. 64 naloga 3Filtriranje1. del, str. 47 naloga 4Usedanje1. del, str. 47NeloËljive snoviTO SEM JAZ, KAJ PA TI, TO SMO PA MI VSIÆiva bitja se spreminjajo1. del, str. 48 naloga 1V Ëim ste si soπolci podobni in v Ëem se razlikujete?1. del, str. 48 naloga 2ZnaËilnosti uËencev prikaæi v preglednici alistolpcih.1. del, str. 49 naloge 1-3V Ëem se razlikujejo deklice od deËkov?1. del, str. 50 naloga 1Kaj æe veπ o rojstvu otrok?KAKO DELUJE »LOVE©KO TELOGibala1. del, str. 51 naloga 1Nariπi sebe …1. del, str. 52 naloga 1Napiπi, kaj se dogaja s tvojim telesom medgibanjem.1. del, str. 52 naloga 2Kaj misliπ, zakaj lahko spreminjamo izraz naobrazu?1. del, str. 53 naloga 3Oglej si piπËanËje bedro in nariπi, kako je miπicapritrjena na kost.Kosti1. del, str. 53 naloga 5Oglej si sliko v uËbeniku in opazuj sebe insoπolce …140

Stari učbenikPrebavilastr. 78Kaj se zgodi s hrano, ki jo pojeπ? Nariπi v delovnizvezek, kako si to predstavljaπ. Nato narediposkus.str. 79Kakπno vlogo imajo zobje pri prebavi?str. 80Zakaj jeπ? Napiπi odgovor v delovni zvezek.str. 82Oglej si æivila na prejπnji strani, katera lahko pojeπsurova? Katera moraπ kuhati? Reπi nalogo ponavodilih v delovnem zvezku.Dihalastr. 83Kako pride zrak do pljuË? Poglej v delovni zvezekin naredi poskus.str. 83Kaj se dogaja s prsnim koπem pri dihanju? Tolahko tudi preizkusiπ.str. 84Kaj se dogaja s pljuËi med dihanjem?Kako narediπ model pljuË in ga preizkusiπ, jeopisano v delovnem zvezku.str. 84»igav balon bo najveËji? Navodila za poskus so vdelovnem zvezku.str. 84Zakaj dihamo?str. 85Zakaj kajenje πkoduje zdravju?Srce, kri in æilestr. 87Kri lahko vidimo, Ëe se zbodemo ali ureæemo. Alijo lahko vidimo tudi drugaËe? Poglej v delovnizvezek in napravi poskus.str. 87Kaj je kri? Poglej v delovni zvezek.str. 88Srce poganja kri.Svoj srËni utrip lahko tudi izmeriπ. Poglej vdelovni zvezek in reπi nalogo.str. 88Kako deluje srce, bi si laæe predstavljali, Ëe bilahko poskusili. Ker delovanja srca ne moremoopazovati pri æivem Ëloveku, si bomo pomagali sposkusom, ki je opisan v delovnem zvezku.IzloËalastr. 89 / Kaj se zgodi z vodo, ki jo spijeπ? Premisliin svoja razmiπljanja zapiπi v delovni zvezek.Novi delovni zvezekPrebavila1. del, str. 54 nalogi 1 in 2Kaj se zgodi s hrano, ki jo pojeπ? V skico nariπi,kako si predstavljaπ potovanje hrane. Preverisvojo trditev s poskusom.1. del, str. 55 naloge 1—3Kakπno vlogo imajo zobje pri prebavi?1. del, str. 55 naloga 1Odpri hladilnik in poglej v shrambo …1. del, str. 57 naloge 1—4, str. 58 naloga 5NaËini priprave hraneDihala1. del, str. 59 nalogi 1 in 2Kako pride zrak do pljuË? Globoko dihaj in seopazuj.1. del, str. 59 naloga 1Kaj se dogaja s prsnim koπem pri dihanju?Preizkusi.1. del, str. 60 naloga 4Narisani so pripomoËki, s katerimi lahko izdelatemodel pljuË.1. del, str. 61 naloga 5»igav balon bo najveËji?1. del, str. 61 naloge 6—8Zakaj dihamo?1. del, str. 62 nalogi 9 in 10Zakaj kajenje πkoduje zdravju?Srce, kri in æile1. del, str. 63 nalogi 1 in 2Kje se pretaka kri?1. del, str. 63 nalogi 3 in 4Kaj je kri? Kakπen pomen ima za telo?1. del, str. 64 naloge 5—7Srce poganja kri.1. del, str. 64 naloga 8Kako deluje srce? Preizkusi.IzloËala1. del, str. 65 naloga 1Kaj se zgodi s tekoËino, ki jo zauæijeπ?141

Stari učbenikstr. 89Joj, kako se potim!Reπi naloge v delovnem zvezku in primerjaj svojaopaæanja z razlago.»utilaOko — Ëutilo za vidstr. 91Kaj misliπ, kako se znajdeπ v prostoru in kakoopraviπ kakπno delo, Ëe to poËneπ z zavezanimioËmi? Zapiπi v delovni zvezek in svoje domnevepreizkusi.str. 91Kako gledamo v mraku in kako, kadar je dovoljsvetlo? Zapiπi in naredi poskus v delovnemzvezku.str. 92Zakaj imamo dve oËesi? Premisli in zapiπi vdelovni zvezek. Svojo domnevo lahko preizkusiπ.Uho — Ëutilo za sluhstr. 93Pomisli, ali se zavedaπ vseh zvokov okrog sebe?Domnevo zapiπi in jo preizkusi po navodilih vdelovnem zvezku.str. 93Kakπni so lahko zvoki? To lahko preizkusiπ ponavodilih v delovnem zvezku.str. 93Zakaj imamo uhlje? »e te zanima odgovor na tovpraπanje, poglej v delovni zvezek.Okus in vonjstr. 95Kako preizkusiπ okus? Naredi poskus po navodilihv delovnem zvezku.str. 95Ali dobro vohaπ? Naredi poskus, ki je opisan vdelovnem zvezku.Jezik — Ëutilo za okusstr. 96Poskusi ugotoviti, ali tudi ti tako okuπaπ.Navodila preberi v delovnem zvezku.str. 96Ali z jezikom samo okuπamo? V delovnemzvezku je opisana naloga, kako to ugotoviπ.Koæa je tudi Ëutilostr.97Ali s tipom prepoznaπ predmete? To lahkopreizkusiπ tudi ti. V delovnem zvezku je opisanpotek dela.str. 97Razvrsti po velikosti. Navodila, kako to narediπ,so zapisana v delovnem zvezku.Novi delovni zvezek1. del, str. 66 naloge 1—6Joj, kako se potim!»utilaOko — Ëutilo za vid1. del, str. 67 nalogi 1 in 21. del, str. 68 nalogi 3 in 4Kako gledamo v mraku in kako, kadar je dovoljsvetlo?1. del, str. 68 nalogi 5 in 6Zakaj imamo dve oËesi?Uho — Ëutilo za sluh1. del, str. 69 nalogi 1 in 2 in str. 70 naloga 3Ali se vedno zavedaπ vseh zvokov okrog sebe?1. del, str. 70 naloge 3—5Kakπni so lahko zvoki?1. del, str. 70 naloga 6 in str. 71 nalogi 7 in 8Zakaj imamo uhlje?Okus in vonj1. del, str. 71 naloga 1 in str. 72 naloga 2Kako preizkusiπ okus?1. del, str. 72 naloge 1—3Ali dobro vohaπ?Jezik — Ëutilo za okus1. del, str. 73 naloge 1—3Kaj lahko okuπaπ z jezikom?1. del, str. 73 nalogi 3 in 4.Ali z jezikom samo okuπamo?Koæa je tudi Ëutilo1. del, str. 74 naloge 1—3Ali lahko s tipom prepoznaπ predmete?1. del, str. 75 naloga 4Preveri, ali lahko razvrstiπ predmete po velikosti,Ëeprav jih ne vidiπ.142

Stari učbenikstr. 97Se lahko prek koæe tudi pogovarjaπ? Poglej vdelovni zvezek in naredi poskus.str. 98S koæo zaznavamo svet okoli sebe. Poglej vdelovni zvezek in reπi nalogo.str. 98Koæa je videti tako … Poglej v delovni zvezek.Moæganistr. 100Oglej si sliko in razmisli, kakπno vlogo imajomoægani.str. 101Æivci so prepredeni po vsem telesu. Kaj misliπ,kakπno vlogo imajo? Zapiπi v delovni zvezek.str. 101Kaj naredimo zavedno in kaj nezavedno? Kdaj jeMiha moral misliti? Ko je pisal ali ko je prijel zaælico? Tudi ti lahko poskusiπ. Poglej v delovnizvezek.str. 102Nekatere snovi povzroËijo spremembe v moæganih,zaradi nekaterih ne zmoremo nadzorovatisvojih dejanj. Razmisli, kaj lahko storiπ, da semladi ne bi omamljali. Naredi naloge vdelovnem zvezku.POMLADDAN, NO», MRAKstr. 106MogoËe veπ, kako se vidi Zemlja iz vesolja?Nariπi jo v delovni zvezek.Nastanek dneva in noËistr. 107Kako nastaneta dan in noË?str. 107Kako vidimo podnevi kako v mraku in kakoponoËi? Reπi nalogo v delovnem zvezku.Vidnost telesstr. 108Veliko veËje luËi lahko opazujemo tudi v temnemprostoru. Svetimo z baterijsko svetilko inopazujemo, kako vidimo svetilko in kako osvetljenepredmete.SENCAstr. 110Kako velika je tvoja senca? Najbolje je, da joizmeriπ. Preberi navodila v delovnem zvezku.str. 110Tudi telesa, ki jih osvetlimo s svetilko, meËejoNovi delovni zvezek1. del, str. 75 nalogi 5 in 61. del, str. 75 naloga 7S koæo zaznamo dotik, boleËino, pritisk, toplotoin hlad.1. del, str. 76 nalogi 8 in 9Kakπna je povrπina koæe?ÆivËni sistemMoægani in æivci1. del, str. 76 naloga 1 in str. 77 nalogi 2 in 3Kakπno vlogo imajo moægani?1. del, str. 77 naloga 4Kakπno vlogo imajo æivci?1. del, str. 77 naloga 5Kaj naredimo zavestno in kaj nezavedno?Preizkusi.1. del, str. 78 naloga 6 in str. 79 naloga 7Katere snovi povzroËijo spremembe v moæganih,zaradi nekaterih ne zmoremo nadzorovati svojihdejanj?POMLADDAN, NO», MRAK2. del, str. 6 naloga 1Nastanek dneva in noËi2. del, str. 6 naloga 2Kako nastaneta dan in noË?2. del, str. 7 naloga 3Kako vidimo podnevi kako v mraku in kakoponoËi?Ali vidiπ?2. del, str. 7 naloga 4Kaj vidi deËek, kaj deklica?SENCA2. del, str. 8 naloga 1Kako dolga je tvoja senca?2. del, str. 10 naloga 2143

Stari učbeniksence. S tako senco se lahko igraπ. Preberinavodilo v delovnem zvezku.Prisojna in osojna stranstr. 111Slikarji z natanËnim senËenjem pokaæejo, da jepredmet tridimenzionalen in stoji v prostoru. Tuditi se lahko preizkusiπ v tej veπËini. Preberi navodilav delovnem zvezku.SonËna urastr. 112Sence mirujoËih predmetov se Ëez dan premikajo.To lastnost lahko uporabiπ za izdelavo preprostesonËne ure. Navodila poiπËi v delovnemzvezku.KAKO SE ÆIVALI PREMIKAJOstr. 114Ali opaziπ deæevnika, mokrico in kreπiËa?Previdno jih poberi in prinesi v πolo. Narediposkus po navodilih v delovnem zvezku in zapiπiugotovitve!str. 116V preglednico v delovnem zvezku napiπi nekajprimerov gibanja æivali.PRINA©AMO IN ODNA©AMOstr. 117Pozorno opazuj, kaj prinaπamo in kaj odnaπamo,in to zapisuj v delovni zvezek.str. 117»igava torba je danes najlaæja, Ëigava najteæja?Da bi to ugotovili, naredimo najprej preprostotehtnico, takπno, kot je opisana v delovnemzvezku.str. 117Kaj vzameπ s seboj na izlet? Naredi nalogo vdelovnem zvezku.str. 119Na morju, v zraku in na cesti nismo sami. Reπinaloge v delovnem zvezku.TAKO GRE LAÆEPremikanje, prenaπanje in prevaæanjestr. 122Zakaj se premika osebni avto? Svoje domnevelahko preveriπ s poskusom. Naredi naËrt, kajpotrebujeπ in kako ga izpeljeπ. Navodilo lahkoprebereπ v delovnem zvezku.str. 123Po navodilu iz delovnega zvezka lahko izdelaπmodel dirkalnega avtomobila.Novi delovni zvezekRaziπËi senco telesa, ki ga osvetljujeπ s svetilko.Prisojna in osojna stran2. del, str. 10 naloga 3OsenËi kocko.SonËna ura2. del, str. 11 naloga 4Izdelaj preprosto sonËno uro.KAKO SE ÆIVALI PREMIKAJO2. del, str. 11 naloga 1Kam sta namenjena deæevnik in mokrica? Kakose premikata?2. del, str. 12 nalogi 2a in 2bZapiπi nekaj primerov premikanja æivali.PRINA©AMO IN ODNA©AMO2. del, str. 13 naloga 1Kaj prinaπamo domov in kaj odnaπamo oddoma?2. del str. 14 naloga 2Katera torbica je laæja in katera teæja?2. del, str. 14 naloga 3Kaj vzameπ s seboj na izlet?2.del, str. 15 naloga 4Na morju, v zraku in na cesti nismo sami.Upoπtevaj pravila.TAKO GRE LAÆEPremikanje, prenaπanje in prevaæanje2. del str. 19 naloga 1Kaj poganja igraËe?2. del, str. 19 naloga 2Vozilo s pogonom na elastiko144

DVOÆIVKEStari učbenikstr. 126Oglej si æivali na slikah. V Ëem so si podobne in vËem se razlikujejo? Ugotovitve zapiπi v delovnizvezek.PLAZILCIstr. 129V Ëem so si æivali na fotografijah podobne in vËem se razlikujejo? Ugotovitve zapiπi v delovnizvezek.PTI»Istr. 132V Ëem so si æivali na slikah podobne? Ugotovitvezapiπi v delovni zvezek.SESALCIstr. 136V Ëem so si æivali na slikah podobne? Ugotovitvezapiπi v delovni zvezek.DREVESA IN GRMI V OKOLICI ©OLEstr. 140Kako se drevesa med seboj razlikujejo?PLODOVI IN SEMENAstr. 141Potipaj fiæolov strok. Kaj Ëutiπ? Ali kaj sliπiπ, Ëe gastreseπ? Ugotovitve zapiπi v delovni zvezek.str. 141Kaj seme in rastlina potrebujeta, da lahko zrasteta?Zapiπi svoje razmiπljanje in domnevo preizkusipo navodilih v delovnem zvezku.SEMENKEstr 142Izbrano rastlino s cvetom nariπi v delovni zvezekin odgovori na vpraπanja!ALI IMAJO VSE RASTLINE CVETOVEIN SEMENAstr. 144V delovni zvezek nariπi praprot.str. 144Ali imajo mahovi cvetove in semena? Narediposkus v delovnem zvezku in zapiπi ugotovitve!GLIVEstr. 145V delovni zvezek nariπi gobo in odgovori navpraπanja.ÆIVA BITJA SE SPREMINJAJO ZARADI RASTIIN RAZVOJANovi delovni zvezekSPOZNAJ IN PRIMERJAJ ÆIVALIDvoæivke2. del, str. 22 naloga 1Primerjaj med seboj moËerada in sekuljo! Ugotovi,v Ëem sta si podobna.Plazilci2. del, str. 22 naloga 2Primerjaj med seboj pozidno kuπËarico, evropskomoËvirsko sklednico in navadnega goæa. Ugotovi,v Ëem so si podobni!PtiËi2. del, str. 23 naloga 4Primerjaj med seboj veliko sinico, belo πtorkljo,kanjo in πojo. Ugotovi, v Ëem so si podobne!Sesalci2. del, str. 23 naloga 5Primerjaj med seboj domaËo maËko, polha, divjosvinjo in poljskega zajca. Ugotovi, v Ëem so sipodobni!SEMENKE2. del, str. 29 naloga 4Napiπi, kako se drevesa in grmovnice med sebojrazlikujejo.2. del, str. 25 naloga 1Potipaj fiæolov strok. kaj Ëutiπ? Ali kaj sliπiπ, Ëe gastreseπ?2. del, str.25 naloga 2Preizkusi, kaj potrebuje seme za kalitev in kajrastlina za razvoj.2. del str. 27 naloga 3 / na travniku pred πolo siizberi cvetoËo rastlino. Odgovori na vpraπanja,Rastlino tudi nariπi.ALI IMAJO VSE RASTLINE SEMENA2. del, str. 30, naloga 1Nariπi praprot.2. del, str. 30, naloga 2Naberi malo mahu. Doro si ga oglej. Ali ima korenino,steblo, liste, cvetove in semena? Nariπi ga.GLIVE2. del, str. 31 naloga 1Nariπi glivo.ÆIVA BITJA SE SPREMINJAJO ZARADI RASTI INRAZVOJA145

Stari učbenikstr. 146Kako se æiva bitja na slikah spreminjajo?Ugotovitve zapiπi v dnevnik.POLETJEODPADKIstr. 153Koliko odpadkov se nabere pri vas doma? Reπinalogo v delovnem zvezku.str. 153Kako hitro razpadejo odpadki?str. 154Zadnja leta na velike kupe odloæijo vse manjodpadkov, ker se je uveljavilo loËeno zbiranjeodpadkov. Reπi nalogo v delovnem zvezku.Novi delovni zvezek2. del str. 31 naloga 1Kako se æiva bitja na slikah iz uËbenika spreminjajo?Zapiπi ugotovitve.POLETJEKAJ VSE ODVRÆEMO?Odpadki2. del, str. 36 naloga 1Koliko odpadkov se nabere pri vas doma?2.del, str. 36 naloga 2Kako hitro se razgradijo odpadki?2. del, str. 37 naloga 3ObiπËi najbliæje zabojnike za loËeno zbiranjeodpadkov in si zapiπi, katere vrste odpadkov zbirajoloËeno.146

Zapiski147

148Zapiski

149

150Zapiski

151

Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Joæi Æibert, MartaKlanjπek Gunde, Matjaæ Jaklin, Riko Jerman, dr. Cveta Razdevπek PuËkoNARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4PriroËnik za uËiteljePrenovljena izdajaIzdala in zaloæila zaloæba Rokus d.o.o.Za zaloæbo Rok KvaternikVodja produkcije: Klemen FedranTisk: Tiskarna Pleπko d. o. o.Naklada: 1000 izvodovLjubljana, september 2006