IZOBRAŽEVANJE STARŠEV V VRTCU - Oddelek za pedagogiko in ...

UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKODIPLOMSKO DELOIZOBRAŽEVANJE STARŠEV V VRTCUŠtudijski program:pedagogika – andragoška smerMentorica: doc. dr. Nives LičenBERNARDA TUŠEKLJUBLJANA, 2009

ZAHVALAZa pomoč pri diplomskem delu se iskreno zahvaljujem mentorici doc. dr. Nives Ličen, ki je ssvojimi idejami in predlogi veliko pripomogla k nastanku diplomskega dela.Zahvaljujem se tudi pomočnici ravnatelja Antonovega vrtca, gospe Nežki Čufar, vodji vrtcaSonček, gospe Mariji Mohorič in ravnateljici Hiše otrok v Dravljah, gospe Meliti KordešDemšar. Vzele so si čas in mi nesebično posredovale informacije, ki sem jih potrebovala priempiričnemu delu diplomske naloge.Nenazadnje pa se iz srca zahvaljujem domačim in vsem, ki so me podpirali v času študija ter mibili v pomoč pri oblikovanju diplomske naloge.2

POVZETEKNamen diplomskega dela Izobraževanje staršev v vrtcu je raziskati področje sodelovanja s staršiv javnem, katoliškem in montessori vrtcu. Želeli smo najprej prikazati in nato primerjatiobstoječe oblike sodelovanja, njihovo vsebino, udeležbo staršev ter način komuniciranja vrtca sstarši.S polstrukturiranim individualnim intervjujem, analizo dokumentacije in glasili vrtcev smoopravili deskriptivno študijo primera. Pridobljene podatke smo analizirali, jih razvrstili vkategorije, katere smo nato definirali ter primerjali med vrtci. Ugotovili smo, da obstajajo zelorazlične oblike sodelovanja s starši in da se med temi tremi vrtci te oblike kar precej razlikujejo.Razlikuje pa se tudi način komuniciranja s starši, ki ga prakticirajo v teh treh vrtcih. Ugotovilismo tudi, da se srečujejo z nezainteresiranostjo in neaktivnostjo staršev; nekateri vrtci priskorajda vseh oblikah sodelovanja s starši, nekateri pa le pri nekaterih. Ugotovitve se nanašajona točno določene vrtce in jih zato ne moremo posploševati na druge.Ključne besede: vrtec, družina, izobraževanje staršev, sodelovanje med vrtcem in starši.3

KAZALO VSEBINE1. UVOD ..........................................................................................................................................82. OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN NAMEN RAZISKOVANJA .........................113. DRUŽINA ..................................................................................................................................123.1. OPREDELITEV DRUŽINE ...........................................................133.2. SODOBNA DRUŽINA ................................................................143.2.1. Pluralizacija oblik družine ....................................................153.2.2. Vloga družine v sodobnem času ...........................................204. VRTEC ......................................................................................................................................244.1. ZAKONODAJA PREDŠOLSKE VZGOJE V SLOVENIJI .......................244.2. TIPI VRTCEV ...........................................................................274.2.1. Opredelitev pojma zasebni in javni vrtec ...............................274.2.2. Javni vrtec ........................................................................284.2.3. Zasebni vrtci .....................................................................304.2.3.1. Katoliški vrtec ..............................................................304.2.3.2. Montessori vrtec ...........................................................304.2.3.3. Waldorfski vrtec ...........................................................314.3. PREDŠOLSKA VZGOJA V VRTCU ................................................325. IZOBRAŽEVANJE STARŠEV ................................................................................................355.1. POTREBE PO IZOBRAŽEVANJU STARŠEV .....................................385.2. CILJI IZOBRAŽEVANJA STARŠEV ..............................................405.3. OBLIKE IZOBRAŽEVANJA STARŠEV ...........................................425.3.1. Individualna oblika .............................................................435.3.2. Skupinska oblika ................................................................445.3.3. Množična oblika .................................................................465.4. METODE IZOBRAŽEVANJA STARŠEV ...........................................475.5. NAČELA PRI DELU S STARŠI .....................................................496. SODELOVANJE VRTCA S STARŠI ......................................................................................526.1. ANDRAGOŠKO – DIDAKTIČNA NAČELA .......................................536.2. OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI ..............................................546.2.1. Formalne oblike sodelovanja ...............................................556.2.1.1. Roditeljski sestanki .......................................................555

6.2.1.2. Govorilne ure ...............................................................566.2.1.3. Pisna sporočila .............................................................576.2.2. Neformalne oblike sodelovanja ............................................577. EMPIRIČNI DEL DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................597.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ..............................597.2. OPREDELITEV RAZISKOVALNE METODE ......................................607.3. IZBOR ENOT RAZISKOVANJA ....................................................607.4. ZBIRANJE PODATKOV ..............................................................607.5. UREJANJE IN OBDELAVA PODATKOV ..........................................617.5.1. Obdelava podatkov ............................................................617.5.1.1. Vrtec Sonček (javni vrtec v Selcih) .................................627.5.1.2. Antonov vrtec ..............................................................647.5.1.3. Hiša otrok Dravlje ........................................................667.6. PRIMERJANJE KATEGORIJ VRTCA SONČEK, ANTONOVEGA VRTCA INHIŠE OTROK DRAVLJE ....................................................................688. SKLEPNE UGOTOVITVE .......................................................................................................719. ZAKLJUČEK ...........................................................................................................................7410. LITERATURA ........................................................................................................................756

KAZALO PRILOGPriloga A: Intervju – Vrtec Sonček – 24. 6. 2009.........................................................................79Priloga B: Enote kodiranja – Vrtec Sonček..................................................................................83Priloga C: Intervju – Antonov vrtec – 23. 6. 2009........................................................................84Priloga D: Enote kodiranja – Antonov vrtec.................................................................................90Priloga E: Intervju – Hiša otrok Dravlje – 1. 7. 2009...................................................................91Priloga F: Enote kodiranja – Hiša otrok........................................................................................967

1.UVODSodelovanje s starši predstavlja pomemben element delovanja vrtca. Za uspešen vzgojni procesje sodelovanje staršev nujno potrebno, nujna je tudi visoka stopnja zaupanja staršev vrtcu invzgojiteljicam. Pomemben je odnos med vzgojiteljicami in starši, saj starši za svojega otrokaželijo, da ga vzgaja oseba, ki ji lahko zaupajo, je prijazna, ljubeča, načelna, da se z njo dobrorazumejo in jo spoštujejo ter, da svoje delo opravlja strokovno. Prav tako si tudi vzgojiteljiceželijo dobrih odnosov s starši, pomemben je občutek, da jim starši zaupajo in da staršiverjamejo, da je otrok pri njih v dobrih rokah. Vzgojiteljice pa poudarjajo še en pomen dobregasodelovanja s starši, to je celostna vzgoja, ki zahteva usklajenost vzgoje doma v družini invzgoje v vrtcu. Ta usklajenost pa se lahko izrazi le preko tesne povezanosti med starši invzgojiteljicami, zato se vzgojiteljice zelo trudijo nuditi take oblike sodelovanja, ki so za staršeprivlačne, zanimive, koristne. Vzgojiteljice pa si tudi močno prizadevajo, da bi starše pritegnilik aktivnemu sodelovanju pri načrtovanju, organizaciji in izpeljavi dejavnosti v vrtcu.V teoretičnem delu naloge bomo v prvem poglavju obravnavali družino. Družino kot tisto, ki jeotroku prva »vzgojno-izobraževalno okolje«. Obravnavali jo bomo zato, ker je usklajenostdružinske in vrtčevske vzgoje pogoj za uspešen razvoj otroka in pogoj za celostno vzgojootroka. Nosilci družinske vzgoje so starši. V sodobnem času sta družina in družinska vzgojatoliko bolj izpostavljeni nevarnostim vzgojnih problemov, saj so starši ob množici avtorjev, kipropagirajo pravo, uspešno, takšno in drugačno vzgojo, zmedeni in ne vedo, kateri vzgojniprijemi jih bodo pripeljali do zaželenih ciljev. Razmišljali bomo o vlogi družine v sodobnemčasu, ali se njen pomen veča ali manjša, ali je danes bolj cenjena ali manj cenjena kot vpreteklosti, ali družina kot taka sploh še služi svojemu namenu, če pa je otrok že pred prvimletom starosti vključen v vzgojno-varstveno ustanovo in tam preživi veliko več časa in doživiveliko več izkušenj kot pa s svojimi starši, itn. Na ta in še druga vprašanja bomo s pomočjorazličnih avtorjev skušali odgovoriti v prvem poglavju.V drugem poglavju bomo obravnavali vrtec kot vzgojno, varstveno in izobraževalno institucijo.Najprej si bomo ogledali, kaj na področju predšolske vzgoje pravi zakonodaja, nato pa tipevrtcev, med katerimi starši lahko izbirajo, ko vpisujejo svojega otroka v vrtec. Opredelili bomopojma javni in zasebni vrtec, opisali bomo značilnosti in posebnosti javnih vrtcev in natozasebnih vrtcev, ti so katoliški, montessori in waldorfski.8

V tretjem poglavju bomo obravnavali izobraževanje staršev. Opredelili bomo različneinstitucije in organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev ter različen odnos starševdo izobraževanja. Ugotavljali bomo, kateri so razlogi, ki starše privedejo do izobraževanja, torejpotrebe staršev po izobraževanju, kakšni so cilji izobraževanja staršev ter kaj jih določa, pa tudimetode in oblike izobraževanja odraslih, ki jih navajajo različni avtorji. Pri delu z odraslimi jenujno potrebno upoštevati določena načela, če želimo da bo naše delo uspešno. Našteli inopisali bomo načela pri delu s starši, ki opozarjajo na spoštovanje, pozitivna motivacijskasredstva in individualne posebnosti udeležencev v izobraževanju odraslih. Za konec poglavja pabomo govorili o izobraževanju za vlogo starša in ugotavljali, kje starši največ zvedo o vzgoji indružinskem življenju ter kako je učenje o vzgoji postavljeno med cilje in realnostjo, sajenostavnih in obče veljavnih receptov z navodili za vzgojo ni.V četrtem poglavju bomo obravnavali sodelovanje vrtca s starši in ob tem razmišljali, kakostarše pritegniti ne samo, da se bodo udeleževali srečanj za starše ampak tudi, da bodo na tehsrečanjih aktivno sodelovali. Najprej bomo obravnavali andragoško-didaktična načela, ki naj bibila izhodišče za načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela z odraslimi tudi v vrtcu. Opredelilibomo različne metode izobraževanja staršev ter oblike sodelovanja s starši. Posebej bomopredstavili formalne oblike in nekatere možne neformalne oblike sodelovanja.V empiričnem delu naloge pa bomo spoznavali, katere oblike sodelovanja s starši nudijorazlični vrtci. Opravili bomo deskriptivno študijo primera. Podatke bomo zbrali spolstrukturiranim individualnim intervjujem, ki ga uvrščamo med dialoške intervjuje. Vraziskavo bomo vključili tri vrtce in sicer javni, katoliški in montessori vrtec. Pri njihovemizboru smo upoštevali različnost vzgojno-izobraževalnega programa in pa podobnost v številuskupin. Ugotavljali bomo, katere oblike sodelovanja s starši so prisotne v njihovih vrtcih terspoznavali vsebino teh oblik. Ponudbo teh dejavnosti za starše bomo primerjali med vrtci.Skušali bomo ugotoviti, kakšen odnos imajo starši do sodelovanja z vrtcem oziroma v kolikšnimeri se udeležujejo srečanj s starši v vrtcu. Zanima nas način komunikacije med vrtcem instarši, kdaj in kako obveščajo starše, se z njimi dogovarjajo, usklajujejo pričakovanja innačrtujejo življenje v vrtcu.V vrtcu gre za neformalno izobraževanje staršev in za informalno ali priložnostno učenje.Veliko se naučijo z opazovanjem, izmenjavo izkušenj, aktivnim sodelovanjem. Izraz»izobraževanje staršev«, ki bi označeval zgolj formalno organizirane izobraževalne dejavnosti,9

kjer so jasne vloge učitelja in učenca, cilji in evalvacija, ni najbolj primeren, ker ne označi vsehdejavnosti, s katerimi se starši učijo. Poleg izraza izobraževanje staršev bomo uporabljali tudiučenje staršev, sodelovanje s starši, dejavnosti za starše, oblike sodelovanja s starši, srečanja zastarše.Prav tako bomo uporabljali izraz vzgojiteljica in ne vzgojitelj, saj je velika večina vzgojiteljev vslovenskih vrtcih ženskega spola.10

2.OPIS RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN NAMENRAZISKOVANJANaš raziskovalni problem, ki ga bomo obravnavali, je sodelovanje s starši in izobraževanjestaršev. Primerjali bomo delovanje v javnem, katoliškem in montessori vrtcu. Ti vrtci imajorazlične vzgojno-izobraževalne programe in predpostavljamo, da tudi različne programesodelovanja s starši. Vsi trije pa naj bi pri sodelovanju s starši upoštevali načela, ki so zapisanav Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1999). Nas zanima, kako vrtciupoštevajo načela, da mora biti staršem dostopno pisno in ustno obvestilo o različnih ponudbah,oblik in programov institucionalne predšolske vzgoje, da imajo pravico sprotne izmenjaveinformacij in poglobljenega razgovora o otroku z vzgojiteljico ali vzgojiteljem ter, da imajopravico, da v dogovoru z vzgojiteljico ali vzgojiteljem aktivno sodelujejo pri vzgojnem delu.Namen raziskovanja je spoznati, opisati in primerjati prakso sodelovanja v javnem, katoliškemin montessori vrtcu. S tem bi radi prikazali obstoječe oblike in vsebine oblik sodelovanja inizobraževanja staršev ter njihove podobnosti in razlike glede na tri različne tipe vrtcev. Zanimanas tudi, koliko se starši udeležujejo teh srečanj v posameznih vrtcih in pa, kako vrtec staršeobvešča, vabi, spodbuja k sodelovanju.Sledili bomo naslednjim raziskovalnim vprašanjem:− katere oblike sodelovanja s starši nudi javni, katere katoliški in katere montessori vrtec terkako se ponudba oblik sodelovanja s starši razlikuje med javnim, katoliškim in montessorivrtcem,− kakšna je vsebina oblik sodelovanja s starši v javnem, katoliškem in montessori vrtcu terrazlike v vsebini oblik,− kakšen je način komuniciranja vrtca s starši in kako se ti načini razlikujejo med javnim,katoliškim in montessori vrtcem,− kakšna je udeležba staršev pri sodelovanju v javnem, katoliškem in montessori vrtcu.Pridobljene podatke in ugotovitve bomo obravnavali s pomočjo analize primerov sodelovanja sstarši in jih ne bomo posploševali na sodelovanje s starši v javnih, katoliških in montessorivrtcih.11

3.DRUŽINA»Danes verjetno ni pomembnega misleca in najbrž tudi ne razsodnega človeka, ki ne bi priznalvelikanskega pomena, ki ga ima družina za posameznika, za družbo in duhovno kulturo. Jeedinstvena celica, kjer se spletajo temeljne vloge človeškega bitja, spolne in generacijske –vloga moškega in ženske, vloga staršev in otrok.«(Musek 1995, str. 19)Družino v tej diplomski nalogi obravnavamo zato, ker so starši nosilci vzgoje v družini.Povezovanje med družinsko vzgojo in vzgojo v vrtcu je pomembno za razvoj otroka.Prebivalci Slovenije visoko uvrščajo družino na lestvici vrednot. Postavljajo jo na drugo mesto,takoj za delom, s tem da je razlika med njima praktično zanemarljiva (Černič Istenič. 1995, str.70). Podobno je tudi v razvitih evropskih državah, tudi tu ostaja družina temeljna vrednota,kljub spremembam in različnim družinskim oblikam. Po podatkih, ki jih navaja Bajzek, je nalestvici sistema vrednot Evropske skupnosti družina na prvem mestu (Bajzek, 1995, str. 116).V zadnjih letih se veliko razpravlja o družini, o spremembah in problemih družinskega življenjater o novih podobah družine. Številne spremembe, s katerimi se soočamo na različnih področjihživljenja, vplivajo tudi na družino, katere oblika in struktura se nenehno spreminjata. Danes soene najbolj temeljnih značilnostih družine v Sloveniji raznolikost njenih oblik, kompleksnostsodobnih družinskih načinov življenja ter večja potreba po učenju ob različnih prehodih, ki nisovzpostavljeni kot navade ali rituali.Mnogi so obravnavali družino kot temelj družbe. Družina tvori osnovno enoto družbeneorganizacije in težko si je predstavljati, kako bi lahko človeška družba delovala brez nje. Čepravje lahko sestava družine različna, lahko takšne razlike obravnavamo kot različice istega pojava.Zato obravnavamo družino na splošno kot univerzalno družbeno institucijo, neizbežen delčloveške družbe. Poleg tega velja za nekaj dobrega, tako za posameznika, kot za družbo kotceloto (Haralambos, Holborn 2001, str. 325).Družino v tej diplomski obravnavam zato, ker velik delež izobraževanja staršev izhaja iz tem, kiizvirajo iz družine in njene notranje dinamike. Predvsem bi rada izpostavila spremembe družinein značilnosti sodobne družine, saj le-te pomembno vplivajo na sodelovanje vrtca s starši.12

3.1.OPREDELITEV DRUŽINEDružine ni mogoče enostavno opredeliti, saj je raznolikost družin že znotraj ene kulture zelopestra. Značilnosti, oblike, funkcije družine, delitev dela in vlog znotraj družine, tudi pomendružine, se od kulture do kulture močno razlikujejo. Splošno sprejete ali enoznačne definicijeali tipologije o družini ni. Avtorji in strokovnjaki z različnih področij navajajo različneopredelitve in dajejo prednost različnim dimenzijam. Bistveno je, da danes družino razumemokot različne oblike skupnega življenja dveh ali več generacij, ki so med seboj sorodstvenopovezane.Pravna definicija družine v slovenskem prostoru izhaja iz 2. člena Zakona o zakonski zvezi indružinskih razmerjih (ZZZDR), kjer zasledimo opredelitev, da je njen konstitutivni elementotrok, saj je družina definirana kot »življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrokuživa posebno družbeno varstvo.« (ZZZDR, 2. člen).Sicer pa se statistična definicija družine običajno zreducira na ekonomsko skupnost, kjer soosebe vezane na določen prostor. Družina je življenjska skupnost dveh ali več oseb v istemgospodinjstvu, ki so med seboj povezane s partnerstvom in/ali starševstvom. V statističnemsmislu družino od gospodinjstva loči obstoj partnerstva in/ali starševstva.Družino večinoma opredeljujejo kot »vsaj dvogeneracijsko skupnost« in »družbeno institucijo,ki skrbi za otroka/e«. Družina je skupina oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in jo sestavljavsaj en otrok in vsaj en odrasli in so med seboj povezani z zakonsko zvezo ali kohabitacijo in sstarševskim razmerjem (Nowotny v: Rener idr. 2006, str. 72), oz., kot so jo oblikovali v okviruOZN v času priprav na Mednarodno leto družine, družino predstavljajo vsaj en (odrasel) človekali skupina ljudi, ki skrbi za otroka/e in je kot taka prepoznana v zakonodajah ali v običajihdržav članic (Rener idr. 2006, str. 73).O medsebojni odvisnosti in povezanosti družinskih članov govori Žmuc Tomori (1989, str. 10 –11), ki družino pojmuje kot skupnost posameznih članov in poudari »čustveno povezanostčlanov v sistemu družine, medsebojno vplivanje in potrebo po učenju ...« Razvoj posameznegadružinskega člana tako terja zorenje vseh drugih in hkrati rast sistema kot celote.Ramovš (1993, str. 23) poimenuje družino kot »osrednje vozlišče v človeštvu in metropoločloveških izkušenj«. Pojmuje jo kot prototip temeljnega človeškega odnosa, ki temelji na13

sorodstveno krvnih vezeh. Za nastajanje temeljnega odnosa med ljudmi je pomemben skupajpreživeti čas in njegova kakovost, odločilna sestavina odnosov v družini pa je ljubezen. Vdružini poteka pretok človeških izkušenj, katerih pomemben del so vedenjski vzorci, ki jihotroci povzemajo od staršev, hkrati pa tudi odrasli ob svojih otrocih človeško zorijo innapredujejo v oblikovanju svoje osebnosti. V družini si človek ne oblikuje samo vzorcev zaselekcijo informacij, ampak tudi vzorce za odnos do soljudi in za sprejemanje novih izkušenj.Čačinovič Vogrinčič opredeljuje družino kot sistem oziroma skupino, ki omogoča srečanje,soočanje in odgovornost. Posameznik si mora v družini zagotoviti zadovoljevanje dvehtemeljnih potreb: potrebe po avtonomiji in potrebe po povezanosti. Družina pomeni živeti vskupnosti medsebojno povezanih posameznikov (Čačinovič Vogrinčič 1998, str. 10 – 11).Naslednjo definicijo navaja Andreja Červek (2008, str 94): »Družina je naravna in temeljnačloveška skupnost, v kateri sobivajo generacije in se prenašajo družbeni vzorci vedenja, norme,vrednote in ideali. Je prostor, kjer se oblikuje intimno življenje med njenimi člani, kjer sečlovek srečuje s človekom in se uresničuje življenjski smisel ter doživljajo ljubezen in osebnasreča, varnost in solidarnost … «.Andreja Červek morda preveč idealizira družino, saj se znotraj nje dogajajo tudi negativnidogodki, vendar pa tudi ob negativnih izkušnjah osebnostno zorimo.Če povzamem nekatere temeljne značilnosti, lahko sklepam, da je družina temeljna človeškaskupnost, ki živi kljub nenehnim spremembam. Je mala skupina, ki je vključena v širši sistemkulture in ima svoje podsisteme. Bistven je njen okvir duševne in duhovne rasti, saj se v njejčustveno prilagajamo, zorimo, doživljamo in se učimo intimnih odnosov ter vedenjskihvzorcev, ki nas spremljajo skozi celo življenje.3.2.SODOBNA DRUŽINASodobna družina naj bi bila v današnjem času na preizkušnji. Mnogi sodobno družinopojmujejo kot zaskrbljujoč in težak »problem sodobne družbe«, kot »brezizhodno krizo«,nekateri celo pravijo, da se družina danes spopada z »uničujočo boleznijo«.V postmoderni dobi prihaja do vedno več reorganiziranih družinskih skupnosti, ko partnerji, kiso že živeli v družinskih skupnostih, zaradi ločitve, izgube partnerja vstopijo v novo družinsko14

skupnost. Biološko starševstvo je vse bolj nadomeščeno s psihosocialnim starševstvom, kjer jev vlogi starša tisti, ki v resnici živi in skrbi za otroka (Oakley, 2000). Rojstvo otroka tudi ni večvezano na partnersko zvezo ali vzpostavljanje zakonske skupnosti, ampak je lahko zavestnaodločitev za enostarševsko družinsko skupnost ali obratno, partnerja se odločita za življenjskistil brez otrok (Ule idr. 2003).Značilnost postmoderne je tudi spremenjena vloga ženske. Le-ta je postavljena pred izbiromaterinstva ali zaposlitvene kariere. Najbolj neposredno naj bi na družino vplivalo množičnozaposlovanje žensk. Feministične teorije močno kritizirajo ideologijo »nuklearne« družine, sajse pojavi želja, da bi se ženske množično izobraževale (Švab, 2001). Ta pojav, izobraževanje inzaposlovanje žensk, je načel moderno nuklearno družino, tako strukturno kot formalno. Ženskeso postale neodvisne od potrebe po moški zaščiti in preskrbljenosti. Sodobna ženska jesamostojna, se sama odloča o svoji življenjski poti, karieri, materinstvu in drugih življenjskihodločitvah (prav tam). Oakley pa pravi, da sama zaposlitev žensk danes še vedno ne spremeniklasične vloge ženske, ki jo ima v družini kot gospodinja in mati (Oakley 2000, str. 73).V postmoderni družbi je družina izgubila nekatere funkcije, ki so se prenesle na drugeinstitucije in ustanove, kar bomo podrobneje obravnavali v poglavju Vloga družine v sodobnemčasu. Ule opozarja na razumevanje sodobne, postmoderne družine, ki je ne smemo dojematikot proces zmanjševanja pomena zakona in družine kot institucionalizirane oblike življenja, patudi ne kot izginjanje družine, saj se ta pojavlja v mnogih alternativnih oblikah (Ule 2003), str.53).V naslednjem poglavju se bomo osredotočili na to, kako družino poimenujemo in prek tegapokazali na različne oblike družin, katere so njene naloge in vloge v današnjem času in kakšnaje slovenska družina danes.3.2.1.Pluralizacija oblik družineStruktura družine se razlikuje od družbe do družbe. Najmanjšo družinsko enoto poznamo kotnuklearno družino, ki jo tvorijo mož in žena ter njuno nedoraslo potomstvo. Enote, ki so večjeod nuklearne družine, navadno imenujemo razširjene družine. Lahko so vertikalno razširjene(npr. z dodajanjem članov tretje generacije) in/ali horizontalno razširjene (npr. z dodajanjemčlanov generacije, ki ji pripadata zakonska partnerja, npr. moževega brata ipd.) (Haralambos,Holborn 2001, str. 325).15

V mnogih družbah, ki še ne poznajo pisave, so družina in sorodstveni odnosi temeljna načelaorganiziranja družbenega življenja. Družina je vpeta v mrežo sorodstvenih odnosov. Kot jeIndijanec iz plemena Pomo nazorno ponazoril pomen družine in sorodstvenih odnosov vmajhnih družbah: »Kaj je človek? Človek je nič. Brez svoje družine je manj pomemben kothrošč, ki prečka stezo. V belskem načinu življenja družina ni tako pomembna. Policija in vojakiskrbijo za tvojo varnost, sodišča ti nudijo pravico, pošta zate prenaša sporočila, šola te uči. Zavse je poskrbljeno, celo za tvoje otroke, če umreš; pri nas pa mora vse to opravljatidružina.« (Haralambos, Holborn 2001, str. 343)Talkot Parsons dokazuje, da je izolirana nuklearna družina značilna oblika družine v modernihindustrijskih družbah. Je »strukturno izolirana«, ker ne tvori sestavnega dela širšega sistemasorodstvenih odnosov. Seveda obstajajo družbeni odnosi med člani nuklearnih družin innjihovim sorodstvom, vendar so ti odnosi bolj stvar izbire kot pa zavezujoča dolžnost. Parsonsobravnava pojav izolirane nuklearne družine z vidika svoje teorije družbene evolucije. Družinain sorodstvene skupine ne opravljajo več velikega obsega funkcij. Namesto njih mnoge njihovefunkcije prevzamejo podjetja, šole, vrtci, bolnišnice, policija in cerkve (Haralambos, Holborn2001, str. 349).Fincheva (Haralambos, Holborn 2001,str. 352-353) je proučevala, do kakšne mere čutijosorodniki obveznost, da nudijo nastanitev s skupnim gospodinjstvom, da nudijo ekonomsko,čustveno ali moralno podporo, praktično pomoč, finančno pomoč in osebno nego, npr. bolniškonego sorodnika. Obravnavala je možnost, da je pred industrijsko revolucijo obstajala »zlatadoba«, v kateri so bile družinske obveznosti mnogo močnejše in so družinski člani precej boljpomagali drug drugemu.Na splošno Fincheva dokazuje, da je ideja o »zlati dobi družine«, ki jo je spodkopalaindustrijska revolucija, mit. Pravi, na primer, da ni nobenega dokaza, da so sorodniki vpredindustrijskih časih avtomatično prevzeli odgovornost za starejše sorodnike in da je »večinastarejših ljudi, ki so bili poročeni, vedno živela le s svojim partnerjem.« Vsekakor pa je prišlodo nekaterih sprememb; za precej manj otrok poleg njihovih staršev stalno skrbijo drugisorodniki in v zadnjih 50-ih letih je s sorodniki živel manjši delež samskih starih ljudi. Todatakšne spremembe so v veliki meri posledica demografskih trendov. Ker je pričakovanaživljenjska doba narasla, je med prebivalstvom manj otrok/sirot in več starih ljudi. Povprečnavelikost družine v dvajsetem stoletju se je zmanjšala.16

Na eni strani je Parsonsova izolirana nuklearna družina, na drugi pa obsežna opažanja, kinakazujejo, da igra sorodstvo zunaj nuklearne družine pomembno vlogo v družinskem življenjuin da pomen njegove vloge ne izginja.Da bi razjasnila nejasnosti, povezane s pojmom »izolirane nuklearne družine«, Eugene Litwaksklepa, da bi bilo treba za opis značilne družine v moderni industrijski družbi uvesti pojem»modificirana razširjena družina«. Opredeli jo kot »zvezo nuklearnih družin v stanju delneodvisnosti. Takšna delna odvisnost pomeni, da člani nuklearnih družin medsebojno izmenjujejopomembne usluge, torej se razlikuje od izolirane nuklearne družine kot tudi ohranja precejšnjoavtonomijo (t.j. da ni ekonomsko ali geografsko vezana), zato se razlikuje od klasične razširjenedružine« (Morgan v: Haralambos, Holborn 2001, str. 355).Willmott trdi, da začenja prevladovati razkropljena razširjena družina. Sestavljata jo dve ali večpovezanih družin, ki sodelujeta druga z drugo, celo če živijo precej narazen. Značilno pa je, dase člani ne opirajo drug na drugega vsakodnevno (Haralambos, Holborn 2001, str. 355).Ta način družinskega življenja je množično prisoten tudi v Sloveniji. Za razpršene razširjenedružine se domneva, da so celo najpogostejše v državi. Gre za formalno ločena gospodinjstva,ki bodisi živijo na razmeroma strnjenih lokacijah (v isti hiši v ločenih stanovanjskih enotah ali vbližini drug drugega) bodisi na različnih lokacijah, a si kontinuirano nudijo vzajemno oporo inpomoč na različnih ravneh: materialni, delovni oz. storitveni in čustveni (Rener idr. 2006, str.73).Na splošno se predpostavlja, da v vsaki posamezni dobi prevladuje en sam tip družine. Ne gledena to, ali velja moderna družina za nuklearno, modificirano razširjeno, modificirano osnovno alirazpršeno, se domneva, da v modernih industrijskih družbah prevladuje ta tip družine. Todanovejše raziskave nakazujejo da je za takšne družbe značilna pluralnost tipov gospodinjstev,ideja o značilni družini pa je zavajajoča. Obstaja več tipologij družine. Rener, Švab, Žakelj inHumer (Rener idr. 2006, str. 73) predlagajo, da bi bilo, glede na družinske življenjskearanžmaje v Sloveniji, smiselno razlikovati med tremi tipi družin:− jedrne družine (dvostarševske, enostarševske in reorganizirane družine),−razširjene družine, kamor uvrščajo klasične razširjene družine (npr. družine vsaj trehgeneracij) ter17

− razpršene razširjene družine (geografsko ločene družine, ki vzdržujejo sorodniške stike in sinudijo vzajemno oporo).Osnovni razlog spreminjanja oblik družine so njihove notranje spremembe, pomembne pa sotudi širše družbene spremembe (Rener idr. 2006, str. 76). V pluralizacijo družinskih oblikvodijo naslednji družbeni pojavi: deformalizacija zakonske zveze, večanje števila razvez,nevezanost reprodukcije na zakonsko zvezo, pluralizacija življenjskih stilov itd. Vzročnoposledičnorazmerje namreč poteka od spreminjanja družinskega življenja k spremenjenimoblikam družin in ne obratno (Švab v: Rener idr. 2006, str. 76).Kot pomembne širše družbene spremembe Švabova izpostavi dva procesa, ki pogojujetaspremembe družin in v družinah:1. spremembe na trgih dela, še posebej zaposlovanje žensk, ki vpliva na primer naspreminjanje rodnostnega vedenja, in2. staranje prebivalstva, ki že pomembno vpliva na organizacijo družinskega življenja; njegovvpliv se bo v prihodnosti še krepil. (prav tam, str. 76)Tudi v Sloveniji je opazen trend, da se mladi odločajo za otroke vedno kasneje. V Sloveniji jeprevladujoča družinska organizacija v zadnjih nekaj desetletjih še vedno zakonski par z otroki,čeprav njihov delež upada. Obenem narašča število neporočenih parov z otroki – t.i.kohabitacija, ki v Sloveniji že dolgo ni več le oblika predporočnega sobivanja dveh partnerjev,ampak se pogosto nadaljuje tudi po rojstvu otrok in postaja legitimna družinska organizacija.Močno narašča število otrok, rojenih izven zakonske zveze, narašča pa tudi številoenostarševskih družin, katere sestavlja, podobno kot v zahodnih državah, znatno več mater zotroki (89.683 ali 86% enostarševskih družin) kot očetov z otroki; čeprav narašča tudi številoenostarševskih družin z očeti (14.609 ali 14% enostarševskih družin)(http://www.stat.si/tema_demografsko.asp). Mladi torej vse bolj odlašajo s starševstvom inoblikovanjem družin. Starševstvo in prevzem odgovornosti za lastno družino pa je edenključnih znakov odraslosti. Kot pravi Kersnikova, se z odlaganjem starševstva v zadnjih letihsoočajo vse evropske države (gre za fenomen podaljševanja mladosti).Tudi drugi znaki odraslosti, kot npr. zaključek izobraževanja, ekonomska neodvisnost odstaršev, vstop v zaposlitev, se pomikajo v pozna dvajseta ali trideseta leta življenja. Vse večmladih pa teh prehodov v odraslost celo noče ali ne more doseči. Vse to pomeni, da veliko18

pretresov in sprememb ne doživlja zgolj mladost, temveč tudi odraslost in klasični institucijiodraslosti, delo in družina (Kersnik 2006).Te močne spremembe strukture družine so sprva vodile v teze o krizi družine, danes pa seinterpretirajo kot kazalci uspešnega prilagajanja družin na spremenjene družbene razmere.Značilna je raznovrstnost (pluralizacija) družinskih oblik in načinov življenja.Muncie in Langan (Muncie in Langa v Rener idr. 2006, idr. 76) navajata, da idealtipska podobajedrne (nuklearne) družine, ki obsega poročeni par zaposlenega očeta in matere gospodinje ternjuna dva otroka, danes predstavlja manj kot 20% vseh družin v Evropi. Zato je bolje kot o krizidružine govoriti o novih oblikah družinskega življenja, ki se skušajo prilagajati spremembamsodobnega sveta predvsem v smeri iskanja bolj uravnoteženih poti med individualnimipravicami in socialno odgovornostjo. Oziroma, kot pravi Švabova (Švab v: Rener idr. 2006, str.75), »družina ni v krizi, le spreminjanje in raznovrstnost je vedno bolj pogoj njenega obstoja. Ševeč; zdi se, da ravno družinska pluralizacija omogoča ohranjanje družine kot družbenegafenomena.«Kristančičeva (Kristančič 2002, str. 35-36) pravi, da so spremembe, kot so nizka rodnost indaljšanje življenjske dobe, vplivale na to, da se je nuklearna družina transformirala v novoobliko družine, imenovano matrična družina. Značilnosti te oblike družine so:− k odraslim usmerjena družina (v družinskih odnosih prevladujejo bolj odnosi odrasli-odrasli kot pa odnosi odrasli-otroci),− transgenerativnost (odnosi so sestavljeni, prepleteni, generacijski preskoki so številčnejši),−povezanost družine sloni bolj na osebni izbiri, skupnih interesih in prijateljstvu kot pa nakrvnem sorodstvu, obveznosti in dolžnosti.Sklenemo lahko, da vsi avtorji nakazujejo na skupno ugotovitev o tem, da se je strukturadružine spremenila in se še vedno spreminja, zato se spreminjajo tudi funkcije družine, o katerihbo govora v naslednjem poglavju. Zaradi nenehnih sprememb družine le-ta potrebuje oporo priprepoznavanju in opravljanju svoje vloge, opira pa se na različne institucije, v katere sovključeni njeni člani. Družina tako potrebuje raznolike oblike sodelovanja s temi institucijamiin v določenem obdobju posamezne družine je to prav gotovo tudi vrtec, ki staršem nudi oporo19

pri izvrševanju njihove vzgojne funkcije preko različnih dejavnosti za starše in sodelovanja zvrtcem.3.2.2.Vloga družine v sodobnem časuŽivljenje se začne v družinski skupnosti in tam tudi konča, ali drugače, »vsak človek jedružinski človek, vsi smo hčere in sinovi, vsi imamo starše«. Intimni človekov svet je najprejdružinski svet, v dobrem in slabem. Ta družinski svet pa je vedno znova in znova postavljenpred probleme »prilagajanja« družbenim spremembam v določenem zgodovinskem času inprostoru. Pediček (1965, str. 9) pojasnjuje, da se v sodobni družini ne spreminja njenainstitucionalna bit, temveč njena tradicionalna forma, njena notranja interpersonalna dinamikain njena interakcija z družbenim okoljem.Nekatere temeljne spremembe v vzgojno-socializacijski funkciji sodobne družine, ki jih navajaPediček (1965, str. 8 – 11), so:− Krčenje mnogih socializacijskih funkcij, ki jih je stara družina še imela, a jih sodobna nemore več izvrševati. Tako je z izobraževalno funkcijo, poklicno-pripravljalno, poklicnoselekcijskoin poklicno-prilagoditveno funkcijo. Enako je z zdravstveno, telesno-vzgojno,estetsko in seksualno vzgojno funkcijo sodobne družine. Vse te prvine vzgojnosocializacijskegaprocesa prehajajo vedno bolj na družbo oziroma na njeni temeljnivzgojno- socializacijski ustanovi, to je šolo in vrtec.− To, da prevzema družba nase vedno številnejše vzgojno-socializacijske naloge, pa terja oddružine vedno bolj »kvalitetno« čustveno vzgojo v okviru doma. Od tod mnogo različnihprizadevanj pomagati družini pri vzgoji otrok, ki tečejo v smeri pedagoškega izobraževanjastaršev (na primer: Šola za starše) in v smeri neposrednega vodenja in svetovanja staršem.− Otrok je od prvega začetka svoje biološke eksistence tesno vključen v sistem družbene skrbiza nemoten osebnostni razvoj bodisi posredno prek družine ali neposredno prek različnihoblik otroškega varstva in socialnega dela.− Zaradi mnogih sprememb življenja in poklicne obremenitve očeta in matere ter zaradikrčenja vitalnega obsega družine postaja družinska vzgoja polna čustvene obremenjenosti inpolna različnih napetosti, kar pa zelo slabo vpliva na oblikovanje otrokovegauravnoteženega vedenja in odzivanja.20

−−−−−Pogosta velika čustvena, pa tudi osebnostna nezrelost staršev močno »nevrotizira« sodobnodružinsko vzgojo staršev, jo razdvaja in jo spreminja v atmosfero prestižnega boja starševza ljubezen pri otrocih.Vrednot, ki bi bile skupne staršem in otrokom, je vedno manj. Od tod vedno manjšemedsebojno razumevanje, kar onemogoča komunikacijo med generacijami, to pa uničujemožnost za oblikovalne dialoge med starši in otroki.Zaradi pogoste odsotnosti staršev se pojavlja upad kontrole nad otroki, zgodnjeosamosvajanje otrok, lastno empirično iskanje življenjskih vrednot, prepuščanje otrok lastnipobudi, iznajdljivosti in odločanju.Zaradi majhnosti družine se pojavlja težnja družinskih članov po izpolnjevanju svojeduševne in socialne narave izven doma, kar pa starše ropa oblikovalne moči do otrok,otroke pa oblikovalnih vplivov staršev.Prisotna so večja prizadevanja po razumevanju in upoštevanju zakonitosti otrokove naravein večje spoštovanje otrokove razvijajoče se osebnosti, kar sicer izvira iz dobre in naprednevzgojne teorije, a se nemalokrat končuje v slabi vzgojni praksi staršev.Za boljše razumevanje funkcij družine in družinskih odnosov si moramo pogledati tri koncepte:1. Za povezanost človeka z družino je pomemben Stierlinov koncept (Čačinovič Vogrinčič1995, str. 126), ki govori o nerazrešljivi drami med starši in otroki, o popkovnici, ki človekapovezujeta iz roda v rod. To pomeni, da nas oblikujejo družinske izkušnje, pa tudi to, da sečlovek vse življenje na tak ali drugačen način spoprijema s svojimi starši. Starši so v svojistarševski vlogi delegirali otroka – mu dali poslanstvo, ki ga otrok mora opraviti zanje,mora oditi in ostati. Pojem delegiranosti zajema temeljno dramo vsake družine, dramoločitve, ki nikoli ne more biti popolna. Drama je nerešljiva, zato lahko vsak človek doseženeodvisnost od svoje družine le, če se od nje razmeji, kar pa lahko doseže s spravo. Ločitevmed starši in otroki se namreč ne more zgoditi v sovraštvu in boju, saj jih ta dva še boljpriklepata.2. Zavezništvo med staršema in ohranitev generacijskih razlik po Lidzu (prav tam) stapomembna v vseh obdobjih življenja družine. Zavezništvo pomeni, da starša drug drugegapodpirata v svojih vlogah, da vzajemno povečujeta občutke varnosti in gotovosti, da vsvojem odnosu do otrok upoštevata drug drugega, tako da se vlogi zakoncev in staršev neizključujeta. Ohranitev generacijskih razlik pomeni, da starši v zadovoljevanju svojih potreb21

ne smejo postati odvisni od svojih otrok, otroka pa obvaruje pred tem, da bi moral postatirazbremenjevalec družinskih konfliktov.3. Tretji koncept je koncept družine kot delovne skupine po W. R. Bionu. Raziskovanjeprispevka slehernega družinskega člana v vsakdanjem življenju omogoča spreminjanje vlog,postavljanje novih pravil in novo organiziranost in končno tudi pogajanje o delovnemprispevku. Delovna skupina predpostavlja individualizacijo in diferenciacijo meddružinskimi člani, zavestno delitev dela, ki ga je znotraj družine in za družino potrebnoopraviti, za seboj pa potegne tudi sodelovanje vseh članov pri postavljanju ciljev in njihovoodgovornost za uresničevanje le-teh (Bion v: Čačinovč Vogrinčič 1995, str. 138).Pomembno je, da ima v družinski delovni skupini svoj prispevek tudi tisti član, ki potrebujepomoč, saj njegova participacija pri skupnih ciljih prispeva k dobremu občutku lastnevrednosti in ohranjanju ter varovanju učinkovitosti »osebne niše«.Družina je v moderni družbi izgubila številne funkcije, vendar pa njena pomembnost ni upadla.Institucije, kot so npr. podjetja, politične stranke, vrtci, šole, socialne ustanove, so sedajspecializirane za funkcije, ki jih je nekoč opravljala družina. Parsons meni, da je družina skorajpopolnoma brez funkcij na »makroskopskih ravneh«. Vendar pa to ne pomeni, da je pomendružine upadel, postala je le bolj specializirana. Parsons trdi, da je njena vloga še vednobistvena. Izguba določenih funkcij je torej povzročila, da so preostale funkcije postale boljpomembne. Young in Willmott ter Dennis sklepajo, da se pomen čustvene podpore, ki jo nudijodružinska razmerja, povečuje, ko družina izgublja množico svojih funkcij. Vendar pa se vsisociologi ne bi strinjali s tem, da je družina izgubila mnogo svojih funkcij. Fletcher tako sklepa,da družina ni le ohranila svojih funkcij, temveč so te postale bolj določene in pomembne.Specializirane institucije (šole, vrtci, bolnišnice) niso izrinile funkcij družine, temveč so jihdopolnile in izboljšale. Flecher in mnogi drugi torej zagovarjajo trditev, da nekatere od tehfunkcij niso bile izgubljene, in sklepajo, da so bile stare funkcije nadomeščene z novimi. Iz vsehteh zornih kotov pa družina ostaja ključna institucija (Haralambos, Holborn 2001, str. 365-367).Če torej vrtec dopolnjuje funkcijo družine, je toliko bolj pomembno kvalitetno in obojestranskosodelovanje med vrtcem in starši. Vrtec je staršem lahko v pomoč in podporo pri izpolnjevanjufunkcij družine, ne le s tem, da omogoča varstvo v njihovem delovnem času, temveč tudi, da sstrokovnim znanjem vzgaja njihovega otroka. Funkciji družine in vrtca se torej medsebojnoprepletata in dopolnjujeta, kar pa se doseže z usklajevanjem in sodelovanjem, o čemer bomoposebej govorili v poglavju Sodelovanje vrtca s starši.22

Attachment(s) to this Agenda Item:1. Letter from Debbie McAfee

pogoje, in sicer program, ki ustreza starosti predšolskih otrok (Eurybase The InformationDatabase … 2001/02).Kar zadeva starše, je v ZVrt (2005) opredeljeno določanje plačila staršev (30. člen ZVrt 2005),posledice neplačevanja staršev ter evidenca plačil staršev in evidenca socialnega položajadružin. ZVrt (2005) torej določa zgolj področje financiranja vrtca s strani staršev. Osodelovanju s starši na področju vzgoje v ZVrt (2005) ne zasledimo ničesar.ZOFVI (2007) pa določa sestavo sveta javnega vrtca (46. člen) in sicer trije predstavnikiustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev. S tem členom staršemdodeljuje podlago za enakovreden delež soustvarjanja in sodelovanja v vrtcu kot ustanoviteljemin zaposlenim v vrtcu. 49. člen pa opredeljuje naloge ravnatelja, ki je hkrati pedagoški vodja inposlovni organ javnega vrtca. Med mnogimi nalogami zasledimo tudi dve, ki vsebujetasodelovanje s starši - ravnatelj skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki,govorilne ure in druge oblike sodelovanja) ter obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in ospremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov.Ideje in aktivnost staršev zastopajo predstavniki staršev, ki so organizirani v svet staršev.Citiram 66. člen ZOFVI (2007), ki opredeljuje svet staršev: »Za organizirano uresničevanjeinteresa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje svet staršev. Tehnično in finančnopodporo za delovanje sveta staršev zagotavlja vrtec oziroma šola. Svet staršev je sestavljentako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskemsestanku oddelka.Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj.Svet staršev:− predlaga nadstandardne programe,−−−−−−−daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pripravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu,daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole,lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalnookolje,26

−−−samostojno ali v sodelovanju z delavci šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovneskupine za posamezna področja vzgojno-izobraževalnega dela in projekte,oblikuje in daje mnenje v postopku imenovanja ravnatelja,opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.Sveti staršev se lahko povežejo v lokalne oziroma regionalne aktive svetov staršev. Lokalnioziroma regionalni aktivi svetov staršev lahko ustanovijo nacionalno zvezo aktivov.Iz zakonskega določanja sodelovanja s starši lahko razberemo, da so starši nujno vključeni vvzgojno-izobraževalni proces institucije.Sodelovanje s starši prav tako določa 119. člen ZOFVI-ja (2007), ki opredeljuje obseg vzgojnoizobraževalnegadela vzgojiteljice in sicer sodelovanje s starši označuje kot delovno obveznostvzgojiteljice. Oblike sodelovanja zakonsko niso opredeljene, so pa stvar strokovnepodkovanosti vzgojiteljice, da zna prepoznavati potrebe in interese staršev. Od vrtca do vrtca sete oblike razlikujejo, kar si bomo natančneje ogledali v empiričnem delu diplomske naloge.4.2.TIPI VRTCEVV tem delu naloge bomo najprej opredelili pojma zasebni in javni vrtec, nato pa si bomoogledali različne tipe vrtcev.4.2.1.Opredelitev pojma zasebni in javni vrtecPojem zasebni vrtec se uporablja za tiste vrtce, ki jih ne ustanovi država in zato uživajorelativno neodvisnost. Neodvisni oz. svobodni vrtci so danes v Evropi vedno bolj odvisni odjavnih sredstev, v marsičem se zgledujejo po javnih vrtcih in so pod nadzorom državnihinšpekcij. Razlike med javnimi in zasebnimi vrtci so vedno bolj zabrisane, tako da analitikisistemov pogosto dobijo občutek, da se je jasna in stroga ločnica ohranila samo še vpoimenovanju (Krek in Šimenc 1996, str. 11).27

Poudariti pa moramo, da staršem pomembno razliko med javnim in zasebnim vrtcempredstavlja financiranje, saj zasebnemu vrtcu pripada za posameznega otroka 85% sredstev, kijih lokalna skupnost zagotavlja za otroka v javnem vrtcu.Zasebne vrtce druži to, da se ne naslavljajo na otroka kot otroka oziroma na državljana kotdržavljana, temveč navadno predpostavljajo neko specifično opredelitev: pripadnik te in teveroizpovedi, zagovornik posebnih vzgojnih načel ipd.Gledano iz vidika celote so zasebni vrtci odvisni od javnih, kajti javni bodo sprejeli vse tisteotroke, ki se ne bodo odločili za nič posebnega. Še več: pogosto prav to, da zasebni vrtci nesprejmejo vsakega otroka, da otroke izbirajo oz. izključijo, postane razlog za izbiro zasebnegavrtca in osnova za tisto specifično ozračje v njih (etos vrtca), ki ga starši pogosto omenjajo,kadar jih sprašujejo, zakaj so otroka vpisali v zasebni vrtec. Obisk zasebnega vrtca ni ne zastarše ne za otroka nekaj samoumevnega, temveč plod premisleka in posebne odločitve (Krek inŠimenc 1996, str. 14-15).Zasebno organizirana predšolska vzgoja ni le notranje razčlenjena in sestavljena iznajrazličnejših institucij predšolske vzgoje, bistveno je, da elementi prostora zasebne predšolskevzgoje lahko privzemajo najrazličnejše funkcije - od prenašanja religioznih in filozofskihnazorov, uvajanje novih pedagoških metod, hitrejšega odzivanja na nove potrebe družbe in duhanove dobe ter protesta proti zbirokratiziranim javnim vrtcem. (Stampa v Krek in Šimenc 1996,str. 22).Zasebni vrtci staršem omogočajo izbiro med različnimi programi. Zagotavljajo jim možnost, daza svojega otroka izberejo tako obliko vzgajanja, ki je v skladu z njihovim nravstvenim inverskim prepričanjem.4.2.2.Javni vrtecJavni vrtci so najbolj razširjena institucija za predšolske otroke. Skoraj ob vsaki osnovni šolinajdemo tudi vrtec.Začetek prvih vrtcev je mogoče zaslediti v 18. stoletju, ko otroka niso več dojemali le kotpomanjšanega odraslega in ga poslali na delo takoj, ko je bil za to zmožen. Nekateri pomembnimožje in žene so začeli z zbiranjem in vzgajanjem otrok mlajših od sedem let (Becchi idr.1996).28

Danes so vrtci že zelo razširjena predhodnica obveznega šolanja, saj sta v večini družinzaposlena oba starša.Ne gre pa samo za problem varstva otroka v delovnem času staršev, pač pa se čedalje večstaršev zaveda pomena vrtca za otrokov psiho-socialni razvoj.Nekateri vidiki vzgoje predšolskih otrok so predstavljeni v Kurikulumu za vrtce. Eden od tehvidikov je tudi izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši, v nadaljevanju pa kurikulum šepodrobneje in konkretneje opiše nekaj načel, v čem in kako naj bi sodelovanje s starši potekalo:− staršem mora biti javno dostopno pisano in ustno obvestilo o različnih ponudbah programovv vrtcu;− starši imajo pravice do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega razgovora o otroku zvzgojiteljico in pomočnico, s svetovalno službo;− starší imajo pravice do postopnega uvajanja otrok v različne programe vrtca; posebno je topomembno ob začetnem uvajanju otroka v vrtce, da se starši in vzgojiteljica dogovorijo onajbolj sprejemljivem načinu vključevanja otroka v vrtec;− starši imajo pravice sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku ter podogovoru z vzgojiteljico aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, pri tem pa morajo staršiupoštevati strokovno avtonomnost vrtca (npr. ob prihodu v vrtec ali v dopoldanskem oz.popoldanskem času se lahko starši krajši ali daljši čas zadržijo v igralnici in se vključijo vrazlične dejavnosti v dogovoru z vzgojiteljico)− pri stiku s starši je treba spoštovati zasebno sfero družin, njihovo kulturo, identiteto, jezik,svetovni nazor, vrednote, prepričanja, stališča, navade in običaje, dosledno upoštevatinjihovo pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;− staršem zagotoviti stalno informiranje preko publikacije o vrtcu in preko oglasnih desk predigralnico ter sistematično seznanjanje z njihovimi pravicami in odgovornostmi (Kurikulumza vrtce, 1999, str. 15).Seveda pa se vrtec od vrtca razlikuje. Kurikulum je napisan za vse vzgojiteljice v vrtcih, odvsakega posameznika pa je odvisno, kako uspešno bo napisano prenesel v prakso.29

4.2.3.Zasebni vrtci4.2.3.1.Katoliški vrtecPoleg javnih vrtcev imamo v Sloveniji tudi različne zasebne vrtce. Zadnje čase se je uveljavilavečja svoboda v izražanju svoje vere in začeli so nastajati katoliški vrtci. Niso nastajali kotkonkurenca javnih vrtcev, saj so se porajali tam, kjer je bilo otrok za javne vrtce preveč.Opazilo se je, da so bili nastajajoči katoliški vrtci pozitivna konkurenca javnih vrtcev. Ko so sezačeli pojavljati, se je kvaliteta javnih vrtcev marsikje spremenila. Katoliški vrtci so bilialternativa javnim vrtcem, saj so vernim staršem (in tistim, ki so sprejeli ta program)omogočali, da so svoje otroke dali v vrtec, ki jih bo vzgajal po krščanskih načelih.Otrokom poleg rednih oblik omogočajo tudi življenje v starostno kombiniranih skupinah. Takose otroci učijo živeti z drugačnimi – bolj ali manj sposobnimi od sebe ter razumevanja inodgovornosti do drugih. Hkrati jim taka razporeditev v skupine omogoča bivanje z osebami, nakatere jih vežejo močne čustvene vezi – z bratci in sestricami.Večina oblik sodelovanja s starši v katoliških vrtcih je prepleteno z versko vsebino.Organizirajo razne slovesnosti v povezavi s krščanskimi prazniki, se nanje pripravljajo zdelavnicami ali z duhovnimi vajami. V srečanja s starši vpletejo molitev, duhovno misel, alikako drugače starše spodbujajo k vzgoji za krščanske vrednote.4.2.3.2.Montessori vrtecIme je dobil po italijanski zdravnici Mariji Montessori, ki je ustanovila Otroško hišo (Casa deiBambini). Želela je, da bi bila soba, v kateri so se zbirali otroci, kar najmanj podobna šoli, saj jev njej želela predvsem početi stvari povsem drugače od tistih, ki so se dogajale v šolah.Potrudila se je in naročila učne pripomočke za te otroke po vzoru tistih, ki jih je uporabljala pridelu z duševno zaostalimi otroki. Ti pripomočki so dobili ime »didaktični pripomočki«, kiomogočajo otrokom, da se skozi preizkušanje in napake sami učijo. Njeno osnovno načelo jebilo, naj otroci sami spoznavajo. Delo vzgojiteljice naj bi bilo le v tem, da otrokom pripravispodbudno okolje. Le-ti pa naj bi sami izbirali, kaj bi počeli in sami odkrivali, kaj je spripomočki mogoče storiti. Zagovarjala je stališče, da je napak otroke siliti k učenju. Trdila je,da se otroci želijo učiti, če jim le ponudimo primerne pripomočke in izkušnje. Ti »didaktičnipripomočki« pomagajo k razumskemu razvoju, k razvoju zbranosti, koordinacije,samostojnosti, socializacije in občutka za red.30

Iz tega lahko vidimo, da je bistvo Montessorijeve v prepričanju, da si otroci želijo delati in dabodo zavestno delali, če jim omogočimo delo, ki je primemo njihovi starosti in stopnji razvoja.Marija Montessori je iz opazovanja otrok razvila svojo metodo. Le-ta je nastala iz tega, kar sootroci počeli spontano. Marija je bila prepričana, da otroci sami najbolje vedo, kako naj seučijo. In prav to misel, da se proces učenja začenja pri otroku in ne pri učitelju, so prevzeli tudinekateri, ki se z njo ne strinjajo v vseh pogledih na poučevanje (Pollard 1997, str. 5-7).Značilno je, da je igralnica razdeljena na štiri osnovna področja: matematiko, jezik, vsakdanježivljenje in področje zaznavanja. Ob tem pa sta enako pomembni in prepleteni še področji:umetnost (likovna, glasbena) in znanost (biologija, kemija, fizika, geografija, zgodovina)(Pollard 1997, str. 9).Nekatere oblike sodelovanja s starši, ki so značilne le za montessori vrtce, so opazovanje voddelku, izvajanje predstavitev v oddelku, izdelovanje, vzdrževanje materialov ter večer zmamami in večer z očeti.Poglejmo si še cilje montessori vzgoje:−spodbujanje samodiscipline, samospoznavanja in samostojnosti,−−spodbujanje navdušenja za učenje,je sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju »akademskih« spretnosti (Kordeš2002, str. 5).Sklepamo lahko, da se vse dogaja v veliki umirjenosti in v individualnem pristopu k otroku. Potej metodi se otroci s pomočjo ponujenega materiala sami od sebe naučijo pisanja in branja terračunanja. Montessori metoda pa je predvsem učenje za življenje. Otrok dela v ozračjuspoštovanja, svobode in odgovornosti.4.2.3.3.Waldorfski vrtecV Sloveniji poznamo tudi waldorfske zasebne vrtce, ki izvajajo program waldorfske vzgoje zapredšolske otroke. Waldorfska pedagogika (pedagogika Rudolfa Steinerja) izhaja izantropozofije - duhovne znanosti in pojmuje otroka kot fizično, duševno in duhovno bitje.Nekatere oblike sodelovanj, ki se uporabljajo v slovenskih waldorfskih vrtcih, so seznanitevstaršev z osnovami waldorfske pedagogike in organizacijo vrtca, vzgojiteljica obišče otroka nadomu, če jo starši povabijo, starševski večeri, na katerih se obravnavajo pedagoška in druga31

vprašanja. Vrtec tudi predlaga staršem, da eden ali več izmed njih prevzame vlogo zaupnika.Naloga zaupnika je povezovanje vrtca in staršev. Zaupnik sprejema in posreduje predlogestaršev vrtcu in obratno, skrbi za ohranjanje dobrih odnosov med starši in vzgojiteljicami,pomaga pri organizaciji delovnih akcij, izletov, prireditev (http://www.waldorfski.si./vzg.html).4.3.PREDŠOLSKA VZGOJA V VRTCUVzgoja predšolskih otrok poteka v družini, vrtcu in prek drugih dejavnikov okolja, v kateremotrok živi. Institucionalna predšolska vzgoja zajema tako nego in varstvo kot tudi vzgojo inizobraževanje otrok (Batistič Zorec 2003, str. 18). Za oblikovanje koncepta predšolske vzgoje vvrtcu predstavlja pomemben okvir poznavanje otrokovega razvoja. Predšolski kurikulumi neizhajajo le iz ene teoretske smeri, temveč združujejo spoznanja različnih razvojno- psihološkihteorij, pri tem se opirajo predvsem na avtorje, kot so Piaget, Bruner, Vigotski, Freud, Erikson inna njihove sodelavce ter učence. Večina sodobnih konceptov predšolske vzgoje poudarja otrokakot središče oz. izhodišče vzgojnega dela v vrtcu (Marjanovič Umek 2001, str. 27-28).Kurikulum za vrtce (1999, str. 18-19) navaja naslednje zakonitosti otrokovega razvoja:−otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje;−−−−−vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje ...) se razvijajo v vseh razvojnih obdobjih;posamezna področja otrokovega razvoja so med seboj povezana in prepletena (razvoj naenem področju vpliva na razvoj drugega področja in obratno);v otrokovem razvoju so prisotna časovna obdobja (t.i. kritična obdobja), ki so najboljustrezna za učenje posameznih spretnosti;potrebno je upoštevanje individualnih razlik v razvoju med otroki, predvsem v prvih letihnjihovega življenja;otrokov razvoj je povezan s stalnim učenjem in poučevanjem, kar se kaže zlasti v razmerjumed otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem.Predšolska vzgoja v vrtcu mora graditi na otrokovih zmožnostih in sposobnostih ter ga voditi kpridobivanju novih izkušenj, spoznanj, doživetij, in sicer tako, da pred otroka postavlja smiselnezahteve in probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, mu omogočajo izražanje inčustveno doživljanje. Aktivno učenje predšolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti spredmeti in pridobivanju konkretnih izkušenj z ljudmi in stvarmi, na notranji motivaciji in32

eševanju konkretnih problemov ter pridobivanju socialnih izkušenj. Dejavnost, ki v praksizdružuje temeljna načela predšolske vzgoje, je prav otroška igra. Preko nje poteka otrokovrazvoj in učenje v zgodnjem obdobju. Otroška igra je za otrokov razvoj pomembna zato, ker jenotranje motivirana, svobodna, odprta in za otroka prijetna (prav tam, str. 19).Predšolsko obdobje ima izredno velik pomen za ves človekov nadaljnji razvoj. Vstop v vrtecpomeni za otroka prvi korak v širše socialno okolje in je prva pomembna prelomnica vnjegovem življenju. Vrtec je za otroka drugi dom, saj v njem preživi od osem do deset urdnevno. Vrtec mora zadovoljevati vse tiste otrokove potrebe, ki bi mu jih sicer zadovoljevaldom. Da se bo otrok uspešno razvijal, se mora v vrtcu počutiti dobro. Pomembno je, da otrok vvrtcu doživlja občutja zadovoljstva, varnosti, sprejetosti, domačnosti, ljubljenosti, umirjenosti instalnosti, pomembno je torej zdravo in varno okolje, v katerem igra odločujočo vlogovzgojiteljica (Erženičnik Pačnik 1998, str.177-179). Predšolski otrok je zelo aktiven, radraziskuje in spoznava okolje. Naloga odraslega je, da ga pri tem usmerja in mu pomagarazumeti okolje, v katerem živi. Ob stiku z okoljem se otrok nenehno uči, okolje ga spodbuja kustvarjalnosti (Korenjak 2006, str. 72).Kurikulum za vrtce (1999, str.22) opredeljuje odrasle osebe v vrtcu kot osebe, ki s svojimvedenjem v celoti delujejo spodbudno in pomirjajoče, vljudnost in spoštovanje v njihovikomunikaciji in vedenju naj bi bila zgled za otroke. Vzgojiteljica oz. pomočnica vzgojiteljice jeves čas z otroki in med otroci; v vseh teh interakcijah je odrasla oseba posredna usmerjevalka inpraviloma zgled za prijetno in prijazno komunikacijo. Med pomembne elemente interakcijemed otroki ter med otroki in odraslimi sodijo:− pogostost pozitivnih interakcij z otroki (nasmeh, prijem, dotik ...);−−−−−−spodbujanje otrok k delitvi izkušenj, idej in počutja;spodbujanje k zastavljanju vprašanj;pozorno in spoštljivo poslušanje;odzivanje na otrokova vprašanja in prošnje;uporaba pozitivnih navodil (npr. reševanje konfliktov na socialno sprejemljiv način);spodbujanje ustrezne neodvisnosti pri otroku.Vzgojiteljica starše obvešča o psihičnih procesih in posameznih področjih razvoja, ki jih njihovotrok že dosega, da lažje tudi sami od njega pričakujejo in zahtevajo tiste spretnosti in znanja, kiso v skladu z otrokovo trenutno razvojno stopnjo.33

5.IZOBRAŽEVANJE STARŠEVMnogi starši oziroma partnerji, ki bodo to šele postali, se želijo kar najbolje pripraviti na vlogostarša. Veliko se govori o usklajevanju časa, ki ga nameniti službi in karieri, ter časa, ki gaposvetiti družini, saj tempo življenja ni naklonjen umirjenemu družinskemu življenju. Starši biradi čim več vedeli o razvoju njihovega otroka, potrebah, načinih zadovoljevanj teh potreb, opasteh površne vzgoje, nezadostnega izkazovanja pozornosti in ljubezni do otrok, o pravilnempostavljanju meja in o razmerju pravice – dolžnosti otroka.V vzgoji receptov ni. Pšunder temu dodaja: »…sicer pa tudi zdravila, ki jih dobimo na recept,ne pomagajo vsem ljudem enako« (Pšunder 1998, str. 7). Prav tako tudi ni ene same poti zadobro starševstvo, kar pa nam ne sme vzeti optimizma, temveč dajati vedno znova moči,poguma in volje, da to iščemo in odkrivamo tisto pot, po kateri bomo mi najbolj uspešni inučinkoviti.Že Platon in Aristotel sta širila idejo o pomembnosti nalog starševstva, za katero je potrebnodoločeno znanje. Komensky je poudarjal, da je pedagoško neznanje staršev nevarno za otroke,Rousseau je menil, da starši nosijo največjo odgovornost za vzgojo otrok, Frobel je dajal velikpomen v razvoju otrok materi, Pestalozzi je poudarjal vitalno vlogo staršev pri vzgoji (Maleš vPšunder 1998, str. 81).Danes se za izobraževanje staršev, ki je del družinske andragogike, pojavljajo različni termini:izobraževanje za starševstvo, svetovalno delo za starše, izobraževanje za družinsko življenje,delo s starši. Različne poglede zasledimo tudi glede tega, kaj izobraževanje staršev obsega povsebini: pomoč staršem za učinkovitejše starševstvo, obseg celotnega družinskega življenja,vprašanja v zvezi z vzgojo otrok, razvoj posameznikove osebnosti. (Pšunder 1998)Glede na opredelitev izobraževanja staršev so postavljeni tudi cilji:− pomoč staršem, da znajo poiskati ustrezne strokovnjake,−−pomoč neuspešnim staršem,pomoč staršem za vzpostavitev pozitivnih odnosov med njimi in otroki (prav tam).Odnos do izobraževanja se od starša do starša razlikuje. Ličnova (Ličen 1999) starše razdeli vtri skupine, glede na stopnjo strinjanja z izobraževanjem:35

1. Starši, ki izobraževanje sprejmejo z veliko zadržki, se ne poslužujejo revij ali knjig, ki sonamenjeni vzgoji otrok, ter se ne zanimajo za organizirane oblike izobraževanja. Menijo, dase največ naučijo ob otrocih iz izkušenj.2. Starši, ki izobraževanje sprejmejo, vendar le v primeru, da rešuje dejanske probleme,odpravlja težave. Izobraževanju pripisujejo zgolj kurativno vlogo.3. Starši, ki izobraževanje povsem sprejemajo, ga razumejo kot preventivo in se jim zato zdipopolnoma smiselno in potrebno.Različen odnos staršev do izobraževanja pa moramo upoštevati, ko oblikujemo različneprograme, ko razmišljamo o motivaciji staršev in že na samem začetku, ko do starševpristopamo.Institucij in organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev, je na prvi pogled malo, a tavtis nastane predvsem zato, ker največkrat to ni primarna dejavnost organizacij, v okviru katerihpoteka. Organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem staršev, ki jih navaja Ličnova (Ličen,1997):− ustanove, ki jih obiskujejo otroci, kot so vrtci, šole, društva, Cerkev …,−−−−−−−zdravstvene ustanove; šole za bodoče starše, svetovanje za doječe matere, izobraževalniprogrami za starše bolnih, hendikepiranih otrok,ljudske univerze in andragoške ustanove,centri za socialno delo; ukvarjajo se predvsem s starši posvojenih otrok, rejniki,mediji: televizija, časopisi, revije, radio, zbirke …,svetovalni centri, ki se ukvarjajo s šolsko, zdravstveno in mentalno-higiensko problematiko,knjižnice s centri za samostojno učenje ali kot organizatorji raznih predavanj,izobraževalnih srečanj za starše,skupnost, kot je soseska, lokalna skupnost.Največkrat se starši izobražujejo v institucijah, ki jih obiskujejo njihovi otroci. Gre največkratza sodelovanje institucije s starši z glavnim ciljem usklajevati pričakovanja, cilje, metode… privzgoji in izobraževanju otrok, tako s strani staršev kot tudi s strani institucije. Ponavadi gre zaneformalno izobraževanje v obliki roditeljskih sestankov, predavanj za starše, govorilne ure…36

Za starše je to znanje najbolj razširjena organizirana oblika pridobivanja znanja v naši praksi innaj bi pripomogla tudi k dvigovanju kakovosti domačega okolja, ki vpliva na vzgojo inizobraževanje otrok.Tradicionalno izobraževanje staršev navadno vključuje predavanja na določeno temo, za kateropredavatelji menijo, da jo starši potrebujejo. Tema torej ni izbrana na podlagi potreb inzanimanja staršev, zato je učinkovitost teh predavanj pod vprašajem. Starši največkrat ostajajonedejavni opazovalci, predavanje pri njih lahko celo zbudi občutek nezaupanja v njihovestarševske sposobnosti. Starši bodo postali aktivni sodelavci le, če bomo upoštevali njihoveinterese, le tako pa bo tudi izobraževanje uspešno.Zanimivi so izsledki ankete, ki jo je izvedla Ličnova in dajejo odgovor na vprašanje, kje staršinajveč izvedo o vzgoji svojega otroka. Anketiranci kot vir učenja na prvem mestu navajajoknjige in revije, teh se poslužuje 45,7% vseh vprašanih. Sledijo sodelavci, prijatelji in znanci,nanje se jih obrača 42,7%. Na tretjem mestu je šola z 32,2%, nato TV in radio s skupno 27,5%.Kot vir učenja navajajo tudi stare starše 13,5%, izkušnje 8,6% in katehezo z 1,2% (Ličen 1999,str. 259).Ličnova ugotavlja, da starši začnejo iskati znanje šele takrat, ko naletijo na problem, ki ga samine znajo rešiti. Knjige in revije kot vir izobraževanja uporabljajo starši z višjo formalnoizobrazbo, ki jim v pisnem gradivu ni težko poiskati tistega, kar potrebujejo. Starši, ki manjkratsežejo po knjigi, odgovore na svoja vprašanja raje poiščejo pri prijateljih in sodelavcih.Pogrešamo torej izobraževanje na zalogo, ki bi jim omogočalo, da problem začnejo reševatitakoj, morda celo, da do problema sploh ne bi prišlo, če bi bili vnaprej seznanjeni z dejavniki,na katere je dobro biti pozoren. Do marsikaterih nesporazumov med starši in otroki sploh ne biprišlo, če bi bili starši opremljeni z več znanja, ki zadeva medosebne odnose, vzgojni stil,komunikacijske spretnosti ipd.Upoštevati moramo pravila in načela, ki sem jih podrobneje navedla v poglavju Načelasodelovanja s starši, pomembno pa je tudi, da je pripravljenost za sodelovanje oz. vizobraževanje prisotna med vsemi udeleženci – institucijo, starši, pa tudi otroki.37

5.1.POTREBE PO IZOBRAŽEVANJU STARŠEV» Karkoli se da spremeniti, je treba razvijati naprej, kjer pa so stvari nespremenljive, tam selahko spremenim jaz.« (Zalokar Divjak 2000, str. 136)Pri izobraževanju gre vedno za spreminjanje; trudimo se in verjamemo, da gre za spreminjanjena bolje, lepše. Zgornja misel nam da tistega optimizma, ki nam ga včasih vzame spoznanje, dasmo v vzgoji velikokrat nemočni, ko se nam zdi, da smo preizkusili že vse možne vzgojneprijeme in teorije, vidnih rezultatov pa ni in ni. Takrat je čas, da spremenimo sebe. To pa lahkostorimo le z učenjem. Takrat naletimo na željo, da bi nekaj spremenili, da ne bi bilo več takokot je, ampak da bi bilo bolje.Raziskava Prihodnost izobraževanja odraslih v Evropi (Eurodelphi 95) (Leirman, Krajnc, 1995)je pokazala, da odrasli prebivalci Slovenije uvrščajo potrebo po izobraževanju za dom indružino, kamor lahko štejemo tudi izobraževanje staršev, dokaj visoko. Stopnja pomembnostitovrstnega izobraževanja znaša 5,7 in je postavljena na četrto mesto, za razvojem osebnosti, datipomen življenju in učiti se učiti. V ostalih evropskih državah znaša ta stopnja 4,8, je torej nižjakot v Sloveniji in je na predzadnjem mestu.Potreba je v anglosaksonski literaturi označena kot merljiva razlika med zdajšnjim in želenimstanjem.Ugotavljanje potreb po izobraževanju je neizogibna faza pri načrtovanju izobraževanja. Le-tomora biti večplastno, z večfaznim postopkom:− z analizo dejavnosti, za katere je posameznika ali skupino treba usposobiti, ali pa si za toprizadeva sam (pri načrtovanju izobraževanja za starše v vrtcu bo pozornost usmerjena navzgojo otrok),− z določanjem znanja, spretnosti ali drugih osebnostnih lastnosti, ki jih za tako dejavnostpotrebuje (opredelili bodo znanja in zmožnosti, ki jih starši potrebujejo),− z ugotavljanjem posameznikovih znanj in izkušenj (upoštevati je potrebno znanja, ki jihstarši že imajo),− z določanjem njegovih potreb po izobraževanju (v zadnji etapi analize opredelimoizobraževalne potrebe).38

Faza ugotavljanja znanja in iz tega izhajajočih želja in potreb udeležencev je za delo v različnihskupinah udeležencev izobraževanja temeljnega pomena. Šele na podlagi tega si lahkopostavimo cilje izobraževanja. Ugotavljanje potreb je tesno povezano z vrednotenjem, ki namves čas kaže položaj na poti do cilja (Mohorčič Špolar, 1996).Potrebe po izobraževanju staršev moramo ugotavljati tudi z vidika vsebine (Ličen, 1999, str297). Glede na vsebine se najpogostejše potrebe po izobraževanju staršev predšolskih otrokpovezujejo z:− izbruhi jeze in trme,−−−nagrajevanjem in kaznovanjem – motiviranjem otrok,tekmovalnostjo med brati in sestrami,navajanjem na osnovna pravila v družini in družbi (prav tam).Družine šoloobveznih otrok se ukvarjajo z:−prilagajanjem otrok na pravila,−−−−učnimi težavami,zdravstvenimi težavami,nezanimanjem otrok,puberteto (prav tam).Starše mladostnikov pa najbolj obremenjujejo naslednji problemi, ki jih navezujejo na potrebepo izobraževanju staršev:− upornost,−−−−strah pred drogami in zasvojenostjo,spolnost najstnikov,strah, da bodo mladostniki odšli od doma,strah pred motnjami hranjenja (prav tam).Tudi vsebinsko je izobraževalni program potrebno prilagoditi potrebam staršev. Kot vidimo, soteme, ki jih zanimajo, odvisne od starosti njihovih otrok in se navezujejo na specifičneprelomnice oz. značilnosti posameznega obdobja, ki od staršev zahtevajo največ angažiranostiin v družinsko življenje pogosto prinašajo novo dinamiko.39

5.2.CILJI IZOBRAŽEVANJA STARŠEVKateri so glavni cilji izobraževanja staršev? Kaj želimo z izobraževanjem staršev doseči? Ternenazadnje, kakšne cilje si zastavijo starši sami, ko se vključijo v izobraževanje? Odgovore nata vprašanja bom poskušala najti v tem poglavju, saj so cilji tisti, ki nas pri neki dejavnostimotivirajo, usmerjajo in dajejo smisel.Izobraževanje staršev si za cilj postavlja preventivno delovanje, medtem ko je naloga družinsketerapije reševanje problemov v kurativnem smislu. Pri postavljanju ciljev naletimo na dvevprašanji. Prvo se nanaša na vsebino in spoznanja, ki naj bi jih starši z izobraževanjempridobili, drugo pa na stališča in vrednote, ki naj bi jih s pomočjo izobraževanja spremenili.Cilji se oblikujejo glede na to, katere lastnosti so v določenem okolju zaželene in kaj se odstaršev pričakuje. Harman in Brim (Harman, Brim, 1980) navajata sedem tipov staršev, ki sepojavljajo kot zaželeni v različnih obdobjih:1. ljubeči in razumevajoči starši, ki sprejemajo svojega otroka,2. starši, ki sledijo svoji vlogi,3. starši, ki razumejo otrokov razvoj,4. starši, ki prepoznavajo in razumejo vplive lastnega vedenja na otroka,5. starši kot reševalci problemov,6. starši, ki znajo voditi dom,7. sproščeni, naravni starši, ki se v svoji vlogi prijetno počutijo.S pomočjo izobraževanja želimo vplivati na starše, kajti samo izkušnje niso dovolj. Izkušnjemoramo miselno predelati in jih povezati v sistem znanja. Izobraževanje naj pripomore hkakovosti življenja staršev in s tem celotne družine (Ličen, 1997). Cilji izobraževanja staršev soindividualno, znanstveno in socialno pogojeni, saj izhajajo iz potreb ljudi, razvitosti teorije inpoložaja družine v družbi.Cilje določajo:− Starši in njihove potrebe:To je osnovno izhodišče izobraževanja staršev. Ker se starši vključujejo v izobraževanje napodlagi lastne želje, izobraževanje v osnovi nima intervencijskega značaja. Cilji so odvisni odstarosti otroka. Z vsebinami programa lahko povežemo dva cilja: spoznavanje otroka, razvojnih40

značilnosti in otrokovih potreb ter spoznavanje razvoja odraslega in njegovih potreb. Končnicilj je samoizobraževanje staršev. Izobraževanje staršev naj bo odgovor na potrebe tistihstaršev, ki želijo več vedeti o svojih otrocih, jih drugače obravnavati in se o tem pogovarjati zdrugimi starši in strokovnjaki (Ličen, 1997).− Razvoj stroke, nova odkritja družbenih in drugih ved:Ob potrebah, ki jih izražajo starši, se pojavljajo tudi tiste izobraževalne potrebe, ki jih vidistroka in družba. Če izobraževanje izhaja le iz potreb, ki jih predpostavijo strokovnjaki, gre zaintervencijsko dejavnost. Potrebe staršev in strokovnjakov pa imajo določene stične točke in sevsaj delno prekrivajo.Skozi razvoj stroke se spreminjajo tudi cilji izobraževanja staršev. Odvisni so tudi od tega,kakšno vzgojo zagovarjamo (represivno, permisivno). Sodobni strokovnjaki trdijo, da staršipotrebujejo znanje, vendar je naravni občutek najboljša osnova za ravnanje z otroki (prav tam).− Zahteve in možnosti družbe, ekonomske in tehnične spremembe, razvoj kulture:Cilj izobraževanja staršev je staršem vseskozi posredovati novo znanje ter jim razvijati novastališča, navade in spretnosti, glede na zahteve družbe in kulture, v kateri živijo, in njihove ciljepri vzgoji otrok. Vzroki za izobraževanje staršev so bili v različnih zgodovinskih obdobjihrazlični. Prve pobude so prihajale predvsem od verskih skupnosti, socialnih služb, ki so želeleizboljšati razmere v najbolj ogroženih družinah (prav tam).Arcus sicer govori o izobraževanju za družinsko življenje vendar so glavni nosilci družinskegaživljenja ravno starši in ker izobraževanje za družinsko življenje v glavnem zadeva starše, bompodala tudi nekatere poglede in cilje, ki jih navaja Arcus (1993).Za izobraževanje staršev je pomemben multidisciplinaren pristop, saj mora tovrstnoizobraževanje pokrivati področja pedagogike in andragogike, psihologije, razvojne psihologije,sociologije, medicine, ekonomije in še mnogih drugih področij znanosti (prav tam).Namen in cilj izobraževanja za družinsko življenje je doprinos k dobrobiti posameznika incelotne družine. Kot razloge za izobraževanje za družinsko življenje Arcus navaja:− izobraževanje je v pomoč družinam pri soočenju z aktualnimi socialnimi problemi,−določena znanja lahko preventivno preprečijo nekatere probleme, pravilno ravnanje vdružinah (»to do the right thing«), bi preprečilo mnoge probleme v družini,41

−urejene družine imajo, poleg vloge preprečevanja, tudi velik pomen pri razvojuindividualnih potencialov posameznika in družine (Arcus idr. 1993).Na podlagi naštetih razlogov se je izoblikovalo precej izobraževalnih programov, kot so: učenjeo človeškem razvoju in vedenju v družini tekom življenjskega cikla, učenje o poroki, družinskihvzorcev in procesih, o komunikaciji v odnosu, o konstruktivnem reševanju problemov,osebnostnem razvoju obeh partnerjev, kako najti pravo mejo med avtonomijo in povezanostjo, okomunikacijskih spretnosti, spretnostih odločanja, idr. (prav tam)Če poskušamo odgovoriti na vprašanja na začetku tega poglavja, lahko rečemo, da so ciljiizobraževanje staršev podpreti starše v njihovi vlogi pri vzgoji otrok, jih vzpodbuditi kmedsebojni komunikaciji v družini ter prispevati k dobremu, zadovoljnemu in srečnemustarševstvu, ki se ne bo izogibalo reševanju problemov, ki se v družini nujno pojavijo. Starši najbi z izobraževanjem pridobili na samostojnejšemu iskanju pravega pomena in vloge starševstva,prepoznavanju izkušenj dobre prakse, aktivne vloge staršev in preventivnega pomena v vzgojiotrok ter dvigovanju kvalitete življenja v družini.5.3. OBLIKE IZOBRAŽEVANJA STARŠEVStarši se s težavami spoprijemajo na različne načine. Nekateri se obrnejo na partnerja, prosijo zanasvet strokovnjaka, preberejo knjigo. Drugi poiščejo odgovor v različnih programih oz. šolahza starše. Avtorja Harman in Brim (1980) sta opredelila izobraževanje za izvajanje socialnevloge staršev v treh različnih oblikah, pišejo Brock, Oertwein in Coufal (1993, str. 94-106):1. kot individualna oblika, vrsta samoizobraževanja, ki je namenjena samostojnejšimmetodam obravnave in se dopolnjuje z individualnim svetovanjem in vodenjem staršev; vsodobnosti se povezuje z e-učenjem in e-svetovanjem;2. kot skupinska oblika izvajanja v t. i. »šolah za starše«;3. kot množična oblika, ki se obrača na anonimne množice preko medijev, literature, revij,ipd.Izbira oblik in metod je pomembna, ker metode skupaj z vsebino odločajo o učinkovitostiprograma. Izvajalci izobraževalnih programov jih tudi vse bolj kombinirajo med seboj, saj takodosežejo večjo učinkovitost pri različnih skupinah staršev.42

5.3.1.Individualna oblikaPri individualnih oblikah oseba pridobiva znanje s pomočjo druge osebe, kjer gre lahko zarazgovore, strokovna svetovanja, inštrukcije. Lahko pa si znanje pridobiva s pomočjo raznihučnih sredstev in pripomočkov. Kranjc (1979, str. 126-127) je kot obliko individualnegaizobraževanja opredelila samoizobraževanje. Ker je izvor znanja pri samoizobraževanju lahkorazličen, avtorica razdeli metode samoizobraževanja glede na izvor znanja na opazovanjedrugih in oblikovanje lastnih zaključkov; učenje s pomočjo lastne prakse in izkušenj,izobraževanje s pomočjo množičnih medijev, samostojno obravnavanje teksta, izobraževanje spomočjo učnih pripomočkov, filmov, videokaset ipd.Pri samoizobraževanju staršev pridejo v poštev vse zgoraj naštete metode. Način, ki ga staršiizberejo za samoizobraževanje, je odvisen od njihovih predhodnih izkušenj z izobraževanjem,lastnih osebnih želja, interesov, motivacije ter okolja, v katerem živijo; družine, prijateljev,sodelavcev družbe.Vedno pogosteje govorimo o avtonomnem učenju odraslih. To je oblika samostojnega učenja,kjer si starši sami postavljajo cilje in organizirajo izobraževanje, izbirajo vsebine in vire tersami vrednotijo svoje dosežke. Pri svojem učenju so samostojni v vseh fazah učnega procesa.Od popolnoma samostojnega učenja se nekoliko razlikuje tisto samoizobraževanje, kjer imajostarši določeno pomoč. Gre za vodeno samoizobraževanje. Avtorica piše, da pomoč lahkodobijo v središčih za samostojno učenje ali pri drugih strokovnjakih, kjer jim andragoškisvetovalec nudi pomoč, npr. pri izboru virov ali pri organizaciji. Dandanes obstajajo programina CD ROM-ih za izobraževanje o družinskem življenju, ki so idealni viri za samostojno učenjestaršev z uporabo računalnika.K individualnim oblikam sodi tudi svetovanje in vodenje. Osrednji cilj svetovalnega dela priizobraževanju odraslih je svetovalna pomoč posamezniku, ki pri svojem nadaljnjemizobraževanju in učenju naleti na vprašanja, probleme, težave, ki jih sam ne more rešiti.Svetovalna pomoč vključuje različne oblike in zvrsti, kot je svetovanje, dajanje nasvetov,informiranje (Jelenc 2003, str. 40).Svetovanje pomaga posamezniku, da kar najbolje izkoristi svoje sposobnosti, saj ima vlogospodbujanja. Pomembno je spoznavanje problemske situacije, postavljenih ciljev in njihovodoseganje. Korenine ima v humanističnih teorijah, katere predstavnik je tudi Rogers.43

Humanistična psihologija je v svetovalno delo prinesla »pristop po meri svetovanca«, ki temeljina empatiji, brezkompromisni pozitivni obravnavi svetovanca in skladnosti vplivanjasvetovalca. Moč tega pristopa je predvsem v spoštovanju posameznika, saj naj bi vsak človekvedel, kaj je zanj najbolje. Zato je terapevt predvsem spodbujevalec, svetovanje pa processvetovanja svetovalca in svetovanca »tukaj in zdaj« (Jelenc 2003, str. 159-151).Svetovanje je celovit in sestavljen proces, naravnan na krepitev svetovančevih lastnih sil zareševanje problemov.Predvsem pa je to proces, ki ima svoj načrtovani potek v jasno opredeljenih fazah:1.faza: vzpostavitev stika s svetovancem,2.faza: pridobivanje podatkov in ocenjevanje problema,3.faza: oblikovanje sklepov, odločanje in ukrepanje,4.faza: spremljanje učinkov svetovanja.Ker je svetovanje dinamičen proces, naj bi svetovalec uporabljal gibljivost in prilagodljivost nadane razmere (Jelenc 2003, str. 161). Poleg tega ima tudi terapevtsko svetovanje elementeizobraževanja. Ocene strokovnjakov na splošno kažejo, da bo v prihodnosti pri svetovanju vsebolj pomemben eklekticizem in integracija pri uporabi različnih pristopov, meni Jelenc (2003,str. 115). Eklekticizem pomeni, da svetovalec izbira, pobere in izbere prvine iz različnihsistemov ali teorij; čeravno ni določen tak kriterij, se predvidoma izbira iz vsakega tisto, kar jenajboljše.Prednosti individualne oblike izobraževanja so večja samostojnost v učnem procesu,posamezniki se učijo s pomočjo lastnih izkušenj, krepijo lastne sile pri reševanju svojihproblemov, lahko izbirajo različne vrste učnih pripomočkov. Pomanjkljivost pa je lahko vsocialni izolaciji, ker starši nimajo možnosti izmenjavanja mnenj z drugimi starši.5.3.2.Skupinska oblikaZgodovina starševskih skupin sega v leto 1820. V župnijskih kronikah najdemo zapise odruženju starševskih skupin na Slovenskem v prejšnjem stoletju (Ličen 1997, str. 127).44

Skupinsko izobraževanje se nanaša na skupine ljudi, ki so manjše od 40 udeležencev. Zaizobraževanje staršev so primernejše tiste metode, kjer udeleženci sodelujejo, se medsebojnodopolnjujejo ter izmenjujejo predloge in mnenja. Mentor se poslužuje metode razgovora,diskusije, skupinskega dela s tekstom, metodo proučevanja primerov in metodo igranja vlog,vključuje lahko tudi film, razno literaturo in drugo.Prednost skupinske oblike je tudi v tem, da starši v skupini lahko drug drugemu pomagajo, sobolj pripravljeni sprejeti nasvete drugih staršev, ki imajo podobne probleme kot oni sami, ter simedsebojno izmenjujejo znanje. V skupini se pojavijo tudi vplivi skupinske klime, ki sloni naempatiji in medsebojni moralni opori.Na kakovost izobraževanja v skupinah vpliva vrsta dejavnikov: število članov skupine(optimalno število članov skupine se giblje med 8 in 12 udeležencev), število srečanj(povprečno število srečanj je med 6 in 12, skupine pa se navadno srečujejo enkrat tedensko),struktura srečanj (srečanja trajajo od 1,5 do 2 uri, če se poslužujemo metode predavanj,diskusije pa lahko trajajo dalj časa). Upoštevati moramo tudi čas za neformalni klepet, sajneformalno druženje vodi v oblikovanje socialnih mrež med starši. Po uvodnem postavljanjuciljev lahko sledi razdelitev staršev v manjše diskusijske skupine, temu pa sledi plenum inzaključek z evalvacijskimi vprašanji. V skupinah je večinoma več mater kot očetov, saj jetradicionalno vzgoja še vedno skrb mater. Zaželeno je, da so skupaj starši otrok, ki imajo enakeoz. podobne težave ali prednosti, meni Cunningham (1991).Ker je cilj skupinskih oblik širjenje informacije med ljudmi, motiviranje staršev za diskusijo inza razmišljanje ter samoizobraževanje, se kombinacija metod in oblik v skupinskih srečanjihstaršev lažje približuje zastavljenim ciljem. Ličen (1997, str. 153) poudarja, da temeljni namenizobraževanja staršev ni le prenos znanja, ampak tudi pospeševanje vedenjskih sprememb. Stem sega izobraževanje staršev širše od samega starševanja. »Ko se posameznik osebnostnobogati, bogati tudi okolje. Ko starši spreminjajo sebe, spreminjajo tudi okolje. Njihovi vplivi naokolje so poslej drugačni.« (Ličen 1997, str. 153)Pri nas deluje dokaj enoten sistem izobraževanja v zvezi z nosečnostjo, porodom in poporodnimobdobjem, ki je namenjeno bodočim materam in delno tudi bodočim očetom (Drglin 2003, str.69-73). Organizacijske oblike, ki obsegajo materinske šole in šole za starše, so neposrednopovezane s porodnišnicami ali pa sodijo v delovni krog posameznih ginekoloških dispanzerjev.45

Končno so lahko šole za starše in programi izobraževanja za izvajanje starševske vloge tudigonilo sprememb. Lahko spodbujajo večjo samozavest, uravnavajo stres, zmanjšujejo tesnobo,spodbujajo dobre družinske odnose, izboljšajo zadovoljstvo, pomagajo pri prilagajanju naživljenje z dojenčkom po porodu na ravni posameznika. Združeni starši pa lahko marsikajspremenijo tudi v okolju: lahko vplivajo na delovanje vrtca, šole prek svetov staršev, lahko seangažirajo v svojem okolju in vplivajo na TV-programe. Starši so tudi potrošniki in v tej vlogiimajo veliko moč.5.3.3.Množična oblikaTretja oblika izobraževanja je masovna oblika, za katero je značilno, da naslavlja anonimnemnožice preko različnih medijev, kot so knjige, časopisi, revije, zloženke, radio, televizije,računalniki ipd. Branje knjig o negi in vzgoji predšolskih otrok naj bi bilo najbolj razširjena inpriljubljena oblika med starši. Morebiti se nam bo zdelo, da je to že preteklost glede napostmoderno družbo ter vedno večjo vlogo globalizacije, televizije in interneta. Mogoče staršiše niso vešči interneta ali drugih veščin, saj še vedno radi posegajo po knjigah in priročnikih.Vse več pa je takih, ki se poslužujejo tudi drugih sredstev informiranja.Učinkovita in razširjena oblika informacij za starše so tudi knjige, ki so v določeni meriposredniki med šolo in starši in lahko služijo kot individualna oblika za starše ali kot vir zaskupinsko delovanje srečanj staršev. Avtorji knjig so različnih strokovnih profilov: zdravniki,psihologi, pedagogi, pisatelji, duhovniki, starši.Popularne so tudi razne brošure, letaki in zgibanke, ki so namenjene materam in očetom obdoločenih dogodkih, ki pomenijo prelomnice v razvoju družinskega cikla. Tako literaturodobijo ob rojstvu otroka v porodnišnicah, paketi za novorojenčke, posvetovalnicah vzdravstvenem domu, pa tudi ob vstopu v vrtec ali šolo. Te oblike so ekonomsko sprejemljivejše,saj ljudje potrebujejo manj časa za branje, primernejše pa so tudi za tiste, ki bi jim branje knjigdelalo težave in bi jih odvračalo od izobraževanja.Tudi radio in televizija imata velik pomen kot masovni obliki izobraževanja staršev. Ker stamedija med starši zelo razširjena, je izobraževanje prek njiju dostopno večini staršev. Televizijazajame široke množice ljudi, tudi tiste, ki so manj motivirani za izobraževanje ali z nižjimizobrazbenim statusom. Kljub temu, da so masovne oblike zelo razširjene, je njihova46

pomanjkljivost enosmerna komunikacija. V izobraževanju pa je dvosmernost komunikacijepomemben dejavnik. Interpersonalna komunikacija je motivirajoč dejavnik, zato je dobro razneTV-oddaje dopolniti z diskusijskimi skupinami in tako iz masovnih oblik preiti na skupinske.Pri izobraževalnih programih pa ne smemo prezreti nalog voditeljev, ki naj bi poskrbeli zapravo mero kombinacije potreb med starši in otroki ter med programom, ki bo to znal najboljedoseči. Trend zadnjih petindvajsetih let se premika k večji specializaciji programov. Ličen(1997, str. 129) meni, da v obdobju postmodernističnih vrednot, ko velja različnost kotkvaliteta, ni potrebno več s pomočjo vzgoje in izobraževanja staršev »vkalupljati« družin venotne standarde. V preteklosti so bili prvi programi predstavljeni kot primerni za vse starše inotroke, danes se vsebina programov prilagaja otrokom in staršem z različnimi problemi,potrebami in možnostmi. Zato lahko pričakujemo več individualnih oblik. Na osnovikombinacije psihoanalize in teorije sistemov deluje pri nas izobraževanje pri Frančiškanskemdružinskem inštitutu, ki ga vodi dr. Gostečnik.Pomembno je upoštevati tudi integracijo teorije družinskih sistemov v kontekst določenegaprograma. Ne gre spregledati dejstva, da odnosi med starši in otroki niso linearni, temveč gre zamedsebojno interakcijsko vplivanje vseh udeležencev v družinski skupnosti. Tudi Brillinger inBrundage (1985, str. 1884) menita, da je najbolj učinkovita metoda izobraževanja za izvajanjestarševske vloge tista, ki v svojih programih vključuje celotno družino in ne le posameznike.Celosten oz. holističen pristop gledanja na družino naj bi prepoznal moč družine ter izboljšaldružinsko delovanje preko vedenjskih spretnosti in razvojnih sprememb med starši in otroki.Izobraževalni programi se morajo prilagoditi staršem, saj so kot ciljna skupina zelo različni,zato je zelo pomembno, kakšne oblike izberemo in kdo je izvajalec izobraževanja. Prioblikovanju programov moramo upoštevati interese staršev, saj so uspešne šole za starše tiste,ki so nastale na podlagi njihovih potreb in zastavljenih ciljih.5.4.METODE IZOBRAŽEVANJA STARŠEVV andragogiki poznamo več metod, ki jih uporabljamo pri sodelovanju s starši. Prodanovićeva,ki se je še posebej ukvarjala z metodami izobraževanja in sodelovanja s starši v vrtcu, loči47

verbalno metodo, metodo dela z besedilom, metodo ilustriranja ter metododemonstriranja (Prodanović 1981, str. 95-101).V vsakdanjem sporazumevanju je živa beseda skorajda nepogrešljiva, zato uporabljamo številneverbalne metode tudi pri sodelovanju s starši. Je ena najpogostejših metod. Med verbalnemetode uvrščamo predvsem razlago (predavanje, monolog) in pogovor (dialog). Kako bomouporabljali katero izmed teh dveh metod, je odvisno od ciljev, vsebine in oblike sodelovanja inizobraževanja.Druga pomembnejša metoda pri sodelovanju s starši, ki je tudi zelo pogosta, je metoda dela zbesedilom. V predavanjih ali pogovorih vzgojiteljica pogosto uporablja besedila v oblikiporočila, ugotovitev, analiz, odločitev, ki starše seznanjajo o dogodkih v vzgojno-varstveniorganizaciji. Pomembna so tudi besedila, v katerih strokovnjaki obravnavajo posamezneprobleme, ki se nanašajo na razvoj otroka. Ta besedila so lahko v obliki novinarskih člankov alizapisov v strokovni ali poljudni literaturi. Sem sodijo tudi vsa besedila, ki so na oglasni deski,npr. članki, pesmice, jedilniki, spisek literature za starše, opozorila na pomembnejše radijske alitelevizijske oddaje, itn.Metoda ilustriranja je po Prodanovićevi metoda, ki jo vzgojiteljica uporabi, ko želi staršem nalažji, hitrejši in preprostejši način prikazati neko vsebino. Ilustrativno gradivo lahko uporabimov uvodnem delu, med razlago ali na koncu kot vizualno ponazoritev bistvenega. V metodoilustracije vključujemo predmete iz narave, izdelke otroškega ustvarjanja, fotografije, skice,grafikone in drugo.Zadnja metoda, ki jo vzgojiteljica uporabi pri sodelovanju s starši, je metoda demonstriranja.Cilj te metode je v tem, da vzgojiteljica staršem prikaže vzročno – posledične zveze.Vzgojiteljica lahko staršem demonstrira določeno delo z otroki. Starši so pri tem opazovalci. Obkoncu prikazovanja starši vzgojiteljici povedo svoje ugotovitve, mnenja in predloge.(Prodanović 1981, str. 101).Metode dela s starši, ki jih je opredelila Prodanovićeva, so se do danes še dopolnila inizpopolnila. Izvajalci programov za starše stremijo predvsem k aktivnim metodam dela. Priaktivni udeležbi pride do pogovora, oblikovanja lastnih stališč, soočanja stališč med udeleženci,48

izmenjave izkušenj, skratka udeleženci s svojo aktivnostjo sooblikujejo srečanja in semedsebojno bogatijo.Najpogostejše metode izobraževanja staršev in sodelovanja s starši v vrtcu so: predavanje,razgovor, delavnica, pogovor, diskusija, delo v majhnih skupinah, igra vlog, sprostitvene vaje,ogled filma, ogled videoposnetka, okrogla miza, konferenca, analiza podatkov, vaje,brainstorming, likovno ustvarjanje, razlaga, demonstracija, praktično delo, delo z avdiovizualnimisredstvi, razprave, problemski pouk, projektno delo, raziskovalni tabor, simulacija,didaktična igra, opazovanje.Več različnih metod izobraževanja uporabljamo, večja je možnost, da vsak izmed staršev najdeustreznejši način aktivnega vključevanja in sodelovanja. Pestrost metod jim omogoča, da zaktivnim sodelovanjem širijo osebna obzorja, omogoča boljšo kulturo bivanja in lažje aktivnoustvarjajo zdravo socialno okolje, učenje komunikacije ter preventivno vzgojnega dela.5.5.NAČELA PRI DELU S STARŠIV slovenskem okolju se je izobraževanje staršev razvijalo v okviru ljudskih univerz v zgodnjihpetdesetih letih prejšnjega stoletja. Več pedagogov in andragogov se je ukvarjalo zizobraževanjem staršev. Med drugimi je bil poznan predavatelj Franc Pediček. Nastajali so tudizapisi in priporočila za delo s starši, ki jih v sodobnosti povezujemo z andragoško-didaktičniminačeli. Valentinčič (Valentinčič idr. 1965, str. 99) opozarja, da je delo s starši zelo zahtevno interja veliko pedagoškega znanja. Izmed pravil za delo z odraslimi navaja nekatera, ki jih jepotrebno še posebej upoštevati pri delu s starši:− Starši naj bodo vedno deležni našega spoštovanja, saj ga zaslužijo kot roditelji in vzgojiteljisvojih otrok. Ne podcenjujmo njihovih izkušenj in njihovega pedagoškega čuta.− Razlikovati moramo, kaj sodi v javno obravnavo in kaj v razgovor na štiri oči. Razgovor sstaršem o njegovem otroku pred drugimi starši je le redkokdaj uspešen. Povsemsprejemljivo je, če javno obravnavamo negativne pojave in izpostavimo določene napakedružinske vzgoje. Posameznik se ne počuti ogroženega in nihče ne kaže s prstom nanj, sajse ponavadi take napake v večji ali manjši meri pojavljajo pri marsikom. Tudi tisti, ki se gakritika tiče, bo sodeloval v razpravi ali pa bo vsaj pozorno spremljal besede predavatelja in49

−−drugih diskutantov, sam pri sebi pa bo intenzivno razmišljal o svojem ravnanju in njegovihposledicah.Pozitivna motivacijska sredstva bolj zaležejo kot negativna. Odrasli smo še bolj kot otrocidovzetni za spodbude in priznanja. Tudi za odrasle brez dvoma velja, da je pohvala boljučinkovita kot graja. Dejstvo, da pri posameznikih ne uspemo s pozitivnimi sredstvi, nas nesme voditi k posploševanju, niti ne k temu, da ne bi pri delu s starši najprej in predvsemsegali po pozitivnih motivacijskih sredstvih, saj »lepa beseda lepo mesto najde«.Tudi pri delu s starši moramo upoštevati individualne posebnosti. Valentinčič poudarja, daso v skupinah staršev ponavadi velike razlike glede izobrazbe in pedagoške razgledanosti.Dalje Valentinčič navaja še nekaj pravil, ki jih pri delu s starši moramo nujno imeti v zavesti:−ni vzgoje brez napak in neuspehov,−−vzgojitelj staršev mora imeti mnogo pedagoškega optimizma,vzgoja in prevzgoja sta pri odraslih brez dvoma mnogo težavnejši kot pri otrocih.Delo s starši je lahko zelo naporno in zgodi se, da dosegamo nasprotne rezultate od zaželenih,saj so starši zelo občutljivi, ko gre za njihovega otroka in za njihovo vzgojo. Pri tem nampomagajo načela, ki sem jih obravnavala v tem poglavju. Dobro je, da jih čimbolj ponotranjimo,saj bodo le tako naša prizadevanja učinkovita.Vsi nastajajoči izobraževalni programi, tudi izobraževanje staršev, se gibljejo med cilji inrealnostjo. Njihovo nastajanje se giblje med dvema determinantama: med stanjem v praksi, kise izraža v potrebah, ter med cilji, ki jih želi družba doseči (Kranjc 2000). Vendar izobraževanjestaršev ni le družbeno opredeljeno, ampak ga pogojujejo tudi individualne potrebe inznanstvena spoznanja. Zavedamo se, da je uspešnost in učinkovitost izobraževalnih programovodvisna od predhodnega raziskovanja, poznavanja dejanskega stanja, ki se kaže v praksi,razvojnih usmeritev, potreb ter jasno zastavljenih ciljev.Na tržišču najdemo številne knjige na temo vzgoje otrok in uspešnega starševstva. Večkrat soinformacije, ki jih tovrstna literatura ponuja, različne, včasih si celo nasprotujejo. Starši, kiželijo za pravilnost svojih vzgojnih prijemov tudi strokovno potrditev, se včasih težko znajdejov množici knjig in priročnikov za starše. Težko je med številnimi "obrazci" vzgoje uspešnopresoditi, kateri je najbolj ustrezen, kateri bo otroku omogočil, da se razvije v samostojno,50

samozavestno in uspešno odraslo osebo. Zato bi še enkrat poudarila, da ocene strokovnjakov napodročju vzgoje in izobraževanja na splošno kažejo, da bo v prihodnosti pri izobraževanjustaršev vse bolj pomemben eklekticizem in integracija pri uporabi različnih pristopov, dasvetovalec izbira, pobere in izbere prvine iz različnih sistemov ali teorij; predvidoma se izbira izvsakega tisto, kar je najboljše in najprimernejše za določeno skupino staršev ali za določenevzgojne pojave in probleme.51

6.SODELOVANJE VRTCA S STARŠIOsnovni razlog za sodelovanje med vrtcem in starši je ta, da sta vrtec in družina dve družbeniinstituciji, ki se z vzgojo otrok najbolj kompleksno ukvarjata. Vrtec je poleg družine prvipomembni dejavnik, ki vpliva na otrokovo življenje in razvoj. Sodelovanje med vrtcem in staršije nujno, saj otrok z vstopom v vrtec prvič prehaja iz znanega socialnega okolja (družine) vneznano socialno okolje (vrtec).Prav tako je sodelovanje med vrtcem in starši pomemben dejavnik kakovosti predšolske vzgojev vrtcu. Prav to sodelovanje prispeva h kakovostnemu dopolnjevanju družinske ininstitucionalne vzgoje, kar je eden izmed ciljev predšolske vzgoje v vrtcih.Najpogostejši obliki sodelovanja sta roditeljski sestanki in govorilne ure, na katerih prevladujebolj enosmeren pretok informacij. Gre predvsem za prenos informacij vzgojiteljice, zaseznanjanje staršev o vedenju otrok v vrtčevski sredini, o njihovem intelektualnem, čustvenemin socialnem razvoju.Vzgojiteljice se poskušajo staršem čimbolj približati, zato poskušajo poleg ustaljenih formalnihoblik sodelovanja omogočiti čim več neformalnih oblik, kot so obiski staršev v skupini,ekskurzije, pikniki, ogledi predstav in razstav. S tem dosežejo, da starši sicer prihajajo v vrtec,vendar so še vedno pasivni spremljevalci dogajanja.Doseči želijo aktivno vključenost staršev v življenje in delo vrtca, predvsem zato, da bi si lahkoizmenjali različna stališča o vzgoji otroka. Za otrokov razvoj je namreč zelo pomembnooblikovati skladno vzgojo in razčleniti različne vzgojne postopke.Cilji, ki si jih vzgojiteljice zastavijo pri načrtovanju skupinskega sodelovanja s starši, so:−zagotoviti kontinuiteto sodelovanja tako, da srečanja organizirajo mesečno,−−preko timskega načina dela omogočiti in razvijati dvosmerno komunikacijo med člani timater med timom in starši,v povezavi s timskim delom razvijati različne oblike sodelovanja s starši, s katerimi bidosegli večjo aktivnost staršev, večje povezovanje staršev in vrtca ter zadovoljevanje željavrtca, staršev in otrok (Meršnik idr. 1997).52

Sodelovanje temelji na skupni skrbi za celovit, kakovosten razvoj in napredek otroka. To pa jemožno le s skupnimi prizadevanji (Intihar idr. 2002, str. 11).6.1.ANDRAGOŠKO – DIDAKTIČNA NAČELAAndragoško-didaktična načela so osnovno izhodišče vzgojno-izobraževalnega dela z odraslimi.Usmerjajo metode in oblike dela ter poudarjajo specifiko organizacije in uresničevanjaizobraževanja odraslih (Intihar idr., 2002, str. 54).Lepičnik Vodopivec med načela dela s starši uvršča predvsem: načelo medsebojnegasodelovanja, načelo upoštevanja in spoštovanja osebnosti staršev ter načelo upoštevanjaindividualnih razlik med starši (Lepičnik Vodopivec 1996, str. 44):− Načelo medsebojnega sodelovanjaNačelo medsebojnega sodelovanja med starši in vrtcem temelji na skupnih ciljih in nalogahvzgoje v tem obdobju. Tako starši kot vzgojiteljice naj bi si prizadevali in skrbeli za otrokovcelovit in optimalen razvoj in napredek (prav tam).Ko se pojavijo problemi, ki so povezani z vzgojno-izobraževalnim delom, je pomembno, da jihvrtec in starši skupaj rešujejo, se dopolnjujejo in se medsebojno podpirajo. Ko starši vsodelovanju z vrtcem doživijo dobre, pozitivne izkušnje, so potem z vrtcem pripravljeni še boljzavzeto sodelovati. Prav tako je pri vzgojiteljicah. Če pri starših dobijo pozitiven odziv, so se znjimi potem pripravljeni še krepkeje povezovati (Intihar idr. 2002, str. 54).− Načelo upoštevanja in spoštovanja osebnosti starševTemelj tega načela je vzpostavljanje kakovostnih medsebojnih odnosov (prav tam).Starši imajo v svojem življenju veliko različnih vlog, kar jim prinese veliko raznolikih skrbi,obveznosti in odgovornosti. Postavljajo si cilje, ki jih želijo uresničiti, želijo svoj načinživljenja, imajo svoja stališča, pričakovanja, probleme, napake ali povedano drugače, staršiimajo svoje lastne izkušnje. Ravno zaradi tega je pri sodelovanju med vrtcem in starši takopomembno, da vzgojiteljica ne podcenjuje izkušenj staršev, ampak jih upošteva. Če bovzgojiteljica upošteval izkušnje staršev in spoštoval osebnost staršev, ga bodo tudi staršivzajemno upoštevali in spoštovali (Lepičnik Vodopivec 1996, str. 44-45).Tako starši kot vzgojiteljice lahko z medsebojnim upoštevanjem in spoštovanjem pripomorejo kbolj kakovostnemu odnosu.53

− Načelo upoštevanja individualnih razlik med staršiLjudje se med seboj razlikujemo glede na sposobnosti, temperament, značaj, interese, izobrazboitn. Tako tudi med starši obstajajo individualne razlike. Pri medsebojnem sodelovanju medvrtcem in starši je pomembno, da vzgojiteljica te razlike med starši prepozna in jih v medosebnikomunikaciji tudi upošteva (Intihar idr. 2002, str. 55).Vzgojiteljica se mora zavedati, da starši najbolj celovito poznajo svojega otroka, medtem ko gavzgojiteljica pozna predvsem iz zornega kota vrtca. Starši so običajno svojim otrokompopolnoma predani, zato so do njih velikokrat nekritični in nerealni. Pri tem je bistvenegapomena, da je vzgojiteljica razumevajoč ter da poveže obe podobi otroka in jih strni v celostnosliko.Velja pa tudi pravilo, da mora vzgojiteljica v pogovorih s starši spoštovati in upoštevati njihoveindividualne izkušnje z otroki (Lepičnik Vodopivec 1996, str. 45).6.2.OBLIKE SODELOVANJA S STARŠISodelovanje staršev z vrtcem se začne že s prvim telefonskim klicem oz. s prvim vstopomstaršev v ustanovo, ko se le-ti šele zanimajo za osnovne informacije. Po seznanitvi s programomvrtca prek različnih publikacij sledi obisk vrtca skupaj z otrokom. Starši in otrok se seznanijo zvzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, ki sta v skupini, v katero naj bi se otrok vključil. Zastarše, še bolj pa za otroke, je to prvo srečanje zelo velikega pomena (Rakovič 2004, str. 98).Pri razvijanju različnih oblik sodelovanja s starši vzgojiteljice sledijo trem različnim, vendarmedsebojno povezanim ciljem, ugotavlja Meršnik (1997):− Doseči večjo aktivnost starševStarši naj bi postali aktivni soudeleženci v vzgojno-izobraževalnem procesu. Ni dovolj, da staršivzgojiteljici vsak dan posredujejo informacije o otroku, potrebno bi bilo, da bi se vključevali vrazlične aktivnosti, tako da bi:− s predlogi prispevali k načrtovanju aktivnosti v skupini njihovih otrok in se lahko vanjevključili,− svoja mnenja in predloge posredovali na roditeljskih sestankih,−svoje vzgojne izkušnje predstavili na govorilnih urah ali jih izmenjali z drugimi starši natematskih predavanjih.54

Njihovo pravo aktivnost pa bi dosegli na raznih delavnicah ob različnih priložnostih (prazniki,praznovanja) in z različnimi vsebinami.− Doseči večje povezovanje z vrtcemStarši naj bi bolje spoznali skupino, v kateri je njihov otrok, ob posebnih priložnostih (skupneprireditve) pa tudi druge otroke. Tako bi lahko zvedeli, kaj otroci počnejo v vrtcu, katere sodejavnosti, ki jih imajo najraje in kakšno je delo vzgojiteljice. Spoznali bi svojega otroka vskupini in videli njegovo ravnanje. Ko pa bi se v dejavnosti vključili tudi sami, bi lahko doživelipopolnoma novo izkušnjo.− Doseči zadovoljevanje želja vrtca, staršev in otrokS takim sodelovanjem naj bi vrtec uresničil svojo željo po večji vključenosti staršev vdejavnosti vrtca. Starši bi bolje spoznali delo vzgojiteljice in program vrtca. Otroci pa bidoživeli zadovoljstvo skupnega druženja v vrtcu.6.2.1.Formalne oblike sodelovanjaK formalnim oblikam sodelovanja sodijo predvsem tiste, ki so predpisane in jih opredeljujezakonodaja. To so roditeljski sestanki, govorilne ure in pisna sporočila (Intihar idr. 2002, str.101).6.2.1.1.Roditeljski sestankiRoditeljski sestanki so izobraževalne in informativne oblike sodelovanja. Formativne oblikeroditeljskih sestankov imajo izobraževalni namen, kjer starši skupaj z vzgojiteljicamiobravnavajo teme s področja pedagogike, psihologije, sociologije, lahko pa tudi z drugihpodročij.Namen informativnih oblik roditeljskih sestankov pa je ta, da dajejo staršem splošneinformacije o napredku in vedenju skupine, o načrtovanih in izpeljanih akcijah, o vzgojnoizobraževalnemprogramu ter o načinih in vsebini vzgojnega dela. Informativne oblikeroditeljskih sestankov so tudi mesto za izmenjavo splošnih informacij in za vpogled vpedagoški proces (Pšunder 1994, str. 100).Za uspešno izveden roditeljski sestanek se moramo zavedati naslednjih dejstev; pomembno je,da roditeljski sestanki niso le monolog, v katerem vzgojiteljica govori, starši pa so pasivniposlušalci, ampak da temeljijo na dialogu, kjer starši aktivno sodelujejo s svojimi mnenji,55

predlogi, stališči ter skupaj z vzgojiteljico sprejemajo dogovore in sklepe (Intihar idr. 2002, str.101-112).Zavedati se moramo tudi, da javna pohvala ali kritika posameznega otroka ne sodita naroditeljski sestanek in tudi splošna kritika celotne skupine ne. Starši se namreč v takem primeruidentificirajo z otroki, kritiko doživljajo osebno, kot da je namenjena njim. Počutijo seprizadete. Motivacija za sodelovanje v takem primeru vsekakor pade na nižjo raven.Pomembno je tudi, da se vzgojiteljica na vsak roditeljski sestanek temeljito pripravi. Narediti simora načrt, ki zajema cilje, vsebine, metode in oblike dela, organizacijo (čas, vabila, ureditevprostora, pisalni pribor, izbor izvajalcev in sodelavcev, zapisnik …) in izobraževalnotehnologijo (sredstva, knjige, strokovna gradiva …). K naštetim elementom sodijo še klima,medosebni odnosi, stil vodenja – vodja (vzgojiteljica), udeleženci (starši). Vsi ti elementi sodeloma soodvisni in se med seboj prepletajo ter so pomembni kazalci kakovosti roditeljskegasestanka (prav tam).6.2.1.2.Govorilne ureGovorilne oz. pogovorne ure ali tudi individualni razgovori so najpogostejše oblike sodelovanjamed vzgojiteljicami in starši in so del vzgojiteljičine obveze. Praviloma gre za eno uro na teden,ki jo vzgojiteljica časovno sama razporedi in objavi, namenjena pa je staršem. Med starši je taoblika običajno tudi najbolj obiskana, saj dobijo informacije o svojem otroku. Na govorilnihurah vzgojiteljica seznani starše in se z njimi pogovarja o napredku otroka ter o lastnostih inposebnostih otroka. Poleg informacij starši pričakujejo tudi izmenjavo mnenj ter strokovninasvet, kako ravnati ob vzgojnih težavah in raznih posebnostih otroka. Če se pogovorne ureudeleži več staršev istočasno in če ni kakšnih posebnih problemov, je prav, da vzgojiteljicakratko in jedrnato pove bistvene stvari o otroku. V primeru, ko se pri določenem otroku pojavinek problem, ki ga je potrebno reševati z usklajevanjem in iskanjem rešitev skupaj s starši, jeprav, da si vzgojiteljica vzame dovolj časa za reševanje problema in se posameznim staršemindividualno in še prav posebej posveti.Vzgojiteljica naj bi se tudi na govorilno uro posebej pripravila. Govorilna ura bo potekalakorektno, če bo vzgojiteljica imela zbrane vse podatke o otroku. Tako bo v izjavah inkomentarjih verodostojna, ker bo pogovor potekal na osnovi zapisanih argumentov (Intihar idr.2002, str. 113-116).56

Vzgojiteljica bo na govorilnih urah uspešna le, če bo upoštevala nekatere subjektivne inobjektivne pogoje. Prvi subjektivni pogoj je, da sprejme starše takšne, kot so. Pomembno jetudi, da na otroka gleda iz zornega kota vzgojiteljice in staršev, kar pomeni, da vzgojiteljica dostaršev goji empatično stališče, ki vključuje poznavanje staršev in družinskih razmer, resničeninteres za starše, sposobnost empatije, senzibilnost za zaznavanje razpoloženja in občutkov, kijih starši doživljajo v določenem trenutku in želijo, da jim nudi ustrezno pomoč (Bretanić vIntihar idr. 2002, str. 116)6.2.1.3.Pisna sporočilaPisna sporočila so posredna individualna oblika komuniciranja med vrtcem in starši. Med pisnasporočila uvrščamo uradne dopise kot nekoliko formalnejšo obliko ter nekatere manj formalneoblike sporočil, kot so razna vabila, obvestila, uradna obvestila in pisma (Intihar idr. 2002, str.119).Vabilo je oblika pisnega sporočila, ki se ga v vrtcu pogosto uporablja. Ali je vabilo bolj ali manjuradno, je odvisno od vsebine vabila. Pomembno je, da so vabila korektna, spoštljiva, vsebinskozanimiva in lepo oblikovana.Tudi obvestilo je v vrtcu precej pogosto in se običajno nanaša na organizacijsko, finančno alivzgojno področje (npr. obvestilo o organizaciji tečajev, izletov itn.). Uradna obvestila so v vrtcumanj pogosta, pogosteje se uporabljajo v šoli (prav tam).Zgodi se tudi, da starši naslovijo neko sporočilo na vrtec ali vzgojiteljico. Najpogostejša takšnasporočila so kratka opravičila, prošnje in obvestila.6.2.2.Neformalne oblike sodelovanjaNeformalne oblike sodelovanja vrtca s starši so vse tiste oblike, ki se razvijajo kot posledicavečje odprtosti vrtca do staršev in so običajno načrtovane bolj sproščeno. Potrebo po tesnejšemsodelovanju staršev in vrtca poudarja tudi stroka, saj s tem dosegajo večjo usklajenost medvzgojno-izobraževalnimi prizadevanji vrtca in staršev. Pri neformalnih oblikah imajo staršimožnost, da aktivno, neposredno doživijo različne dejavnosti in vzdušje v skupini, se med sebojspoznajo, povežejo, si nudijo medsebojno podporo in pomoč. Poznamo veliko različnihneformalnih oblik sodelovanja, med najpogostejšimi pa so: pogovori pred prihodom in ob57

odhodu otroka iz vrtca (individualni pogovor), dnevi odprtih vrat, predavanja za starše, skupniizleti, pikniki, kotički za starše, skupna praznovanja, urejanje igrišča, obisk staršev na delovnemmestu ali predstavitev poklicev v vrtcu, glasila, skupna telovadba, ure pravljic, zaključneprireditve, študijski krožki itn.Vsaka od naštetih oblik neformalnega sodelovanja s starši se lahko pripravi na dveh različnihravneh: na ravni celotnega vrtca ali pa na ravni posamezne skupine v vrtcu.Vzgojno delo danes predstavlja dinamičen proces celotnega življenja v vrtcu in ni več strogoomejeno na program predšolske vzgoje, zato je potrebno na sodelovanje staršev pri vzgojnemdelu gledati širše. Potrebno je ohranjati pozitivne izkušnje sodelovanja, poleg tega pa razvijatiin vključevati nove oblike druženja staršev, otrok in vzgojiteljic. Na področju predšolske vzgojeje opazen premik k manj formalnim odnosom in poglobljenemu sodelovanju. Pri tem staršinekatere vzgojne naloge prepuščajo pedagoškim delavcem, obenem pa si starši, predvsem tisti,ki so aktivno vključeni v življenje vrtca, skušajo zagotoviti vpliv na vsebino, organizacijo innačin vzgojnega dela. Tako sodelovanje med vrtcem in starši dobiva nove razsežnosti. Noveoblike sodelovanja, ki se pojavljajo, nalagajo vzgojiteljicam tako večjo avtonomnost kot tudivečjo odgovornost za realizacijo različnih zamisli (Blažič 1995, str. 306-307).58

7.EMPIRIČNI DEL DIPLOMSKEGA DELA7.1.OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMAV Sloveniji je bilo v šolskem letu 2008/09 845 vrtcev, od tega 821 javnih in 24 zasebnih. Vsehvpisanih otrok v vrtce je 65.966 ( www.stat.si/PrikaziPDF.aspx?ID=2327). Za raziskavo smoizbrali dva zasebna in en javni vrtec, pri izboru pa smo upoštevali število oddelkov (dvaoziroma trije oddelki), predvsem pa nas je zanimal po en primer iz treh različnih tipov vrtcev(javni, katoliški, montessori).V nalogi nas bo zanimalo eno izmed področij delovanja vrtca, tj. sodelovanje med vrtcem instarši.Izobraževanje staršev v vrtcu je zelo raznoliko in je razpršeno v različne oblike sodelovanja.Načrtovano organizirano izobraževanje je lahko izpeljano z metodo predavanja, delavnice, nizasrečanj. Prav tako je več izobraževalnih vsebin prisotnih pri individualnih srečanjih,neformalnih druženjih, kjer lahko zasledimo informalno učenje. Ker je izobraževanjeprepleteno z vsemi oblikami sodelovanja, smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:− Preučili bomo katere oblike sodelovanja vrtci organizirajo za starše ter kakšna je vsebina tehdejavnosti.− Poskušali bomo pridobiti podatke o tem, katere od teh dejavnosti so s strani staršev dobro inkatere slabo obiskane.− Zanima pa nas tudi, na kakšen način komunicirajo s starši oziroma, na kakšen način jihobveščajo in spodbujajo k sodelovanju.− Cilj naše raziskave je primerjava oblik sodelovanja, udeležbe staršev in komunikacije medtremi različnimi tipi vrtcev (javnega, katoliškega in montessori vrtca).− Poskušali bomo ugotoviti katere oblike sodelovanja s starši so skupne vsem trem vrtcem inkatere so značilne le za posamezne vrtce, hkrati pa tudi, kako se dejavnosti, skupne vsajdvema vrtcema, razlikujejo po vsebini. Primerjali bomo udeležbo staršev pri sodelovanju ternačin komunikacije med vrtcem in starši.59

7.2.OPREDELITEV RAZISKOVALNE METODERaziskovali bomo s pomočjo kvalitativne metodologije, uporabili bomo študijo primera, tako dabomo opisali posamezne primere oblik sodelovanja s starši in analizirali značilnosti sodelovanjaposameznega vrtca hkrati pa bomo opisali proces odkrivanja teh značilnosti, torej procesraziskovanja samega.Uporabili bomo deskriptivno študijo primerov. Deskriptivna študija primera se giblje na ravniopisovanja pojavov (Sagadin 2004, str. 98). To metodo smo izbrali zato, ker nas v našemprimeru zanima pojav sodelovanja s starši v treh različnih vrtcih in bomo z raziskavo in analizoprimerov sodelovanja v posameznih vrtcih dobili podrobne opise oblik sodelovanja.Pridobljene podatke bomo med posameznimi vrtci primerjali, saj nas zanima različnost inpodobnost sodelovanja s starši treh različnih tipov vrtcev. Zanima nas torej, katere oblikesodelovanja so značilne za vse tri vrtce ter katere samo za posamezen vrtec.7.3.IZBOR ENOT RAZISKOVANJAV kvalitativni raziskavi se odpovemo zamisli reprezentativnega slučajnostnega vzorčenja, kerse odpovemo statistični indukciji in se namesto nje odločimo za analitično indukcijo (Mesec1998, str. 73).Izbrali smo tri enote raziskovanja. Prva enota je javni vrtec Sonček v Selcih, druga je katoliškiAntonov vrtec v Železnikih in tretja enota montessori vrtec Hiša otrok v Dravljah. Te tri vrtcesmo izbrali zato, ker so po številu otrok primerljivi med sabo.7.4.ZBIRANJE PODATKOVPodatke smo zbirali na različne načine, in sicer:− s pol strukturiranim individualnim intervjujem, ki ga uvrščamo med dialoški intervju,−−−z analizo dokumentacije,vrtčevskih glasil,ter spletnih strani vrtcev.60

Na ta način smo sledili načelu triangulacije pri zbiranju podatkov.Značilnosti delno strukturiranega intervjuja so naslednje: pri tej metodi ne uporabljamo dopotankosti vnaprej pripravljenega vprašalnika, ampak zgolj vodilo ali predlogo za intervju, toje seznam okvirnih tem, ne podrobnih vprašanj. Spraševalec in spraševanec sta v neposrednemstiku z oči v oči, tako da lahko v največji možni meri odkrijeta nesporazume pri komuniciranjuin se sporazumevata o pomenu sporočil. Spraševalec naj bi se, kolikor je mogoče, umaknil vozadje in pustil spraševancu, da prosto pripoveduje, ne da bi ga motil z vprašanji. V okviru tegasplošnega obrazca pa je vrsta raznih metod in tehnik, od bolj tradicionalnih, kot sopripovedovalni ali narativni intervju, do novejših, kot je dialoški intervju ali dialog (Mesec1998, str. 80).Intervjuji so bili spraševancem predstavljeni kot raziskava o 'oblikah sodelovanja s starši'.Intervju je bil razdeljen na tri dele: (1) zanimalo nas je, na kakšen način komunicirajo s starši;(2) katere oblike sodelovanja s starši ponujajo oziroma katere dejavnosti za starše imajo v vrtcuter (3) kakšno mnenje imajo o udeležbi staršev na srečanjih, ki jih zanje organizirajo.Intervjuje z vodji vrtcev sem opravila v juniju 2009, sicer pa sem gradivo za raziskavo zbiralaod 8. aprila 2009 do 17. julija 2009.7.5.UREJANJE IN OBDELAVA PODATKOV7.5.1.Obdelava podatkovOsnovno empirično gradivo smo uredili in prepisali (transkriptirali). Besedilo, ki smo se gaodločili analizirati, smo razčlenili na sestavne dele, da smo dobili enote kodiranja. Enote smodoločili smiselno in sicer kot smiselno zaključene dele besedila. Besedilo smo razčlenili tako,da smo posamezne dele oddelili z navpičnimi črtami ter odebeljeno pisavo. Obmejne dele smooštevilčili z zaporednimi številkami. Sledilo je odprto kodiranje, torej postopek kategoriziranjain razvrščanja podatkov, v katerem smo posameznim delom besedila pripisali pojme. Besedila,ki smo jim pripisali isti pojem, smo zbrali, jih ločili od besedil, ki spadajo pod drug pojem intako organizirali podatke. Empirične pojme smo povezali v kategorije, ki smo jih v naslednjemkoraku definirali, pojme pa pustili definirane le operacionalno.61

7.5.1.1.Vrtec Sonček (javni vrtec v Selcih)Intervju je potekal v prostorih vrtca z vodjo vrtca. Ta vrtec je podružnična enota vrtca Železnikiin ima dva oddelka (prvo in drugo starostno obdobje).Enote kodiranja (glej Priloga B)Teme:(1) slaba udeležba starševOdnos staršev do sodelovanja z(2) neaktivnost starševvrtcem(3) dojemanje sodelovanja s strani staršev(4) kurikulum za vrtce Osnova za načrtovanje sodelovanja sstarši(5) posvečanje pozornosti sodelovanju s starši Sodelovanje vrtca s starši(6) mesečne pogovorne ure(7) pobude in predlogi staršev(8) oglasna deskaKomunikacija s starši(9) krajša pisna obvestila(10)pravice in dolžnosti starševPravice in dolžnosti staršev(11)roditeljski sestanekOblike sodelovanja s starši(12)pogovorne ure(13)spoznavni jesenski piknik(14)»Cici žur«(15)prednovoletna delavnica(16)dan vrtca(17)predstavitev poklica, hobija(18)Zlati sonček(19)predavanje za staršeOdnos staršev do sodelovanja z vrtcem: vodja vrtca mi je spregovorila o problemuudeleževanja staršev na dejavnostih, ki jim jih nudijo. Vzgojiteljice bi si želele še večpriložnosti za sodelovanje in druženje s starši, ampak ugotavljajo, da je večini staršev sedanja»ponudba« povsem zadovoljiva. Nekaterim staršem pa so še te obstoječe dejavnosti skorajdaodveč. Zgodi se, da se starši udeležijo teh aktivnosti zgolj zaradi močne želje njihovega otroka,potem pa, ko je »uradnega dela« konec, takoj odidejo domov. Vodja vrtca pravi, da pogreša62

preprostega in sproščenega druženja med starši po končani prireditvi, delavnici ali katerikolidrugi obliki sodelovanja s starši. Pogreša to, da bi se ob pogostitvi, ki jo vedno pripravijo prav stem namenom, starši malo dlje zadržali v družbi vzgojiteljic, ki so njihovim otrokom na neknačin drugi starši.Osnova za načrtovanje sodelovanja s starši: pri delu v vrtcu vzgojiteljice usmerja in vodiKurikulum za vrtce. To je nacionalni dokument in pomeni strokovno podlago za načrtovanje inkakovostno vzgojo v vrtcih.Sodelovanje vrtca s starši: v avgustu imajo sestanek za starše novo sprejetih otrok, septembrapa so povabljeni na oddelčne roditeljske sestanke. Vsak mesec imajo možnost priti napogovorno uro. Veseli so vsake pobude in predloga za popestritev dela v skupini. Starši jimlahko pomagajo pri zbiranju različnega materiala, pri predstavitvi kake dejavnosti, ki joopravljajo in bi bila zanimiva tudi za otroke. Otrok, ki čuti povezanost staršev z vrtcem,običajno nima velikih težav pri vključevanju in obiskovanju vrtca. Vsako leto starši pomagajotudi pri zbiranju različnega odpadnega materiala, ki ga lahko v vrtcu uporabijo pri delu z otroki.Komunikacija s starši: s starši komunicirajo večinoma preko oglasne deske. Pomembnejšeinformacije jim posredujejo tudi na listkih, ki jih starši prejmejo, ko otroka pripeljejo v vrtecoziroma ko ga pridejo iskat.Pravice in dolžnosti staršev: Na roditeljskem sestanku starše seznanijo z naslednjimipravicami staršev: pravica do vpogleda v program, do obveščenosti o življenju in delu v vrtcu inpravico do zaščite zasebnosti s poudarkom na varstvu osebnih podatkov, pravica, da s svojimipredlogi sodelujejo pri načrtovanju ter organiziranju življenja in dela v vrtcu in skupini, kar jimmora vrtec formalno zagotoviti. Pri tem morajo starši upoštevati meje svojega soodločanja in nesmejo posegati v strokovno avtonomijo vrtca. Starši imajo pravico do postopnega uvajanjaotroka v vrtec. Za način uvajanja se dogovorijo z vzgojiteljico. Imajo pravico svoje intereseuresničevati preko sveta staršev.Obveznosti, ki jih imajo starši, pa so: Otrok je lahko v vrtcu največ 9 ur. Starši so dolžni otrokaosebno predati strokovni delavki vrtca. Kadar za spremljevalca pooblastijo drugo osebo aliotroka, starega od 10 do 14 let, so dolžni napisati pooblastilo. Po otroka, ki v vrtcu zboli,morajo priti v najkrajšem možnem času. Starši so dolžni priti po otroka do izteka obratovalnega63

časa. Starši so dolžni morebitno nalezljivo bolezen svojega otroka sporočiti vrtcu. Starši sodolžni plačevati račune za oskrbnino v roku, navedenem na položnici.Oblike sodelovanja s starši: formalni obliki sodelovanja s starši sta roditeljski sestanek inpogovorne ure, neformalne pa so spoznavni jesenski piknik, »Cici žur«, prednovoletnadelavnica, dan vrtca, predstavitev poklica, hobija, Zlati sonček in predavanje za starše. Vsebina,potek in posebnosti teh dejavnosti so razvidni v prilogi A.7.5.1.2.Antonov vrtecIntervju je potekal v prostorih vrtca s pomočnico ravnatelja. Antonov vrtec je katoliški vrtecžupnije Železniki in ima tri skupine in sicer mlajša skupina (od 1. do 3. leta), srednja skupina(od 3. do 4. leta) in starejša skupina (od 4. do 6. leta).Enote kodiranja (glej priloga D)(1) krščanska vzgoja(2) verska izhodišča v soglasju z družino(3) sproščena, vsakodnevna komunikacija(4) kotiček za starše(5) oblikovanje vrtčevskega glasila Antonček(6) povezovanje in dopolnjevanje družine zvrtcem(7) nudenje različnih oblik sodelovanja(8) usklajenost družinske in vrtčevske vzgoje(3) verska izhodišča v soglasju z družino(9) roditeljski sestanki(10)pogovorne ure(11)dan staršev(12)ustvarjalna delavnica(13)božičnica(14)izlet(15)zahvalna maša(16)srečanje s starimi starši(17)predavanje za starše(18)srečanje družinOsnova za načrtovanje sodelovanja s staršiKomunikacijaSodelovanje vrtca s staršiOblike sodelovanja s starši64

(19)srečanje družin katoliških vrtcev naBrezjah(20)razstava izdelkov(21)družinski kotiček(22)dobra udeležba starševMnenje vzgojiteljic o udeleževanju starševOsnova za načrtovanje sodelovanja s starši: Antonov vrtec želi pomagati družinam pri vzgojiotrok na temelju krščanskih vrednot. Otroke vzgajajo z ljubeznijo, strokovnim znanjem inosebnim zgledom ter jim omogočajo ozračje spoštovanja, razvijajo samostojnost, ustvarjalnostin odgovornost. Otroke vzgajajo k spoštovanju kulturno-verskih vrednot in običajev, jihseznanjajo s krščanskimi prazniki ter bogatijo verska izhodišča v soglasju in tesnemsodelovanju z družino.Komunikacija: vzgojiteljice in starši ter starši med sabo se dobro poznajo, saj je vrtec majhen,starši pa se srečujejo tudi na drugih krajevnih ali župnijskih dejavnostih. Komunikacija je zelosproščena in prijateljska. Največ je neposredne, osebne komunikacije.Sodelovanje vrtca s starši: staršem nudijo različne oblike sodelovanja in veseli so, če seodločijo vsaj za nekatere. Zavedajo se, da povezanost staršev z vrtcem krepi njihovo zaupanjedo vrtca, to pa pri otrocih poveča občutek varnosti. Želijo si, da bi bili vrtčevska in družinskavzgoja čim bolj usklajeni. Za skladnejšo vzgojo in uresničevanje vzgojnih ciljev vrtec staršemomogoča: vsakodnevne stike, seznanjanje z načrtom vzgojnih dejavnosti, roditeljske sestanke,pogovorne ure, dneve odprtih vrat, izlete, skupna praznovanja, likovne, glasbene in drugedelavnice, dneve staršev, kotiček in knjižnico za starše (obvestila, literatura). Želijo sisodelovanja staršev tudi pri: predstavitvi hobijev in poklicev, zbiranju vzgojnih sredstev inuporabnega odpadnega materiala, iskanju sponzorjev in donatorjev.Oblike sodelovanja s starši: izbira oblik sodelovanja v Antonovem vrtcu je zaradi verskihpraznikov in običajev zelo pestra. Božičnica, zahvalna maša, srečanje družin na Brezjah soizrazito krščansko obarvana srečanja, veliko pozornosti pa posvetijo ne samo staršem pač patudi celotni družini, pa tudi starim staršem. Prisotni pa sta seveda tudi najbolj značilni oblikiformalnega sodelovanja s starši, to sta roditeljski sestanek in pogovorne ure. Vsebina, potek inposebnosti teh dejavnosti so razvidni v prilogi C.65

Mnenje vzgojiteljic o udeleževanju staršev: pomočnica ravnatelja je na splošno zelozadovoljna z udeleževanjem staršev na dogodkih, ki jih zanje organizirajo. Pravi, da vsako letoevalvirajo udeležbo staršev za vsak dogodek posebej, da lažje precenijo, katere oblikesodelovanja so dobro obiskane in katere ne. Glede slabe udeležbe je izpostavila samo delavnice,ki so že nekaj let vedno slabše obiskane, zato jih za naslednje leto ne nameravajo večorganizirati. Vse ostale oblike so priljubljene in se dobro obnesejo, zato jih bodo izvajali še vprihodnje, dokler se ne izpojejo.7.5.1.3.Hiša otrok DravljeIntervju je potekal v prostorih vrtca z ravnateljico vrtca, ki je tudi ustanoviteljica in direktoricavrtca. Vrtec ima dve skupini otrok, starih od ena do šest let.Enote kodiranja (glej Priloga F)(1) načela montessori pedagogike Osnova za načrtovanje sodelovanja s starši(2) naravno prehajanje otrok med vrtcem in Sodelovanje vrtca s staršidružino(3) starševski čut za pripadnost vrtcu(4) dobrodošla prisotnost staršev(5) zaupanje staršev vrtcu(9) ideje za sodelovanje z vrtcem(6) zaveza dejavnega staršaPravice in dolžnosti staršev(7) zavedanje staršev, kaj se od njih pričakuje(8) visoka udeležba staršev Odnos staršev do sodelovanja(10) obveščanje preko e-pošteKomunikacija(11) SMS sporočila v času uvajanja(12) utrinki dogajanja v vrtcu na spletni strani(13) sestanekOblike sodelovanja s starši(14) večer z mamo/večer z očetom(15) piknik(16) pogovorne ure(17) opazovanje otroka v skupini(18) pomoč staršev66

(19) otrokov rojstni dan(20) skrb za lepo okolje(21) paraprofesionalno izobraževanje(22) program za otroke in starše(23) predavanje(24) uvajanje(25) obisk vzgojiteljice na domuOsnova za načrtovanje sodelovanja s starši: vrtec montessori je dom za otroke, prostor, kjerje otrok najbolj cenjen gost, zato mu pripravimo vse najboljše: pripomočke za igro in razvoj navseh področjih, osebje, hrano in ritem življenja, ki bo čimbolj naklonjen otrokom – skupini kotceloti in raznolikim otrokom v njej. Pristop montessori zajema celotnega otroka in nagovarjavse vidike: telesni, čustveni, socialni, kognitivni in duhovni razvoj otroka.Sodelovanje vrtca s starši: sodelovanje s starši ima različne oblike: obisk vzgojiteljice nadomu, opazovanje v oddelku, osebni pogovor z vzgojiteljico, izvajanje predstavitev v oddelku,izdelovanje, vzdrževanje materialov, sodelovanje pri glasilu, projektih, večer z mamami invečer z očeti, program za otroke in starše, sestanki, predavanja, delavnice in izobraževanja zastarše, druge oblike druženja: prireditve, skupna bogoslužja, praznovanja, pikniki, čajanke.Cilji sodelovanja so: spodbujanje in razvijanje samodiscipline, samopoznavanja insamostojnosti otrok, spoštovanja do sebe, soljudi in okolja, sposobnosti prepoznavanja potreb,odločanja in reševanja težav, veselja do učenja ter spretnosti pridobivanja znanja in drugihveščin, potrebnih za uspešno šolsko pot.Pravice in dolžnosti staršev: Starši ob vpisu otroka v vrtec podpišejo »zavezo dejavnegastarša«, ki ima sledečo vsebino: V dobro svojega otroka bom: 1. Prispeval svoj delež priprogramu vrtca, praznovanjih in piknikih, s tem moj otrok ne bo imel samo čudovitih spominovna lepe čase, ampak tudi na starše, ki so si vzeli čas in bili dejavni v za otroka pomembnemsvetu. 2. Opazoval dogajanje v oddelku svojega otroka vsaj enkrat letno (1 uro) povnaprejšnjem dogovoru z asistentko. 3. Prišel na večer z očeti oz. z mamami in na sestanek zastarše. 4. Vsaj enkrat letno prišel na pogovor z asistentko o otrokovem razvoju. 5. Kratkasporočila, vprašanja (praktične narave) asistentom podajal v pisni obliki. Otroci v vrtcupotrebujejo vzgojiteljico, zato se v času neposrednega dela z otroki ne morejo dlje časa67

pogovarjati z vami (kar velja tudi zunaj). 6. Vsaj en dan v šolskem letu posvetil vrtcu za pomočpri izvajanju programa.Odnos staršev do sodelovanja: starši, ki v montessori vrtec vpišejo svojega otroka, zanj želijonekaj več, zato so v izpolnjevanje te želje pripravljeni tudi sami vlagati nekaj več. Marsikateraoblika sodelovanja se jim na začetku zdi ali nerazumljiva ali nepotrebna, skratka odveč alimorda celo čudna. Vendar, ko spoznajo pomen sodelovanja pri teh dejavnosti in, ko jimvzgojiteljice orišejo dolgoročne cilje pri teh oblikah sodelovanja, se jih v večini vsi z veseljemudeležujejo.Komunikacija: Otroci v vrtcu potrebujejo vzgojiteljico, zato se v času neposrednega dela zotroki ne morejo dlje časa pogovarjati s starši, sicer pa imajo zelo dobro vzpostavljen načinkomuniciranja po elektronski pošti. Vzgojiteljice staršem o življenju v vrtcu sporočajo tudipreko fotografij na spletni strani, ki je dostopna le tem staršem. Ob vsakodnevnem srečevanjustaršev in vzgojiteljic pa se kadarkoli lahko dogovorijo za pogovorne ure, kjer potekadvosmeren pretok informacij o otroku.Oblike sodelovanja s starši: montessori vrtec v Dravljah ima svoje posebne oblike sodelovanjas starši, saj se od staršev pričakuje veliko aktivnosti in ustvarjalnosti, pa tudi njihovega časa.Trudijo se iskati in nuditi tiste oblike sodelovanja, ki jih starši potrebujejo ali si jih želijo.Vsebina in posebnosti oblik sodelovanja s starši v montessori vrtcu so razvidni v prilogi E.7.6.PRIMERJANJE KATEGORIJ VRTCA SONČEK, ANTONOVEGAVRTCA IN HIŠE OTROK DRAVLJEOsnova za načrtovanje sodelovanja s starši: javni vrtec Sonček deluje po nacionalnemdokumentu, ki določa načrtovanje in kakovost vzgoje v vrtcu. Zasebna vrtca pa lahko ponuditapestrejšo izbiro sodelovanja za starše, saj načrtovanje in celoten kurikulum temelji na verskihvrednotah oziroma na montessori pristopu. Katoliški vrtec tako življenje v vrtcu stalno oblikujepo krščanskih praznikih, običajih, vrednotah, montessori vrtec pa deluje po principih montessoripedagogike.Sodelovanje vrtca s starši: vsi trije vrtci se zavedajo, da je sodelovanje s starši zaradi čimuspešnejšega usklajevanja vzgoje v vrtcu in v družini zelo pomembno. Razlikujejo pa se v68

praksi sodelovanja s starši. Javni vrtec je nekoliko omejen s sredstvi za izvajanje teh dejavnosti,medtem ko v zasebnih vrtcih starši plačujejo nadstandard, ki je deloma namenjen tudikakovostnejšemu in pestrejšemu sodelovanju s starši. Starši, ki otroka vpišejo v katoliški alimontessori vrtec, vedo, da vrtec pričakuje od njih nekaj več in morda ravno tako tudi staršipričakujejo nekaj več s strani vrtca. Javni vrtec je tudi omejen v izbiri vsebine sodelovanja, sajne sme izvajati dejavnosti z ideološko opredeljenimi temami, medtem ko ima katoliški vrtecvečino srečanj s starši ideološko obarvanih. Prav tako tudi montessori vrtec vpleta krščanskevrednote v vzgojo in vsebino dejavnosti, vendar so le-te manj izrazite kot v katoliškem vrtcu.Pravice in dolžnosti staršev: pravice in dolžnosti staršev v javnem vrtcu so opredeljenenekoliko bolj na organizacijski plati (koliko časa je lahko otrok v vrtcu, kdo ga lahko prideiskat, pravica do postopnega uvajanja, ipd.), medtem ko ima montessori vrtec pravice, sploh padolžnosti, zelo kompleksno opredeljene (kaj vse mora starš prispevati v dobrobit vrtca, otrokaali tudi njih samih). Ne samo, da so v montesori vrtcu starši dobro obveščeni o teh pravicah indolžnostih, ampak celo podpišejo izjavo, da bodo dejavno in zavzeto, po svojih najboljšihmočeh, sodelovali z vrtcem.Odnos staršev do sodelovanja: v montessori vrtcu nimajo teh težav, da se starši ne biudeleževali srečanj in dejavnosti za starše, vsaj v veliki večini ne. V katoliškem vrtcu so sicerkar zadovoljni z udeleževanjem in sodelovanjem staršev, čeprav so z udeležbo na nekaterihoblikah sodelovanja nezadovoljni. V javnem vrtcu pa na splošno niso zadovoljni zudeleževanjem staršev, niti ne z njihovo aktivnostjo oziroma neaktivnostjo innezainteresiranostjo za sodelovanje.Komunikacija: komunikacija med starši in vrtcem, vzgojiteljicami se od vrtca do vrtcarazlikuje. V javnem vrtcu uporabljajo oglasno desko in pisna obvestila, ki jih izročijo staršem, vkatoliškem vrtcu poleg oglasne deske oziroma kotička za starše prakticirajo predvsem ustnokomunikacijo ob vsakodnevnem srečevanju s starši v vrtcu, v montessori vrtcu pa komunicirajopreko elektronske pošte in ta vsakodnevna, ustna komunikacija niti ni zaželena, saj vzgojiteljicetudi v času prihoda in odhoda otrok vso svojo pozornost posvečajo otrokom. Vsem trem vrtcempa je skupno to, da so si vzgojiteljice, ob predhodnem dogovoru, vedno pripravljene vzeti čas zapogovor s starši.69

Oblike sodelovanja s starši: po oblikah sodelovanja količinsko najbolj izstopa katoliški vrtec,ki ima največjo izbiro, medtem ko sta javni in montessori izenačena. Če pa primerjamovsebinsko plat teh oblik (glej Priloga A, Priloga C in Priloga E), pa izstopa montessori vrtec, kiima dokaj neobičajne, svojstvene in izvirne oblike sodelovanja s starši. Sicer pa se vsi trije vrtcipo vsebini sodelovanja s starši med seboj kar precej razlikujejo. Skupni obliki sodelovanja stajim le (roditeljski) sestanek in pogovorne urice, vse ostale oblike pa so si od vrtca do vrtcarazlične. V katoliškem vrtcu je večinoma dodana verska vsebina, v javnem pa gre predvsem zapraznovanja, obujanje starih običajev in zabavo.Sklenemo lahko, da vsi trije vrtci dajejo velik poudarek sodelovanju s starši in se trudijo staršečimbolj pritegniti k sodelovanju. Spoznali smo, da je izbira oblik sodelovanja zelo pestra inraznolika. Z vidika andragoških načel po čim aktivnejšem vključevanju v načrtovanjedejavnosti lahko rečemo, da staršem ustrezno omogočajo sodelovanje pri idejah, organizaciji inizpeljavi teh dejavnosti, še posebej to velja za montessori vrtec, kjer se starši zavežejo kaktivnemu sodelovanju pri pripravi različnih dejavnosti.70

8.SKLEPNE UGOTOVITVEV empiričnem delu diplomske naloge smo opravili deskriptivno študijo primera. V raziskavosmo vključili en javni vrtec in dva zasebna, ki se po vzgojno-izobraževalnem programurazlikujeta. Pri izboru vrtcev smo upoštevali različnost vzgojno-izobraževalnega programa in paprimerljivost števila skupin.Spoznavali smo raznolikost oblik sodelovanja s starši. S pomočjo polstrukturiranegaindividualnega intervjuja smo raziskali tisti del vzgojno-izobraževalnega programa vrtca, kizadeva starše in jih nato med seboj primerjali. Obravnavali smo javni vrtec Sonček iz Selc, ki jepodružnična enota Vrtca Železniki, Antonov vrtec Železniki kot primer katoliškega vrtca termontessori vrtec Hiša otrok Dravlje, ki deluje znotraj Montessori instituta.Ugotovili smo, da se vsi trije vrtci dobro zavedajo, da je sodelovanje s starši zaradi čimuspešnejšega usklajevanja vzgoje v vrtcu in v družini zelo pomembno. Razlikujejo se v praksisodelovanja s starši. Javni vrtec je nekoliko omejen s sredstvi za izvajanje teh dejavnosti,medtem ko v zasebnih vrtcih starši plačujejo nadstandard, ki je deloma namenjen tudikakovostnejšemu in pestrejšemu sodelovanju s starši. Starši, ki otroka vpišejo v katoliški alimontessori vrtec, vedo, da vrtec pričakuje od njih nekaj več in morda ravno tako tudi staršipričakujejo nekaj več s strani vrtca. Javni vrtec je tudi omejen v izbiri vsebin sodelovanja, saj nesme izvajati ideološko opredeljenih vsebin, medtem ko ima katoliški vrtec večino srečanj sstarši ideološko obarvanih. Prav tako tudi montessori vrtec vpleta krščanske vrednote v vzgojoin vsebino dejavnosti, vendar so le-te manj izrazite kot v katoliškem vrtcu.Iz raziskave je razvidno, da po oblikah sodelovanja količinsko najbolj izstopa katoliški vrtec, kiima izmed teh treh vrtcev največjo izbiro dejavnosti za starše. Po vsebinski plati teh dejavnostipa izstopa montessori vrtec, ki ima dokaj neobičajne, svojstvene in izvirne oblike sodelovanja sstarši. Nekatere oblike sodelovanja s starši so skupne vsem trem vrtcem, predvsem formalneoblike, sicer pa se vsi trije vrtci po oblikah in vsebini sodelovanja s starši med seboj kar precejrazlikujejo.Ugotovili smo, da imajo starši znotraj enega vrtca podoben odnos do dejavnosti za starše, čevzamemo za kriterij ugotavljanja odnosa do dejavnosti udeleževanje teh dejavnosti. Vrtci medsabo pa se po tem znatno razlikujejo. Montessori vrtec nima teh težav, da se starši ne bi71

udeleževali srečanj in dejavnosti za starše, v katoliškem vrtcu so sicer kar zadovoljni zudeleževanjem in sodelovanjem staršev, nezadovoljni z udeležbo so samo na nekaterih oblikahsodelovanja, zato jih tudi nameravajo opustiti in jih nadomestiti s čim novim in zanimivejšim. Vjavnem vrtcu pa na splošno niso zadovoljni z udeleževanjem staršev, niti ne z njihovoaktivnostjo oziroma neaktivnostjo in nezainteresiranostjo za sodelovanje. To vidijo kot velik inresen problem, saj, kot smo že ugotovili, se dobro zavedajo pomena aktivnega sodelovanja sstarši, torej se z vprašanjem, kako zainteresirati starše, da bodo sodelovali, še vedno aktivnoukvarjajo.Zanimal nas je tudi način komuniciranja s starši, saj je dobra obojestranska komunikacijapredpogoj za uspešno sodelovanje. Ugotovili smo, da se, podobno kot oblike sodelovanja sstarši, tudi način komuniciranja s starši od vrtca do vrtca razlikuje. V javnem vrtcu uporabljajooglasno desko in pisna obvestila, ki jih izročijo staršem, v katoliškem vrtcu poleg oglasne deskeoziroma kotička za starše prakticirajo predvsem ustno komunikacijo ob vsakodnevnemsrečevanju s starši v vrtcu, v montessori vrtcu pa komunicirajo preko elektronske pošte in tavsakodnevna, ustna komunikacija niti ni zaželena, saj vzgojiteljice tudi v času prihoda inodhoda otrok vso svojo pozornost posvečajo otrokom. Vsem trem vrtcem pa je skupno to, da sosi vzgojiteljice, ob predhodnem dogovoru, vedno pripravljene vzeti čas za pogovor s starši.Glede oblik sodelovanja s starši menimo, da je izbire dovolj, a jo je potrebno nenehnoobnavljati, izpopolnjevati že obstoječe, uveljavljene oblike in dodajati nove. Pričakovanjastaršev bodo vedno večja in kakovost vrtca je razvidna tudi iz ponudbe dejavnosti za starše.Prav tako pa se večajo pričakovanja vzgojiteljic, da bodo starši želeli in bili pripravljenisodelovati do te mere, da bo vzgoja otrok staršev in vzgojiteljic čim bolj usklajena in s temučinkovitejša.Zavedamo se, da bi raziskavo s področja izobraževanja staršev v vrtcu temeljiteje opravili, če nebi zbirali podatkov le s strani vrtcev temveč tudi s strani staršev. Pomanjkljivosti naše raziskaveso torej v enostranskem pridobivanju podatkov. Področje sodelovanja s starši v vrtcu vključujevrtec in starše, zato bi bilo dobro vprašati za mnenje o oblikah sodelovanja, komunikaciji zvzgojiteljicami ter njihovi udeležbi, tudi starše. Tako bi imeli popolnejše podatke o področjunašega raziskovanja, saj vrtci, oziroma vodje vrtca, morda povedo le tisto, kar je za vrtec innjegov ugled pozitivno, starši pa bi predstavili svoje gledanje in doživljanje sodelovanja zvrtcem.72

Opozoriti pa želimo še na to, da naša raziskava proučuje le eno izmed področij delovanja vrtca.Osnovno in najpomembnejše delovanje vrtca je ukvarjanje z otroki in napačno bi bilo, če bi sevrtec bolj posvetil staršem kot otrokom. Nas je zanimalo izobraževanje staršev, ki je le stranskadejavnost vrtca in temelji na prizadevanju vrtca za celovit, kakovosten razvoj in napredekotroka. V ospredju so torej otroci in ne starši.Vendar kljub temu, da izobraževanje staršev ni osnovna dejavnost vrtca, je potrebno to področjenenehno izpopolnjevati in razvijati. Potrebe staršev se spreminjajo in njihova pričakovanjapostajajo vedno bolj zahtevna. Področje sodelovanja vrtca s starši se zato mora razvijati vpestrejšo izbiro oblik sodelovanja in v kvalitetnejšo vsebino teh oblik in ker vemo, da jeosnovno delo vzgojiteljic delo z otroki in ne s starši, lahko pričakujemo upravičen primanjkljajna področju izobraževanja s starši v vrtcu. Rešitev, ki jo predlagamo je ta, da bi vrtci začelirazmišljati v smeri zaposlovanja andragogov, morda kot honorarnega sodelavca ali pazunanjega sodelavca, ki bi se ukvarjal samo s področjem izobraževanjem staršev v vrtcu. Kotstrokovnjak na področju izobraževanja odraslih bi sodelovanje vrtca s starši uspešnejše razvijal,dopolnjeval in izpopolnjeval, kot vzgojiteljice, ki so strokovnjakinje na področju predšolskevzgoje. S tem bi bile vzgojiteljice razbremenjene in bi kvalitetnejše opravljale svoje delo, lahkobi se še bolj posvetile vzgoji otrok, andragog v vrtcu pa bi se posvetil staršem. Vendar to nepomeni, da vzgojiteljice ne bi imele več opraviti s starši, saj bi bilo usklajevanje vrtčevske instarševske vzgoje še vedno potrebno. Andragog bi torej povezoval vzgojiteljice in starše, zorganiziranjem in izpeljavo skupnih dejavnosti in izobraževanj za vzgojiteljice in starše.73

9.ZAKLJUČEKV tem diplomskem delu smo spoznavali dva nosilca vzgoje, to sta družina oziroma starši tervrtec. Spoznavali smo odnose med njima, načine povezovanja med njima ter odkrivali pomenkvalitetnega in usklajenega sodelovanja med vzgojiteljicami in starši.Ugotovili smo, da družina kot prva, ki vzgaja, še vedno predstavlja zelo pomemben prostor zavzgojo otroka. Spreminjajo se njene oblike, značilnosti in načini življenja, kar pa še dodatnopoveča potrebo po učenju. Starši si želijo biti uspešni v vzgoji, zato iščejo različne načine, kakobi se v vlogi starša izpopolnili. Vrtec jim je pri tem lahko v pomoč, vendar morajo tudi samivložiti nekaj časa in truda, da izkoristijo dane možnosti za izmenjavo izkušenj med starši invzgojiteljicami ter med starši samimi. Spoznali smo, da določene funkcije družina izgublja injih prenaša na različne vzgojne institucije in ustanove. V prvi vrsti je to vrtec, ki pa nikakor neželi izključiti primarnih vzgojiteljev, to je staršev. Nasprotno, vrtec nenehno opozarja, da sostarši nujno potrebno vključeni v življenje vrtca, saj brez njihovega doprinosa vzgoje v vrtcu nimogoče obravnavati kot celostne in uspešne. Ugotovili smo, da je sodelovanje med vrtcem instarši potrebno načrtovati na podlagi želja in pričakovanj staršev, vzgojiteljic in tudi otroka.Potrebno je ohranjati pozitivne izkušnje sodelovanja, poleg tega pa razvijati in vključevati noveoblike druženja staršev, otrok in vzgojiteljic. Te nove oblike pa kažejo na to, da se v vrtcihvzpostavlja težnja k poglobljenemu sodelovanju.Obravnavali smo izobraževanje staršev, ki naj pripomore h kakovosti življenja staršev in s temcelotne družine. Cilj izobraževanja staršev je torej izuriti njihovo sposobnost učiti se izizkušenj, hkrati pa jim vseskozi posredovati novo znanje ter jim razvijati nova stališča, navadein spretnosti, glede na zahteve družbe. Spoznali smo, da naj bi starši z izobraževanjem pridobilina samostojnejšemu iskanju pravega pomena in vloge starševstva, prepoznavanju izkušenjdobre prakse, aktivne vloge staršev in preventivnega pomena v vzgoji otrok ter dvigovanjukvalitete življenja v družini.74

10.LITERATURAAntonček (2006). Glasilo župnijskega Antonovega vrtca, ŽeleznikiArcus, M., Schvaneveldt, J.D., Moss, J.J. (ur.) (1993). Handbook of family life education. Vol.I. in II. Newbury Park, London, New Delhi: Sage.Bajzek, J. (1995). Kriza in perspektive evropske družine. V Ramovš, J. (ur..), Družina.Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.Bastič Zorec, M. (2001). Kvaliteta predšolske vzgoje v vrtcih. Vzgojiteljica, 3, št. 1, str. 22 –27.Becchi, E., Julia, D. (1996). Storia dell'infanzia. Roma – Bari: Editori Laterza.Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (1999). Ljubljana: Ministrstvo zašolstvo in šport.Blažič, M. (1995). Sodelovanje staršev pri vzgojnem delu v vrtcu. V: Rosić, V. (ur.), Pedagoškoobrazovanje roditelja (str. 305 – 316). Rijeka: Pedagoški fakultet u Rijeci, Odsjek zapedagogiju.Brillinger, M. E., Brundage, D. H. (1985). Family-life education for adults. V: Husen, T.,Postlethwaite, N. (ur.). The international encycloprdia of education. Oxford: Pergamon Press.1837 – 1844.Brubaker, T. (1990). Family relationships in later life. London: Sage publication.Coloroso, B. (1996). Otroci so tega vredni.Ljubljana: Tangram.Cunningham, C., Davis, H. (1991). Working with parents. Philadelphia: Open University Press.Čačinovič Vogrinčič, G. (1995). Družina – pravica do resničnosti. V: Ramovš (ur.), Družina.Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.75

Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicističnosredišče, Zbirka Sophia.Černič Istenič, M. (1995). Spremembe v družinskem položaju žensk in upadanje rodnosti vSloveniji. V Rener, T. (ed.), Družine: različne – enakopravne. Ljubljana: Vitrum.Červek, A. (2008). Družina je prva šola za človeka kot človeka. V: Bajzek, J. (ur.), Odisejamladih. Radovljica: Didakta.Drglin, Z. (2003). Rojstna hiša: kulturna anatomija poroda. Ljubljana: Delta.Erženičnik Pačnik, P. (1998). Vrtec po meri otroka. Pedagoška obzorja, 13, št. 3 – 4, str. 177 –182.Glasilo Vrtca Železniki in Selca. (2008). Železniki: Vrtec Železniki.Haralambos, M., Holborn,M. (2001). Sociologija, Teme in pogledi. Ljubljana: DZS.Harman. D., Brim, O. G. (1980). Learning to be Parents. London, Beverly Hills: Sage.Intihar, D., Kepec, M. (2002). Partnerstvo med šolo in domom. Ljubljana: Zavod RepublikeSlovenije za šolstvo.Jelenc Krašovec, S., Jelenc, Z. (2003). Andragoško svetovalno delo. Ljubljana: Filozofskafakulteta, Oddelek za pedagogika in pedagogiko.Jubilejno glasilo ob 40 letnici Vrtca Železniki. (2008). Železniki: Vrtec Železniki.Kersnik, M. (2006). Mednarodni dan družin. 15. – 21. maj 2006: Teden družin Zveze družin priZPMS. Gradivo za tiskovno konferenco.Kordeš, M. (2002). Hiša otrok. Glasilo Angelinega vrtca. Ljubljana: Premiere.76

Korenjak, A. (2006). Vzpodbudno okolje za razvoj govora, predbralnih in predopismenjevalnihsposobnosti v prvem starostnem obdobju. V: Vrbovšek, B. (ur.), Kakovost v kurikulu vrtca – odnačel do izvedbe (str. 71 - 74). Ljubljana: Supra.Krajnc, A. (1979). Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana: Delavska enotnost.Krajnc, A. (2000). Kdo odloča o tem, česa se bodo ljudje učili? Andragoška spoznanja, letnik 6,št. 2, str. 34 – 43.Krek, J. in Šimenc, M. (1996). Zasebno šolstvo: struktura, primerjava različnih šolskih sistemovin zakonodajne rešitve v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.Kristančič, I. (2002). Socializacija agresije. Ljubljana: AA Inserco.Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za šolstvo.Leirman, W., Krajnc, A. (1995). Prihodnost izobraževanja odraslih v Evropi: Mednarodnaprimerjalna raziskava o problemih, ciljih, ponudbi in politiki izobraževanja odraslih. Delphiprojekt. Ljubljana: Filozofska fakulteta.Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med vzgojitelji in starši ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana:Misch, Oblak in Schwartz.Ličen, N. (1997). Potrebe in razvoj izobraževanja staršev. Magistrsko delo. Ljubljana:Filozofska fakulteta.Ličen, N. (1999). Izobraževanje odraslih za življenje v družinski skupnosti. Doktorskadisertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.Marjanovič Umek, L. (2001). Psihologija predšolskega otroka. V: Marjanovič Umek, L. (ur.),Otrok v vrtcu (str. 26 – 54). Priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja.Meršnik, Š., Pantar, J., Prešern, T., Štante Vovk, M., Žerjav, S. (1997). Posvet: Profesionalnostv vrtcu. Ljubljana: Skupnost vzgojnovarstvenih zavodov Slovenije.77

Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola zasocialno delo.Mohorčič Špolar, V., Ivančič, A. (1996). Potrebe po izobraževanju odraslih. Ljubljana:Andragoški center Slovenije.Musek, J. (1995). Družina in vrednote. V: Ramovš, J. (ur.): Družina – zbornik predavanj naosrednjih strokovnih prireditvah v Sloveniji v letu družine. Ljubljana: Inštitut AntonaTrstenjaka, str. 191 – 211.Oakley, A. (2000). Gospodinja. Ljubljana: *cf.Pediček, F., Bergant, M., Gogala,S., Valentinčič, J., (1965). Sodobna družina in vzgoja.Ljubljana: Zveza delavskih univerz.Pollard, M. (1997). Maria Montessori: italijanska zdravnica, ki je preobrazila sistemizobraževanja po vsem svetu. Celje: Mohorjeva družba.Prodanović, L. (1981). Vzgojitelj in starši. Ljubljana: DDU Univerzum.Pšunder, M. (1994). Knjižica za učitelje in starše. Maribor: Založba Obzorja.Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli? Ljubljana: Zavod RepublikeSlovenije za šolstvo.Pšunder, M. (2000). Kaj vzgojitelj more in mora. V: Bezenšek, J. (ur.), Družina, otrok, vrtec(str. 34 – 38). Slovenske Konjice: Vrtec.Rakovič, D. (2004). Vloga vzgojiteljice pri uveljavljanju možnosti izbire in sprejemanjaskupnih odločitev. V: Dolar Bahovec, E. in Bregar Golobič, K. (ur.), Šola in vrtec skoziogledalo (str. 86 – 101). Ljubljana: DZS.Ramovš, J. (1993). Družina – metropola človeških izkušenj. Celje: Mohorjeva družba.78

Rener, T., Kuhar, M., Švab A., Kersnik, M., Šircelj M., Javornik, S.J., (2006). Družina in njenenove podobe. V: Javornik, S.J. (ur) 2006. Socialni razgledi 2006. Ljubljana: UMAR.Rener, T., Potočnik, V., Kozmik, V. (ed). (1995). Družine: različne – enakopravne. Ljubljana:Vitrum.Sagadin, J. (2004). Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskovanju. Sodobnapedagogika, št. 4, str. 88 – 101.Serajnik Sraka, N. (1994). Waldorfska pedagogika. Ljubljana: Dan.Švab, A. (2001). Družina: od modernosti k postmodernosti. Ljubljana: Znanstveno inpublicistično središče.Ule Nastran, M., Kuhar, M. (2003). Mladi, družina, starševstvo: Spremembe življenjskihpotekov v pozni moderni. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za socialnopsihologijo.Zalokar Divjak Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora s.p.ZZZDR. (1976). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Uradni list RS, 15 –644/1976.Žmuc Tomori, M. (1989). Klic po očetu. Ljubljana: Cankarjeva založba.Internetni virihttp://antonov-vrtec.sihttp://waldorfski-vrtec.si/ziv.htmlhttp://www.montessori-institut.si/hisaotrok.htmlhttp://www.stat.si/PrikaziPDF.aspx?ID=2327Priloga A: Intervju – Vrtec Sonček – 24. 6. 200979

Za primer javnega vrtca sem izbrala Vrtec Selca, ki se imenuje tudi Sonček. Je podružničnivrtec Vrtca Železniki. Izbrala sem ga zato, ker je po številu otrok primerljiv z ostalima dvemavrtcema (katoliški in montessori).Z vodjo oddelkov, Marijo Mohorič, sem se dogovorila za najino srečanje, na katerem mi jepredstavila in opisala njihovo sodelovanje s starši, dobila pa sem tudi Glasilo vrtca Železniki inSelca ter Jubilejno glasilo ob 40-letnici Vrtca Železniki. Seznanila me je tudi z nekaterimiproblemi, ki jih pri tej dejavnosti srečujejo. Izpostavila je predvsem slabo udeležbo staršev in paneaktivnost staršev na teh srečanjih. Kljub temu, njej kot vodji in ostalim zaposlenim, nezmanjka volje in pripravljenosti za organiziranje že ustaljenih oblik sodelovanja, pa tudikakšnih novih, drugačnih.Poudarila je, da ni preprosto pristati na sodelovanje in predstavitev dejavnosti vrtca, ki bodoprimerjane z drugimi vrtci, še posebej, če te dejavnosti starši jemljejo bolj kot »nujne inobvezne«, namesto, da bi jih imeli za priložnost »dati otrokom nekaj več«. Prav zaradi tegaspoznanja se ji še posebej zahvaljujem za njeno pripravljenost za sodelovanje, pa tudi za njentrud in optimizem, ki ga izžareva.Vrtec Selca je podružnični vrtec matičnega Vrtca Železniki. Svoje prostore ima v Podružničnišoli Selca, kjer so pred 25-imi leti odprli dva oddelka vrtca. Leta 1997 je dobil ime »Sonček«,saj stoji v lepem naravnem okolju, ki so ga pogosto vključevali v vsebine vzgojnega dela, patudi v dnevno rutino, kosilo na prostem, počitek v vrbovi senci …V vrtcu sta dva oddelka, mlajša skupina od 3. do 5. leta in starejša skupina od 5. do 6. leta.Letošnje poletje (2009) bodo vrtec adaptirali in dodali še jaslično skupino.Pri delu v vrtcu vzgojiteljice usmerja in vodi Kurikulum za vrtce.Vsako leto veliko pozornosti posvetijo sodelovanju s starši. Vsak mesec imajo možnost priti napogovorno uro. Veseli so vsake pobude in predloga za popestritev dela v skupini. Vsapomembna obvestila si starši lahko preberejo na oglasnih deskah, v kotičkih za starše, večkratpa jim izročijo tudi krajša pisna obvestila.Vodja vrtca me je seznanila z nekaterimi pravicami in obveznostmi staršev, ki veljajo vnjihovem vrtcu. Starše o njihovih pravicah in dolžnostih obvestijo na uvodnem roditeljskem80

sestanku, če pa se pojavi neupoštevanje le-teh, pa tudi med letom ob vsakodnevnem srečevanjuv vrtcu.Naštela in opisala mi je dejavnosti oziroma oblike sodelovanja s starši, ki so:− Roditeljski sestanekV septembru starše povabijo na uvodni roditeljski sestanek, kjer jih seznanijo z letnim delavnimnačrtom, pravicami, dolžnostmi … Drugi roditeljski sestanek organizirajo le, če starši samiizrazijo željo oziroma, če se skozi leto izkaže, da je to potrebno. Roditeljski sestanek ima vsakoddelek posebej. V avgustu pa imajo sestanek za starše novo sprejetih otrok, da jim predstavijoživljenje v vrtcu, dnevni red, posebnosti, obveznosti in pravice staršev in vse ostale informacije,ki so za starše, ki na novo dajejo otroka v vrtec, pomembne.− Pogovorne urePogovorne ure ponudijo enkrat mesečno, na željo staršev pa si vzgojiteljice čas za pogovor ootroku vzamejo tudi izven časa pogovornih ur. Starši se predhodno vpišejo na razpisan seznam.Za vsakega starša posebej si vzgojiteljica rezervira 30 minut. Vsako leto se zgodi, da nekajstaršev ne pride na pogovorne ure niti enkrat v šolskem letu. Gospa Marija Mohorič je k temudodala, če starša pač ne zanima, kako se njegov otrok počuti in obnaša v vrtcu, ga v pogovorneure ne sili.− Spoznavni jesenski piknikS starši se dobijo na vrtčevskem igrišču, kjer jim z otroki pripravijo krajši program. Vsako letododajo še kakšno posebno zanimivost, srečelov, sadno solato … Na pikniku pečejo kostanj, enoleto pa so celo pekli krompir ob taborniškem ognju. Ob prihodu starši in otroci dobijo obeske zaokoli vratu, na katerih so narisane različne živali, različni jesenski pridelki, ali pa kaj drugega. Spomočjo teh obeskov se razvrstijo v skupine za spoznavne igre.− »Cici žur«Je najbolj odmevna prireditev na prostem, na katero s plakati povabijo tudi starše in otroke, kine obiskujejo njihovega vrtca. Prva dva »Cici žura« so organizirali skupaj z Vrtcem Železnikina športnem igrišču Rovn, vse naslednje pa sami na vrtčevskem igrišču. Priprava in izvedbaprireditve je zahtevala veliko dodatnega dela vseh zaposlenih. Ker pa so »cici žuri« tako dobrosprejeti in obiskani, so vloženi napori hitro pozabljeni.V prvem delu prireditve potekajo delavnice, srečelov, tombola, lutkovne igrice, glasbenepravljice in iskanje zakladov, nato pa sledi petje, rajanje in glasbeno-didaktične igrice. Obkoncu pa otroke in starše razveseli še pogostitev.81

− Prednovoletna delavnicaZa izvedbo te delavnice vrtec najame izvajalko, zaposleno v trgovini Paleta, kjer prodajajorazne materiale za ustvarjanje. Delavnica je za starše plačljiva, ravno zaradi materiala inizvajalke. Izdelujejo darilne vrečke, angelčke, voščilnice, adventne venčke, svečke. Vse, karstarši skupaj z otroki izdelajo, lahko odnesejo domov.− Dan vrtcaDan vrtca organizirajo v marcu v okviru materinskega dneva. Poleg staršev so povabljeni tudistari starši. V prvem delu vzgojiteljice skupaj z otroki pripravijo razne igre, plese in kulturniprogram, nato pa sledijo krajše delavnice in pogostitev s piškoti, sokom in kavo.− Predstavitev poklica, hobijaStarše vsako leto povabijo, da kdo od njih predstavi svoj poklic ali hobi. Ker je v okolici vrtcaveliko kmetij, se največkrat odpravijo kar h kateremu od otrok na dom, kjer si ogledajo živali.Najbolj so jim zanimivi konji, ki jih lahko tudi jahajo. Otroci se seznanijo s prijetnim, aodgovornim ukvarjanjem z živalmi, ki ga gostitelj opravlja za lastno veselje in mu predstavljanjegov hobi.− Zlati sončekV okviru Zlatega sončka (vrtčevska športna značka) organizirajo izlet na okoliške hribe. Tamvzgojiteljice pripravijo štafetne igre za otroke in starše. Ob koncu otrokom, ki so skozi šolskoleto opravljali Zlati sonček, podelijo priznanja. Druženje zaključijo s petjem.− Predavanje za staršeV zadnjem šolskem letu so organizirali sklop treh predavanj. Predavala je gospa DamijanaŠmid, teme pa so bile: trmast otrok – razvajenost, komunikacija med starši in otroki terprimernost igrač.82

Priloga B: Enote kodiranja – Vrtec SončekVodja vrtca Sonček me je seznanila tudi z nekaterimi problemi, ki jih pri tej dejavnostisrečujejo. Izpostavila je /predvsem slabo udeležbo staršev/ (1) /in pa neaktivnost staršev/ (2)na teh srečanjih.Poudarila je, da ni preprosto pristati na sodelovanje in predstavitev dejavnosti vrtca, ki bodoprimerjane z drugimi vrtci, še posebej, če /te dejavnosti starši jemljejo bolj kot »nujne inobvezne«/ (3), namesto, da bi jih imeli za priložnost »dati otrokom nekaj več«.Pri delu v vrtcu vzgojiteljice usmerja in vodi /Kurikulum za vrtce/ (4)./Vsako leto veliko pozornosti posvetijo sodelovanju s starši/ (5). /Vsak mesec imajo možnostpriti na pogovorno uro (6)/. Veseli so vsake /pobude in predloga za popestritev dela v skupini/(7). /Vsa pomembna obvestila si starši lahko preberejo na oglasnih deskah/ (8), v kotičkih zastarše, /večkrat pa jim izročijo tudi krajša pisna obvestila/ (9).Vodja vrtca me je seznanila z nekaterimi pravicami in obveznostmi staršev, ki veljajo vnjihovem vrtcu. /Starše o njihovih pravicah in dolžnostih obvestijo na uvodnem roditeljskemsestanku, če pa se pojavi neupoštevanje le-teh, pa tudi med letom ob vsakodnevnem srečevanjuv vrtcu/ (10).Naštela in opisala mi je dejavnosti oziroma oblike sodelovanja s starši, ki so: /Roditeljskisestanek/ (11), /Pogovorne ure/ (12), /Spoznavni jesenski piknik/ (13), /»Cici žur«/ (14),/Prednovoletna delavnica/ (15), /Dan vrtca/ (16), /Predstavitev poklica, hobija/ (17),/Zlati sonček/ (18), /Predavanje za starše/ (19).83

Priloga C: Intervju – Antonov vrtec – 23. 6. 2009Kot primer katoliškega vrtca sem si izbrala Antonov vrtec v Železnikih. Izbrala sem ga zato, kerdeluje že 14 let, pa tudi, ker je v moji domači okolici dobro uveljavljen in poznan.Stike sem najprej navezala po telefonu, kasneje pa sva se s pomočnico ravnatelja, Nežko Čufar,sestali tudi osebno. Sprejela me je navdušeno in gostoljubno. Na najino srečanje se je zelodobro pripravila, pokazala mi je njihovo dokumentacijo, ki se tiče sodelovanja s starši, ogledalasem si slike različnih srečanj, dala mi je njihova glasila Antonček in nekatera druga gradiva, izkaterega so razvidne dejavnosti v povezavi s starši. Skupaj sva vse to pregledali, dodala jemarsikatero podrobnost, zanimivost in specifičnost.Za njen trud, čas in pripravljenost za sodelovanje ter nesebičen oris kančka njihovega pestregaživljenja v vrtcu se ji iskreno zahvaljujem.Akt o ustanovitvi zavoda z nazivom Antonov vrtec je bil sprejet 16. 5. 1995. Zasebni vrtec skoncesijo deluje od 1. 9. 1995 in je vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnega programa napodročju vzgoje in izobraževanja. Glavna dejavnost zavoda je vzgoja, izobraževanje in varstvopredšolskih otrok. Kot katoliški vrtec nudijo otrokom krščansko vzgojo s poudarkom naoblikovanju temeljnih krščanskih vrednot.Vrtec ima prostore v preurejeni hiši, v kateri prevladuje les, ki pričara domačnost in toplino.Trudijo se, da se otrok v vrtcu počuti sprejetega in ima možnost razvijati vse svoje osebnostnepotenciale. Okolje uredijo tako, da se otrok igra, raziskuje, izraža svoja čustva ter svojoosebnost in si razvija pozitivno podobo o sebi in drugih. V vseh skupinah imajo knjižni kotičekin otroci vsak dan poslušajo pravljico, ki jim jo vzgojiteljica bere ali pripoveduje. S tem sibogatijo besedni zaklad, se preselijo v pravljični svet, oblikujejo lestvico vrednot ter se naučijouporabljati slikanice in knjige. V starejši skupini imajo knjižni nahrbtnik, s katerim spodbujajotudi družinsko branje.Glasba je v Antonovem vrtcu stalno prisotna, saj veliko pojejo ob spremljavi kitare ter igrajo namale in orffove instrumente. V vrtec povabijo glasbenike, da jim predstavijo svoja glasbila.Vsako leto izdajo svojo pesmarico.Velik poudarek je na likovnem ustvarjanju. Imajo stalni razstavni prostor v vitrini na hodnikuObčine Železniki in v vitrini pred vhodom v cerkev sv. Antona v Železnikih. Občasnopripravijo tudi večje likovne razstave.84

Otroci, starši in zaposleni skupaj oblikujejo glasilo Antonček, ki je vsakokrat posvečeno drugitemi. Izide ob koncu šolskega leta in jih predstavi širši javnosti.Majhnost je njihova največja posebnost, saj delujejo kot velika družina, ki se med sebojpovezuje in dopolnjuje (povzeto po: http://antonov-vrtec.si).Vrtec obiskuje 43 otrok, ki so razdeljeni v tri skupine: mlajša skupina (od 1. do 3. leta), srednjaskupina (od 3. do 4. leta) in starejša skupina (od 4. do 6. leta).Povezovanja in sodelovanja s staršiStaršem ponudijo različne oblike sodelovanja in veseli so, če se odločijo vsaj za nekatere.Zavedajo se, da povezanost staršev z vrtcem krepi njihovo zaupanje do vrtca, to pa pri otrocihpoveča občutek varnosti. Želijo si, da bi bili vrtčevska in družinska vzgoja čim bolj usklajeni.S pisnim dovoljenjem staršev otroke fotografirajo in snemajo z videokamero.S pomočjo dokumentacije in pogovora z gospo Nežko Čufar lahko navedem in na kratkoopišem oblike sodelovanja s starši, ki jim jih Antonov vrtec nudi. Po besedah gospe Nežke toprav gotovo ni popoln »seznam« vseh njihovih dejavnosti s starši, našlo bi se še marsikaj.Predstavila bom torej tiste aktivnosti, ki so razmeroma stalne, najbolj uveljavljene, uspešne inpriljubljene s strani staršev, otrok in vzgojiteljic.− Roditeljski sestankiV Antonovem vrtcu imajo roditeljski sestanek dvakrat v šolskem letu. Prvega imajo v začetkušolskega leta, v septembru ali oktobru. Namenjen je predvsem usklajevanju pričakovanj zanadaljnje leto, skupnemu načrtovanju tako vsakodnevnega urnika kot tudi večjih, posebnihdogodkov. Starše seznanijo s prednostmi, posebnostmi, novostmi, predlogi, pa tudi pravicami indolžnostmi staršev. Starše seznanijo tudi o raznih formalnostih, kot so na primer razni obrazci,odpiralni čas vrtca, hišni in dnevni red, o dnevih, ko je vrtec zaprt …Drugi sestanek je bolj proti koncu šolskega leta, marca ali aprila. Ta roditeljski sestanek pa jenamenjen bolj analizi dogodkov v preteklem šolskem letu. Starši imajo možnost izrazitizadovoljstvo ali morda tudi nezadovoljstvo z delom in življenjem vrtca.− Pogovorne urePogovorne ure organizirajo trikrat na leto. Čas pogovornih ur je prilagojen staršem, kar pomeni,da starši pridejo na pogovorne ure takrat, kadar že običajno pripeljejo otroka v vrtec ali kadar ga85

pridejo iskat. Predhodno se vpišejo, kateri dan in ob kateri uri jim to najbolj ustreza.Vzgojiteljica za vsakega otroka posebej vodi dokumentacijo, ki ji je v pomoč na pogovornihurah. Staršem tako lahko bolj celostno oriše otrokov razvoj, ki ga opaža. Opisno vrednotinjegov gibalno-motorični, socialni, vrednotni, govorni, vedenjski, miselni, ustvarjalni razvoj, patudi kakšne posebnosti otroka. Pogovorne urice so v Antonovem vrtcu najbolj obiskana oblikasodelovanja s starši, saj starše zelo zanima, kako se njihov otrok obnaša med vrstniki, kakonapreduje, kako ga vidi vzgojiteljica, kar pa jim res zelo nazorno prikaže zgoraj omenjenadokumentacija o njihovem otroku.− Dan staršev25. marca otroci z vzgojiteljicami pripravijo staršem presenečenje. Preprosto in prisrčno darilo sfotografijo otroka v vrtcu, njegovo risbico in lepim verzom, kar vsem mamicam in očetomprivabi nasmeh in srečo na obraz. S tem izrazijo skromno zahvala za njihov trud in ljubezen.− Ustvarjalna delavnicaVsako leto organizirajo tudi ustvarjalno delavnico, kjer starši in otroci izdelujejo določenizdelek. Pripravijo drugačne materiale in drugačen izdelek od lanskega. V zadnjem šolskem letuso izdelovali »gregorčke«. To so majhne hiške, izdelane iz kartona ali lesa. Te hiške so starši inotroci uporabili na lokalni prireditvi »Luč v vodo«, ki je značilna za Železnike in je pravzapravstar običaj, ko so na predvečer gregorjevega – 11. maja, spustili luč v potok kot znamenje, da jedan že tako dolg, da luči pri delu ne potrebujejo več.Te delavnice so iz leta v leto manj obiskane s strani staršev, čeprav vedno potekajo v prijetnem,sproščenem in ustvarjalnem vzdušju.− Božičnica24.12. v popoldanskem času pripravijo doživeto vzdušje svetega večera z otroki in staršiAntonovega vrtca. Pri maši sodelujejo s pesmimi, povabijo tudi nekaj instrumentalistov, daobogatijo doživljanje božičnega dogodka.− IzletSkupaj s starši se vsako leto vsaj enkrat, včasih pa tudi dvakrat v letu, odpravijo na izlet.Izbirajo različne lokacije, vedno pa si za cilj izberejo tak kraj, da se tam potem še kaj dogaja.Na zadnjem izletu so se zbrali v Škofji Loki na železniški postaji in se z vlakom odpeljali naJesenice. V gledališču Toneta Čufarja so si ogledali predstavo Muca Copatarica, ki jo jeobogatil še čarodej Toni. Za mnoge otroke je bila to prva vožnja z vlakom, posebno doživetjepa je bila tudi predstava v pravem gledališču. Na enem izletu so se zapeljali v Tivoli, kjer so sesprehodili skozi park in ga občudovali, nato pa so se odpeljali na Brezje, kjer so imeli sveto86

mašo. Enkrat pa so si za izlet izbrali pohod, ki je bil primeren tako za številčnejše družine, zastarše z majhnimi otroki, kot tudi za starše z velikimi otroki. Na vrhu so vzgojiteljice pripravilerazne zabavne in športne igre za otroke in starše. Na pomladanskem izletu so se odpeljali vSorico, kjer so si ogledali Groharjevo rojstno hišo. Seznanili so se z orffejevimi instrumenti ternanje tudi kaj zaigrali. Ti izleti so res vsakokrat malo drugačni, a vedno pestri, zanimivi, tudipoučni. Starši med sabo pa tudi z vzgojiteljicami imajo odlično priložnost, da se bolje spoznajo,navežejo tesnejše, celo prijateljske stike, saj skupaj preživijo cel dan.− Zahvalna mašaVrhunec vseh druženj s straši je prav gotovo vsakoletna zahvalna maša v prvi polovici junija, kijo imajo v cerkvi v Železnikih. Sooblikujejo jo starši bodočih šolarjev, s petjem pa jo polepšajootroci. Program nadaljujejo v vrtcu, kjer starši "malih maturantov" (otroci, ki jeseni vstopijo vprvi razred) pripravijo presenečenje. Največkrat zaigrajo kratko igro, na primer MucoRozalindo. V kulturnem programu so z raznovrstnimi točkami nastopili tudi mali maturanti, kiproti koncu programa prejmejo darila kot spomin na vrtčevske dni, nato pa se pred vrtcemposladkajo z dobrotami, ki jih prinesejo starši.− Srečanje s starimi staršiVsakoletno srečanje s starimi starši je za otroke in tudi vzgojiteljice prav nekaj posebnega.Pripravijo kratek program, v katerem otroci nastopijo s pesmijo, igrico, plesom … Ker so jih vzadnjem letu povabili ravno v maju, so imeli namesto takega programa šmarnice, ki so jihoblikovali otroci in gospod kaplan. Šmarnice ali šmarnično branje se bere vsak dan v mesecumaju, gre pa za poučno zgodbo kakšnega svetnika ali čisto običajne družine, namenjene pa sopredvsem otrokom. Prijetno druženje nadaljujejo še pred vrtcem, kjer ob pogostitvi in klepetunajvečkrat čas kar prehitro mine. Poslovijo se z darilom - otroško umetnino in si zaželijonasvidenje prihodnje leto. Mamica, ki ima svojega otroka v Antonovem vrtcu, je ob srečanju sstarimi starši v vrtčevskem glasilu Antonček takole zapisala: »…tako poteka ta dan, enim vveliko veselje in izpolnitev življenja, drugim v srečo in bogato dediščino, ki jih bo grela še vpozna odrasla leta.« (Glasilo Antonček, 2006). Predvsem starši so tisti, ki se zavedajo pomenateh srečanj s starimi starši, saj so tista srednja generacija med otroki in starimi starši. Vrtec jimje pri tem v veliko pomoč, saj na ta način izrazijo neko priznanje in zahvalo starim staršem zavso pomoč in zglede pri vzgoji. Za otroka pa je ljubezen starih staršev res bogata dediščina, kipride velikokrat na dan šele v odraslosti.− Predavanje za starše87

V Antonovem vrtcu so preteklo šolsko leto posebno pozornost posvetili vrednotam, zato sopovabili gospo Dušico Kunaver, da je staršem spregovorila na temo Vrednote v družini. Vsvojem predavanju je staršem zaupala veliko drobnih, a zelo pomembnih korakov v vzgoji zadanašnji čas, pa tudi življenjskih modrosti, ki jih ni mogoče prebrati v knjigah. Vzgojiteljice sobile nad samim predavanjem in vzdušjem med starši in predavateljico zelo navdušene, niso pabile najbolj zadovoljne z udeležbo staršev na tem predavanju, saj se ga je udeležila le slabatretjina vseh staršev. Vzgajanje za vrednote in družinska vzgoja nasploh v današnjem času nistapreprosti, prav zaradi tega se vzgojiteljicam postavlja vprašanje, zakaj se tako kvalitetnega,potrebnega in poučnega predavanja ni udeležilo več staršev.− Srečanje družinSrečanje družin, ki imajo enega ali več otrok v Antonovem vrtcu, je eno izmed srečanj, ki imajože kar dolgoletno tradicijo, saj je družina kot vrednota v njihovem vrtcu med prviminajpomembnejšimi. Največkrat je to srečanje v maju, zato v program vključijo šmarnice. Vednopa se zberejo v kraju, ki je primeren za piknik, športne igre in razne druge družabne igre. Če jele možno, si ogledajo še kakšno zanimivost tega kraja, na primer kmetijo, župnišče, glasbenodelavnico, konje … Poleg prijetnega druženja tako vidijo in spoznajo tudi veliko novega inzanimivega. Starši imajo možnost pogovora in izmenjave izkušenj z drugimi starši, otroci pa soveseli, če se njihovi starši med seboj spoprijateljijo in se morda tudi kasneje kdaj družijo, ne lev okviru vrtca.− Srečanje družin katoliških vrtcev na BrezjahV maju 2008 je bilo na Brezjah prvo srečanje družin katoliških vrtcev »z namenom povezatiotroke in družine iz vseh 15 slovenskih katoliških vrtcev in prositi za blagoslov pri njihovemdelu« (http://antonov-vrtec.si). Najprej so imeli sveto mašo, kjer so sodelovali predstavnikivrtcev, s petjem pa so jo polepšali vsi navzoči. Druženje s pesmijo in igro so nadaljevali nadvorišču. »Iz Antonovega vrtca nas je k Mariji Pomagaj poromalo okrog 100 in čeprav smomed najmanjšimi vrtci, smo bili najštevilčnejši!« se je pohvalila pomočnica ravnatelja NežkaČufar.− Razstava izdelkovV cerkvi v Železnikih ob koncu šolskega leta pripravijo razstavo raznoraznih izdelkov otrokAntonovega vrtca. Namenjena ni le staršem, pač pa tudi vsem drugim, ki si jo želijo ogledati invsem, ki pridejo v cerkev. Razstava traja vsaj dva tedna in otroci so zelo ponosni nanjo, šeposebej pa vsak na svoje izdelke.− Družinski kotiček88

Zelo izvirna oblika sodelovanja s starši pa se mi je zdel »družinski kotiček«. Starši v vrtecprinesejo družinsko fotografijo, otroci pa s pomočjo slike ali pa tudi brez te pomoči, narišejovsakega člana njegove družine posebej. Nato izdelajo drevo iz kartona in nanj nalepijo terisbice, nad risbicami pa nalepijo še fotografijo družine. Ta družinska drevesa imajo postavljenana posebnem mestu v igralnici. Tako je vsaka družina na simboličen način prisotna v vrtcu,vsakega otroka posebej pa njegova lastna družina spremlja skozi vsakdan v vrtcu.Prav gotovo ta pestra paleta sodelovanja s starši dokazuje, da dejansko res dajejo velikpoudarek na čimbolj usklajeno družinsko in vrtčevsko vzgojo, da jim je dober in zaupljiv odnosstaršev do vzgojiteljic in do vrtca kot celote pomemben del njihove vloge v današnjem prostoruin času.Najslabše obiskane so delavnice, zato jih vsaj za nekaj časa nameravajo opustiti, sicer pa so zudeležbo staršev na ostalih dejavnostih zelo zadovoljni.89

Priloga D: Enote kodiranja – Antonov vrtecGlavna dejavnost zavoda je vzgoja, izobraževanje in varstvo predšolskih otrok. Kot katoliškivrtec /nudijo otrokom krščansko vzgojo s poudarkom na oblikovanju temeljnihkrščanskih vrednot/ (1).Komunikacija med vzgojiteljicami in starši je zelo /sproščena, poteka vsak dan/ (3), ko otrokapripeljejo v vrtec ali ga pridejo iskat. Starše o raznih posebnostih pri otroku obveščajo že sproti,sicer pa na pogovornih uricah. O dogodkih, ki se bodo ali so se dogajali, pa jih obveščajov /posebnem kotičku pri vhodu/ (4), kjer imajo razstavljene tudi slike preteklih dogodkov./Otroci, starši in zaposleni skupaj oblikujejo glasilo Antonček/ (5), ki je vsakokratposvečeno drugi temi. Izide ob koncu šolskega leta in jih predstavi širši javnosti.Majhnost je njihova največja posebnost, saj /delujejo kot velika družina, ki se med sebojpovezuje in dopolnjuje/ (6) (povzeto po: http://antonov-vrtec.si)./Staršem ponudijo različne oblike sodelovanja/ (7) in veseli so, če se odločijo vsaj zanekatere. Zavedajo se, da povezanost staršev z vrtcem krepi njihovo zaupanje do vrtca, to pa priotrocih poveča občutek varnosti. Želijo si, da bi bili /vrtčevska in družinska vzgoja čim boljusklajeni/ (8).Predstavila bom tiste aktivnosti za starše, ki so razmeroma stalne, najbolj uveljavljene, uspešnein priljubljene s strani staršev, otrok in vzgojiteljic: /roditeljski sestanki/ (9), /pogovorne ure/(10), /dan staršev/ (11), /ustvarjalna delavnica/ (12), /božičnica/ (13), /izlet/ (14), /zahvalnamaša/ (15), /srečanje s starimi starši/ (16), /predavanje za starše/ (17), /srečanje družin/(18), /srečanje družin katoliških vrtcev na Brezjah/ (19), /razstava izdelkov/ (20),/družinski kotiček/ (21).Najslabše obiskane so delavnice, zato jih vsaj za nekaj časa nameravajo opustiti, sicer pa /so zudeležbo staršev na ostalih dejavnostih zelo zadovoljni/ (22).90

Priloga E: Intervju – Hiša otrok Dravlje – 1. 7. 2009Za primer vrtca, ki deluje po principih montessori pedagogike, sem izbrala Hišo otrok Dravlje.Sodelovanje s starši in delček življenja v tem vrtcu mi je predstavila direktorica inustanoviteljica Montessori inštituta Melita Kordeš Demšar, ki je tudi ravnateljica vrtca. Kljubpomanjkanju časa in prezaposlenosti sva se uspeli dogovoriti za srečanje. Pokazala mi jeprostore vrtca ter predstavila oblike sodelovanja s starši. Za njen dragocen čas, trud in odprtostse ji najlepše zahvaljujem.Hiša otrok Dravlje je zasebni vrtec, ki deluje znotraj Montessori inštituta. Vrtec izvajacelodnevni program, ki je namenjen otrokom v starosti od 11 mesecev do odhoda v šolo. Imadva oddelka otrok, za katere skrbi pet strokovnih delavcev. V obeh skupinah so otroci odprvega do šestega leta, skupno sprejmejo največ 38 otrok. Vrtec izvaja celodnevni program ponačelih pedagogike montessori in je z dnem 29.10.2008 vpisan v knjigo razvida vrtcev podzaporedno številko 140.Pomen in oblike sodelovanja med starši in Hišo otrok DravljeŽelijo si, da bi bilo prehajanje med družino in vrtcem za otroka čimbolj naravno, kar pa je težkodosegljivo, če ni sodelovanja s starši. Zavedajo se, da so le-ti dnevno razpeti med mnogoobveznostmi, a prepričani so, da je možnosti sodelovanja veliko in so različne. Glede na svojezmožnosti lahko prav vsaka mama, vsak oče in drugi otroku pomembni ljudje na svoj načinsodelujejo in živijo s Hišo otrok. Za otroka je pomembno, da čuti pripadnost staršev skupnosti.Ker imajo otroci svoje starše neizmerno radi, želijo imeti delček njih tudi v vrtcu, kar pa lahkouresničijo na različne načine.Prisotnost staršev je zelo dobrodošla! V Hiši otrok se trudijo, da za otroka poskrbijo kot zacenjenega gosta. To je pa mogoče le s sodelovanjem s starši, saj tako otroka bolje poznajo,otrok pa čuti, da starši zaupajo vrtcu ter so prepričani, da je to dober kraj za njegovo življenje.Želijo si, da je staršem pri sodelovanju s Hišo glavno vodilo otrok.Starši ob vpisu otroka v vrtec podpišejo »zavezo dejavnega starša«, saj pristop montessoripedagogike stremi k čim bolj celostni vzgoji otroka, le-te pa ni brez tesnega povezovanja sstarši in družino otroka. Zato se od staršev še toliko bolj pričakuje, da bodo aktivno sodelovalipri uresničevanju vzgojnih ciljev.91

Starši so pravočasno in zelo dobro seznanjeni s posebnostmi montessori sistema, še preden sedokončno odločijo za vpis otroka v montessori vrtec in če se za vpis odločijo, se dobrozavedajo, kaj se od njih pričakuje. Zato je tudi udeležba staršev na raznih aktivnostih zelovisoka. Vrtec staršem ponudi tudi ideje za sodelovanje z vrtcem.Vsa obvestila staršem posredujejo preko elektronske pošte in ravnateljica pravi, da ta načinkomuniciranja s starši zelo dobro deluje. Ko se otrok uvaja, vzgojiteljica starše preko dnevaobvešča z SMS sporočili, kako se otrok drži. Starše pokličejo po telefonu le, če gre za nujno alimorebitno urgentno obvestilo. Vse fotografije življenja v vrtcu objavijo na spletni strani, ki jedostopna le staršem vpisanih otrok.Iz pogovora z gospo Melito Kordeš Demšar lahko navedem konkretne oblike sodelovanja sstarši, ki jih Hiša otrok nudi.Sodelovanje s starši planirajo z dveh različnih vidikov. Pri prvem gre za starše, ki imajo svojegaotroka že dalj časa v vrtcu, torej je njihov otrok že vključen v vrtec, pri drugem vidiku pa gre za»nove« oziroma bodoče starše, ki se šele pripravljajo na vključitev otroka v vrtec.Staršem, ki imajo svojega otroka že dlje časa v vrtcu, ponujajo naslednje oblike sodelovanja:− SestanekDvakrat na leto organizirajo sestanek, ki ni namenjen zgolj informiranju staršev ali planiranju inorganiziranju prihodnjih dogodkov, pač pa je namenjen tudi neformalnemu izobraževanjustaršev, izmenjavi izkušenj, družabnosti. Sestanek je sestavljen iz več delov. Na začetku staršiposlušajo predavanje, nato pa sledi pogovor po skupinah. Temo predavanja in posledičnopogovora po skupinah izbirajo glede na potrebe, ki jih vzgojiteljice prepoznajo pri starših.Druga oblika sestanka so delavnice, kjer imajo starši na izbiro več tem, ki se odvijajo po večprostorih. Ne gre za izdelovanje kakšnih izdelkov, ampak pogovor med starši. Običajno si vuvodu na sestanek ogledajo diaprojekcijo fotografij otrok iz življenja v vrtcu v preteklemobdobju. Na koncu pa sledi še družabni del.− Večer z mamo/večer z očetomOtroci, ki so stari od 3 do 6 let, imajo enkrat v letu večer z mamo in enkrat v letu večer zočetom. Ta večer se otrok vrne v vrtec proti večeru s staršem, in mu nato pokaže, s čim se radigra, kaj ga zanima, kaj mu gre dobro … Izbereta si material in nato se skupaj igrata. Gospa92

Melita je tu še dodala, da je zelo zanimivo opazovati, kako se večer z mamo razlikuje od večeraz očetom.− PiknikPiknik soorganizirajo starši, kar pomeni, da izberejo način, kako bodo sodelovali: pripravohrane, pečenje, strežba pijače, pospravljanje, glasbena točka … Ti pikniki so zelo dobroobiskani.− Pogovorne ureZaželeno je, da pridejo starši vsaj enkrat v letu na pogovorne ure. Če ne pridejo sami, jihvzgojiteljice povabijo. Vzgojiteljica ima za vsakega otroka posebne obrazce, kjer ima zabeleženrazvoj in napredek otroka, tako so pogovorne ure bolj strukturirane in učinkovite, tako za staršakot za vzgojiteljico.− Opazovanje otroka v skupiniOče ali mama, lahko pa tudi oba, enkrat v letu preživita dan v vrtcu z namenom, da opazujetasvojega otroka v skupini, njegovo ustvarjanje, samostojnost, obnašanje do drugih, reagiranjeipd.− Pomoč starševStarši po svojih močeh prispevajo oziroma darujejo vrtcu bodisi svoj čas, znanje, material alikaj drugega ob različnih priložnostih vsaj enkrat v letu. Možnosti je več, zgoraj pa sem ženaštela ideje, ki jih vrtec predlaga staršem v zvezi s sodelovanjem oziroma pomočjo staršev.Lahko gre za predstavitev poklica, hobija, preskrbovanje z uporabnim materialom, z otrokipripravljajo piškote, pridejo na obisk z dojenčkom ... S tem želijo spodbujati nek pozitivnonaravnan odnos do vrtca.− Otrokov rojstni danStarši pripravijo fotografije pomembnih mejnikov otrokovega življenja. Otroci v vrtcu imajopotem stalen način praznovanja, ki je predvidljiv in se je vsi veselijo. Najprej poslušajo zgodboživljenja tega otroka, zapojejo, čestitajo. Starši poskrbijo tudi za pogostitev v skupini (sadje,siri, suho sadje ali naravni sokovi).− Skrb za lepo okoljeStarši se vpišejo v seznam, ko so »dežurni« za sveže rože v vazah, ki krasijo prostor skupine, vkateri je njihov otrok. Enkrat tedensko se del perila (krpice in brisačke, ki jih otroci uporabljajoza igro), ki se običajno opere v vrtcu, odnese k enemu od otrok domov. Starši se tekom letarazvrstijo, da na vsake toliko časa pride njihova družina na vrsto, da perilo opere, zlika in zloži,93

pri tem pa je nujno aktiven njihov otrok, da vidi in spoznava, da ni samo po sebi umevno, da jeperilo vsak dan znova čisto in pripravljeno za uporabo.− Paraprofesionalno izobraževanjeGre za osnovno montessori izobraževanje, ki je sicer namenjeno strokovnim delavcem, nanj papovabijo tudi starše, zaradi boljšega razumevanja sistema montessori vrtca. Vsebinaizobraževanja je vzgoja po montessori metodi od rojstva pa do odhoda v šolo. Če se staršiodločijo zanj, jim zagotovijo popust, povabijo pa tudi »bodoče« starše tega vrtca.Želijo si, da bi se tega izobraževanja udeleževalo čim več staršev, saj jim le-to pomaga boljerazumevati dogajanje v vrtcu.− Program za otroke in staršeEnkrat mesečno za uro in pol starši in otroci lahko pridejo na »igralne ure«. Na razpolago so jimvsa igrala in pripravljeni materiali za ustvarjanje. Ti programi so namenjeni predvsem staršemin otrokom, ki zaradi različnih razlogov niso v tem vrtcu.− PredavanjePripravijo in izpeljejo ga vzgojiteljice same, na različne, takrat aktualne, teme – spanje,disciplina, samostojnost, odvajanje od plenic, razvijanje koncentracije, ipd. Predavanju vednosledi pogovor med udeleženci in vzgojiteljicami.Staršem, ki se zanimajo za vključitev svojega otroka v ta vrtec in so potencialni »bodoči« staršitega vrtca, pa nudijo:− UvajanjeGre za pogovor in predstavitev sistema in življenja v montessori vrtcu. Na voljo jim je tudiopazovanje skupine (še brez njihovega otroka) za ugotavljanje »ali bi mojemu otroku ta sistemustrezal«, »ali moj otrok paše v ta vrtec, v to skupino«. Nato ti starši izpolnijo pripravljeneformularje za lažje iskanje odgovorov na ta vprašanja. Temu sledi individualni sestanek zvzgojiteljico, kjer gre za obojestransko izmenjavo informacij. Starši imajo možnost postavitikakršnokoli vprašanje, ki jih zanima, vzgojiteljica pa poskuša kar se da temeljito spoznatinjihovo družino, njihove navade, vzgojne prijeme, odnose. Starši se po tem odločijo, ali bodovpisali svojega otroka v ta vrtec ali ne.− Obisk vzgojiteljice na domuV starostnem obdobju do treh let je zaželeno, da starši povabijo vzgojiteljice na obisk k njimdomov. To ni pogoj za sprejem otroka v vrtec in če starši tega ne želijo, jih v to ne silijo.94

Namenjeno je predvsem manj stresnemu privajanju otroka na vzgojiteljico, saj otrok, ko vidi, dastarši sprejmejo in pogostijo vzgojiteljico doma, začutijo, da je to oseba, ki ji lahko zaupajo. Stem tudi uspešneje usklajujejo vzgojo, ki jo prakticirajo starši doma in vzgojo, ki jo prakticirajovzgojiteljice v vrtcu.Obisk vzgojiteljice na domu je zaželen tudi pri tistih otrocih, pri katerih se pojavijo težave, kizahtevajo resnejšo in celostno obravnavo in sicer ne glede na starost otroka, seveda pa semorajo starši s tem strinjati.95

Priloga F: Enote kodiranja – Hiša otrokHiša otrok Dravlje je zasebni vrtec, ki deluje znotraj Montessori inštituta. Vrtec izvajacelodnevni program, ki je namenjen otrokom v starosti od 11 mesecev do odhoda v šolo. Imadva oddelka otrok, za katere skrbi pet strokovnih delavcev. V obeh skupinah so otroci odprvega do šestega leta, skupno sprejmejo največ 38 otrok. /Vrtec izvaja celodnevni programpo načelih pedagogike montessori/ (1) in je z dnem 29.10.2008 vpisan v knjigo razvidavrtcev pod zaporedno številko 140.Pomen in oblike sodelovanja med starši in Hišo otrok Dravlje:Želijo si, da bi bilo /prehajanje med družino in vrtcem za otroka čimbolj naravno/ (2), karpa je težko dosegljivo, če ni sodelovanja s starši. Zavedajo se, da so le-ti dnevno razpeti medmnogo obveznostmi, a prepričani so, da je možnosti sodelovanja veliko in so različne. Glede nasvoje zmožnosti lahko prav vsaka mama, vsak oče in drugi otroku pomembni ljudje na svojnačin sodelujejo in živijo s Hišo otrok. Za otroka je pomembno, da /čuti pripadnost starševskupnosti/ (3). Ker imajo otroci svoje starše neizmerno radi, želijo imeti delček njih tudi vvrtcu, kar pa lahko uresničijo na različne načine./Prisotnost staršev je zelo dobrodošla/ (4)! V hiši otrok se trudijo, da za otroka poskrbijo kotza cenjenega gosta. To pa je mogoče le s sodelovanjem s starši, saj tako otroka bolje poznajo,otrok pa čuti, da /starši zaupajo vrtcu/ (5) ter so prepričani, da je to dober kraj za njegovoživljenje. Želijo si, da je staršem pri sodelovanju s hišo glavno vodilo otrok.Starši ob vpisu otroka v vrtec podpišejo /»zavezo dejavnega starša«/ (6), saj pristopmontessori pedagogike stremi k čim bolj celostni vzgoje otroka, le-te pa ni brez tesnegapovezovanja s starši in družino otroka. Zato se od staršev še toliko bolj pričakuje, da bodoaktivno sodelovali pri uresničevanju vzgojnih ciljev.Starši so pravočasno in zelo dobro seznanjeni s posebnostmi montessori sistema, še preden sedokončno odločijo za vpis otroka v montessori vrtec in če se za vpis odločijo, /se dobrozavedajo, kaj se od njih pričakuje/ (7). Zato je tudi /udeležba staršev na raznih aktivnostihzelo visoka/ (8). Vrtec staršem ponudi tudi /ideje za sodelovanje z vrtcem/ (9)./Vsa obvestila staršem posredujejo preko elektronske pošte/ (10) in ravnateljica pravi, da tanačin komuniciranja s starši zelo dobro deluje. Ko se otrok uvaja, vzgojiteljica starše preko96

dneva /obvesti z SMS sporočili, kako se otrok drži/ (11). Starše pokličejo po telefonu le, čegre za nujno ali morebitno urgentno obvestilo. /Vse fotografije življenja v vrtcu objavijo naspletni strani/ (12), ki je dostopna le staršem vpisanih otrok.Iz pogovora z gospo Melito Kordeš Demšar lahko navedem konkretne oblike sodelovanja sstarši, ki jih Hiša otrok nudi: /Sestanek/ (13), /Večer z mamo/večer z očetom/ (14), /Piknik/(15), /Pogovorne ure/ (16), /Opazovanje otroka v skupini/ (17), /Pomoč staršev/ (18),/Otrokov rojstni dan/ (19), /Skrb za lepo okolje/ (20), /Paraprofesionalno izobraževanje/(21), /Program za otroke in starše/ (22), /Predavanje/ (23), /Uvajanje/ (24), /Obiskvzgojiteljice na domu/ (25).97

IZJAVAPodpisana Bernarda Tušek, študentka Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, študijskegaprograma andragogike izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Izobraževanje staršev vvrtcu pod mentorstvom doc.dr. Nives Ličen, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeniviri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev._________________________________(podpis študentke)Ljubljana, september 200998