kričač - RTV Slovenija

Program ManagersAkiko Chungprevention & early interventionLinda Franklincommunity services unitVernoica Gamboaprevention & early interventionLarry Hanvillechildren's servicesElisha Herutyassociate director of outcomesChris Parkdirector of quality assuranceThomishia Pennmobile crisis response &counselingRene Ramirezprogram directorJennifer Sweeneychildren's servicesVicky Tamashiroclinical directorAnd without the structure of school and the accountability of aprogram such as ARCC Middle School Mentoring & Support, thesestudents are susceptible to old patterns of behavior, unhealthyaffiliations and influences. Faced with challenges better suited toadults, our youth can come back under the influence of gangs andmay engage in self-destructive behaviors such as substance use.That is why we are especially grateful for the City of San Jose'sSafe Summer Initiative Grant (SSIG) which enables us to offera robust schedule of summer outings for the students enrolled inthe ARCC Middle School Mentoring Program. Read more about onerecent field trip to the Monterey Bay Aquarium and the perspectiveof two key staff members - Libertad Carlos and Jose Macias below.In her Spotlight column, Director of Operations Andrea Urton-Hayward explains the SSIG program and how critical it is topositive outcomes. Following up on last month's article on ARCCValues, Andrea speaks to the importance of SSIG in the context ofone of our core values - Innovation/Flexibility.Last, but not least, Director of Development & CommunicationsStephanie Demos tells just why we are so very grateful to RotaryClub - San Jose Downtown this year!We've been anything but idle here at ARCC this summer.It is my fervent hope that for many of those we serve, life canindeed begin over again with the summer! Enjoy the second halfof our summer and thank you for your ongoing support.Program Spotlight - ARCC Value -Innovation / FlexibilityRecently I had the opportunity to experience the ARCC value ofInnovation/Flexibility through our service delivery. Both aspectsInnovation AND Flexibility are alive and well in our Safe SummerInitiative Grant (SSIG). The program, funded by the Mayor'sGang Prevention Task Force through its San Jose BEST("Bringing Everyone's Strengths Together") model is specificallyfor the summer months when school is out.Innovation/Flexibility is one of our Agency's six core values.Our pursuit and use of SSIG is an innovative and highly flexibleway to meet the needs of our youth and their families.Our summer program was designed to provide a consistent,structured and safe environment for the youth we serve throughour Middle School Mentoring & Support Program. These high-riskyouth are challenged with peer pressure, gang involvement,

tekst in foto: Darko Koren/april 12/ kričač 7

varuhinjatekst in foto: Darko KorenPoročilo varuhinje pravicgledalcev in poslušalcevVaruhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Miša Molk je na novinarskikonferenci predstavila poročilo o pritožbah poslušalcev in gledalcev naših radijskih intelevizijskih programov. V njem se varuhinja ni posvetila le prispelim pritožbam,ki soobičajno plod kritičnega spremljanja televizijskih in radijskih programov, temveč jo jezanimala tudi in predvsem primerjava s poročilom izpred enega leta.Vseh odzivov je bilo lani 344, večina pritožb in kritičnih mnenj.Molkova je ugotovila, da je to število običajno in se z malenkostnimirazlikami ponavlja iz leta v leto. Ob tem pa je dobro vedeti, ugotavlja,da se zadovoljni gledalci redkeje oglašajo, in posledično jetemu primerno malo odzivov na radijske programeV primerjavi z lanskim letom se je bistveno povečala odzivnostna uredništvo in novinarje multimedijskega portala in s tem vpovezavi tudi teletekst, manj pritožb pa ima v primerjavi z lanskimletom radio.Večina kritik zaradi televizijskih vsebin276 odzivov je bilo na Televizijo Slovenija, od tega jih 76 vsebujeposamezne kritične vtise, ki se navezujejo na televizijski programna splošno ali pa gre za pripombe s tehničnega vidika. 200 komentarjevje bilo namenjenih eksplicitno določeni programski vsebini.95 odzivov se nanaša na informativni program. Največ pritožb jebilo na politično pristranskost in neobjektivnost prispevkov in letostudi, izjemoma, na način vodenja oddaj. Teh pritožb v prejšnjihletih ni bilo, ugotavlja varuhinja, pritožbe na politično pristranskostpa so se v primerjavi s prejšnjim letom potrojile. Političnopristranskost je deloma pripisala predčasnim volitvam, kjer je biloveliko čustvenih reakcij, navijaštva in zelo veliko emocionalnegaodziva gledalcev, poslušalcev in bralcev.»Novinar ne sme biti pristranski, za razliko od gledalca« je povedalaMolkova. Večina pritožb o pristranskosti je letela na voditeljicooddaje Odmevi, o čemer pa se redno pogovarjata.Občutljiva tema za nacionalni medij je tudi neustrezna raba slovenskegajezika. »Prihajajo kritike zaradi slovničnih napak, uporabeslenga, neustrezne izgovorjave, kritike pa letijo večinoma na informativneoddaje. »S prihodom oddaj Ugani, kdo pride na večerjo inMisija Evrovizija pa se je njihovo število povečalo tudi pri razvedrilnemprogramu,« je povedala Molkova.Prvič se je varuhinja ukvarjala tudi z nezadovoljstvom zaradineustreznega načina vodenja oddaj. »Gre za neustrezne pristope,kot so prehitra in zaletava retorika, skakanje gostom v besedo, prevečkričavo vodenje oddaj, prepogosta uporaba mašil, dolgočasnoali pretirano osladno vodenje oddaj,« je Molkova citirala pritožbe.Te pritožbe so letele predvsem na oddajo Pogledi Slovenije. »O temse pogovarjamo. Delati moramo na tem, da se mašila odpravi.Voditelja tudi pohvalim, ko manjkrat reče ‘a, ne’,« pravi varuhinja.Dvanajst odstotkov pritožb občinstva se je nanašalo na razvedrilniprogram. Največ kritik sta dobili oddaji Na zdravje! in Ugani,kdo pride na večerjo. »Gledalci se pritožujejo zaradi humorja, ki jena prenizki ravni, meji na primitivizem in s cenenim pristopomponižuje gledalce,« je pritožbe povzela Molkova, sama pa dodala,da jo moti, da oddaja nima izdelane vsebine, ki se tiče glasbe inostalega programa, ki ga oddaja ponuja. Oddaja Ugani, kdo pridena večerjo pa je prejela kritike, ki so se nanašale na vprašanja otem, komu je oddaja sploh namenjena. »Ne vidijo jasne vsebineoddaje: gre za kuhanje ali pogovor z gostom ali le za neke šale, kisi jih govorijo. Poleg tega pritožbe letijo tudi na preveč ljubljanskegaslenga voditeljice,« je pritožbe povzela varuhinja, s katerimi pase strinja tudi sama.Kulturni in dokumentarni program ter radio z najmanj pritožbamiKulturni program ima štiri odstotke odzivov gledalcev. Pohvaleje dobil dokumentarni program, edine kritike so le zaradi neenakomerneglasnosti zvoka. Le šest odstotkov vseh pritožb, ki jih je prejelavaruhinja je bilo naslovljenih na radio, največ zaradi neustreznerabe jezika, le ena pritožba se je nanašala na politično nekorektnost,štirje odzivi pa so se obregnili ob glasbeni izbor.Volitve vplivale tudi na MMC?Miša Molk je bila opozorjena tudi na pristranskost pisanja namultimedijskem portalu, kar je redno sporočala uredniku in novinarjem,v odgovor pa dobila, da so dobro brani./april 12/ kričač 9

nagrade in priznanjaZa dobro delo - VIKTORJIV Cankarjevem domu so razglasili dobitnike viktorjev za najvidnejše slovenske medijskedosežke v letu 2011. Nagrado za življenjsko delo je dobil dolgoletni sodelavec RTVSlovenija Mito Trefalt za prispevek k razvoju rekreativnega in zabavnega TV programa,za posebne dosežke pa ekipa Centra urbane kulture Kino Šiška.Iz naše hiše gre prav Mitu Trefaltu zahvala za odlično kondicijoin desetletja dobrega počutja, je zapisano v utemeljitvi nagrade zaživljenjsko delo. Konec 70. let je z Brazdami vzdržljivosti zasnovalpionirsko televizijsko športno-rekreativno akcijo, s katero je vnaravo popeljal vso državo. Kmalu zatem je začel pisati scenarijeza razvedrilne oddaje in se med zlata imena malih ekranov šeenkrat vpisal kot avtor in voditelj Naših srečanj, Kolesa sreče terrekordno gledane Košnikove gostilne.Njegovo tretje veliko televizijsko obdobje je bil začetek 90. let, koje prevzel vodenje razvedrila na TV Slovenija. Ob navajanju na novdružbeni sistem in odpiranju medijskega trga je potrojil obsegzabavnega programa ter uvedel množico novih oddaj. Tudi poodhodu v pokoj ostaja družbeno aktiven, predvsem na področjudobrodelnosti in skrbi za socialno šibkejše.Večina Viktorjev v rokah naših sodelavk in sodelavcevStrokovnega viktorja za voditelja zabavne TV oddaje je dobilKlemen Slakonja, ki se je zahvalil v slogu svojega vodenja oddajeMisija Evrovizija - petjem in plesom. Z omenjeno oddajo je TVSlovenija po nekaj letih spet dobila strokovnega viktorja za zabavnooddajo, njen voditelj pa še viktorja popularnosti za televizijskoosebnost.Nagrada za najboljšega voditelja informativne TV oddaje je šla vroke Igorju E. Bergantu, voditelju Odmevov, ki je prejela viktorja vkategoriji informativna TV oddaja. Za najboljšo dokumentarno TVoddajo pa so člani Akademije Viktor, ki izbirajo dobitnike strokovnihviktorjev, prepoznali oddajo Aleksandrinke.Najboljša otroška in mladinska TV oddaja je postala oddaja Malesive celice, kipca za igrano TV oddajo ali TV film je prejela oddajaNa terapiji, za obetavno medijsko osebnost pa novinarka oddaj okulturi na TVS Polona Balantič.Javnost je z viktorjem popularnosti poleg Slakonje nagradila šeTV oddajo 24ur, Denisa Avdiča kot najboljšo radijsko osebnost inVal 202 kot najboljšo radijsko postajo. Viktorja popularnosti stadobili tudi Tanja Žagar v kategoriji glasbenih izvajalcev in24ur.com v kategoriji spletnih strani.10kričač /april 12

nagradefoto: Darko KorenNovinarski nagradiVinku Vasletu in Urošu UrbanijiSklad Josipa Jurčiča je marca v Ljubljani slovesno podelil nagrade za izjemne novinarskedosežke, ki jih podeljuje že 19 let. Nagrado za leto 2011 so prejeli kolumnist Sobotnepriloge Dela Marko Crnkovič, kolumnist Dela Peter Rak in kolumnist ReporterjaVinko Vasle ter nekdanji odgovorni urednik spletnega portala MMC RTV Slovenija UrošUrbanija.Uroš UrbanijaV obrazložitvi podeljenih nagrad so zapisali, da Marko Crnkovičsodi med najodličnejše slovenske kolumniste, ki je v javnosti znankot občutljiv, avtonomen in kritičen opazovalec aktualnih družbenihin političnih fenomenov. Po lastnih ocenah je doslej napisalokrog 3500 kolumen. Nagrado Petru Raku pa so utemeljili znavedbami, da gre za novinarja in premišljevalca kulturnih fenomenovter umetniških stvaritev.V obrazložitvi nagrade našemu sodelavcu Vinku Vasletu je zapisano,da je s pisanjem v Reporterju v zadnjem obdobju obudil, šebolj pa razvil novinarski izraz, v katerem se srečujeta predvsemhumor in ironija. Svoje novinarsko in uredniško delo živi kotposlanstvo, pri tem pa je brezkompromisno zavezan resnicoljubnosti,avtentičnosti in verodostojnosti. Vinko Vasle je dobljenonagrado komentiral z besedami, da je nanjo dolgo čakal in je zanjvelika čast, da jo je zdaj dobil.V obrazložitvi nagrade Urošu Urbaniji je zapisano, da je zanjpoleg medijske politične pluralnosti pomembna tudi medijskaVinko vasleažurnost. Uroš Urbanija je pri svojem novinarskem in uredniškemdelu odpiral prostor vsem političnim opcijam, pri svojem novinarskemin uredniškem delu pa se je zavzemal za kritiko in nadzorvsakokratne oblasti, za odpiranje tem, ki še vedno veljajo za prepovedane,hkrati pa je z etičnega stališča vedno skrbel za profesionalnost.Urbanija je lani prejel tudi častno priznanje Boruta Meška,ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.Urbanija se je ob prejemu nagrade zahvalil tudi vsem tistimnovinarjem, ki so si upali biti drugačni kljub izjemnim pritiskom.Slovesne podelitve se je, kot je poročala STA, sicer udeležil tudiminister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.Sklad, ki nosi ime pisatelja, novinarja in urednika Josipa Jurčiča, stadecembra 1993 ustanovila skupščina Nove revije in upravni odborDruštva slovenskih pisateljev zaradi vse pomembnejše vloge medijevv slovenski družbi. Kot je dejal predsednik sklada DragoDemšar, se sklad sicer financira iz donacij, ki jih naklonijo posameznikiin gospodarske družbe.12kričač /april 12

adio MariborVeč kot 700 knjig za malčkeUredništvo dnevnega programa Radia Maribor je v okviru svojih rednih petkovih terenskihoglašanj pod naslovom Gremo ven, otrokom v začetku aprila predalo 711knjig in tako omogočilo, da je šolska knjižnica bogatejša z najrazličnejšimi otroškimiknjigami.Radio Maribor se je akciji pridružil na pobudo Mariborske literarnehiše in tako je ves marec spodbujal poslušalke in poslušalce, dadoma pobrskajo za otroškimi knjigami, predvsem tistimi, ki so jihnjihovi otroci prerasli in kličejo po novih bralcih.Šolo Cvetka Golarja, ki je podružniška šola osnovne šole IvanaCankarja Ljutomer, obiskuje 26 učencev v prilagojenem ali posebnemprogramu, učitelji pa želijo učencem zagotoviti možnosti zanapredek in razvoj. S tem želijo doseči čim višjo stopnjo neodvisnostiin socialne vključenosti učencev in knjiga ima pri tem zagotovopomembno vlogo.Radio Maribor tudi sicer redno in vztrajno podpira humanitarnein dobrodelne projekte v regiji. Podrobnosti o vseh akcijah pa najdetena spletni strani radia Maribor./april 12/ kričač 13

Radio Koper - Capodistriatekst: Andrej Šavko, foto: Alan RadinZimski izlet za otroški nasmehdobrodelna akcija Radia Koper in Zveze prijateljev mladine SlovenijeRadio Koper in primorska društva Zveze prijateljev mladine Slovenije so konec februarjapopeljala 45 otrok z Obale in Krasa na sankanje v Cerkno. To je bil prvi izmed štirihizletov v okviru dobrodelne akcije Izlet za pet, ki je nastala v uredništvu Radia Koperin s katero želijo v teh težkih časih vsaj za en dan izbrisati skrbi z otroških obrazov innanje narisati nasmeh. Otrokom, ki jim starši ali skrbniki zaradi finančne stiske vednotežje omogočijo tovrstne aktivnosti, bodo v tem letu štirikrat pričarali nepozabna doživetjana snegu, morju, v hribih …Otroci - nekateri so bili prvič na smučišču - so na prvem izletuuživali v smučarskem vrtcu, se preizkusili v sankaškem tekmovanjuin v izdelovanju največjega snežaka. Najboljši so seveda dobili priznanjain diplome. Prav vsi pa so uživali v zimski idili, saj jih je nasnegu pozdravilo nebo brez oblačka, pa tudi temperature so bile žeskoraj pomladanske.Organizatorji so s pomočjo sponzorjev in donatorjev poskrbeli zabrezplačen prevoz, malico in kosilo, RTV Slovenija pa je za otrokepripravil številna darilca.“Prvič sem bila v Cerknem in bilo mi je zelo všeč. Kepali smo sein tekmovali s sankami. Tudi posojali smo si jih, ker jih vsi nisoimeli.” (Martina)“Najbolj zabavno je bilo sankanje med količki.” (Tim)“Uživali smo v sankanju, bobanju in lopatanju. Hvala za zabavoin odlično kosilo. “ (Marko)“Otroci skozi igro in v družbi svojih vrstnikov spoznavajo novekraje, urijo svoje socialne veščine, izboljšujejo motorične spretnosti,se učijo odnosa do okolja, do soljudi in tudi do samega sebe,”so o pozitivnih straneh skupnih doživetij otrok povedali na Zveziprijateljev mladine Slovenije, kjer so bili nad idejo naših radijskihkolegov navdušeni. Na Radiu Koper že pripravljajo naslednji izlet,ki bo v času prvomajskih počitnic, ko bodo novo skupino otrokpeljali v Postojnsko jamo. S tem bodo tudi začeli mesec praznovanjob rojstnem dnevu najbolj poslušane radijske postaje naPrimorskem, ki bo 25. maja dopolnila 63 let.14kričač /april 12

maskatekst in foto: Vida levičarIMATS – London 2012Februarskega seminarja IMATS 2012 (International make-upartist trade show) v Londonu, sta se tudi letos udeležili naši sodelavkiVida Levičar in Tanja Koleša Vehovec, saj gre za prireditev nakateri so zbrani najboljši svetovni mojstri s področja maske. Tudina letošnjem so bile namreč prikazane nove tehnike in novosti napodročju oblikovanja mask in predstavljeni materiali s katerimi jemoč doseči boljše rezultate. Na razstavnem prostoru so bile predstavljenevodilne znamke maskerskega materiala, tako kozmetikeza beauty make-up kot za specialne efekte. Na prizoriščih so seodvijale predstavitve hd tehnik –(Air brush), aplikacije, izdelavemask, modeliranja, lasničarstva…Tudi letošnji seminar je bil za oddelek oblikovanja maske v našizelo pomemben, saj gre za edino tovrstno izobraževanje o novostih,novih tehnikah in novih materialih na področju oblikovanjamaske, ki bodo s pridom uporabljene pri nastajanju televizijskihoddaj./april 12/ kričač 15

izobraževanjeDelavnica za ustvarjalcetelevizijskih programov za otrokeProstora v veliki sejni sobi TV produkcije na TV SLO je bilo skoraj premalo za vsezbrane, ki so želeli prisostvovati marčevskemu seminarju nizozemskega experta na področjuustvarjanja televizijskih prgramov za otroke, Jan-Willem-a Bult-a. Kreativnidirektor KRO Youth-a, enega od otroških in mladinskih kanalov nizozemske javne televizijenam je namreč predstavil svoje delo in odstrl vpogled v nekaj svojih skrivnosti,zaradi katerih je njegovo delo tako uspešno pri domači publiki in po svetu.J-W. Bult je na tem mestu že 14 let inzaradi posebne organizacijske strukturenizozemske javne televizije je svoje uredništvo– studio oblikoval v poseben prostor:prostor kreativnosti in inovativnosti.Program je zastavil na samem začetkutako temeljno in temeljito, da mu lahkosledi še zdaj.Temeljna izhodišča so:- naj bosta otrok in njegova avtonomnostv središču pozornosti- naj bo v središču otrokova sposobnostdojemanja in delovanja- odkrivati je treba njihovo moč in talente- naj otroci navdihujejo druge otroke- naj ta program beleži interaktivnost insoodvisnost tudi med otroci in odraslimi.Znotraj teh okvirov sledi 5-imtemeljnim vrednotam:- družina- prijateljstvo in sodelovanje- duhovnost (misel, čustvo,vzdušje)- učenje in spretnosti- izraznost (imeti pravico biti sam svoj)Kako preprosto in hkrati domišljeno!S svojimi oddajami, filmi nagovarjaotroške ciljne publike in mladostnike, izleta v leto preseneča in navdušuje najstrožjefestivalske žirije po vsem svetu, navdihujemedijsko slabše razvite in izobražujenerazvite televizije, produkcijske skupine,medijske ustvarjalce.Glavni nastopajoči v igranih ali ne-igranihformatih so vedno otroci in mladi. Letipovabijo gledalce k sodoživljanju njihovihdogodivščin.Po dvodnevnem druženju z Jan-WillemomBult-om se nam je razgrnilo včasih nedovolj odprto okno, skozi katerega se lahkonajbolj neposredno približamo otroškipubliki. Sledili in sodelovali smo pri njegovipredstavitvi, saj je spregovoril o bistvenihrečeh, o tistih, o katerih razmišljamotudi sami,a jih morda premalokrat postavimov središče pozornosti.S svojim intenzivnim spremljanjem smoga navdušili in izčrpali hkrati. To pomeni,da nam je resnično razdajal svoje znanje,izkušnje ter ustvarjalna izhodišča svojegadela, ki je v bistvu poslanstvo.16kričač /april 12

tekst: Metka Dedakovič, foto: Darko KorenMnenja udeležencev delavnice:Delavnice na temo medijsko delo z otroki in za otroke so bilezame izjemno koristne. Spoznala sem, kako se je potrebno osvoboditidoločenih okvirov in pri ustvarjanju za otroke še bolj pustitidomišljiji, kreativnosti, predvsem pa zdravi meri “vsakdanjosti“prosto pot. Otroci imajo radi preprostost, prikupen smisel zahumor in predvsem to, da so pred kamero, to kar so. Spontanostin njim poznane situacije ter poistovetenje igrajo ključno vlogo.Vsekakor bom podani zorni kot medijskega ustvarjalca izNizozemske upoštevala pri svojem delu. Takšna izobraževanja sozelo dobrodošla in jim bom tudi v bodoče zelo naklonjena.Tanja Mojzernovinarka spletne strani za otroke www.bansi.si.Izkušnja gledanja oddaj in pogovora ob tem je bila izjemno dragocena,saj KRO ubira posebno metodo dela z otroki, pri kateri sov središču vsake TV zgodbe predvsem otroci sami, brez pretiranegapedagoškega vpliva odraslih.Posledično je veliko drznejših tem, ki lahko kar kličejo po »cenzuriodraslega«, če nisi dovolj pogumen urednik. Njihov programdaje misliti, kaj vse je pri delu z otroki mogoče in sprejemljivo,predvsem pa, kje se zares začne ustvarjalni prispevek otroka koddaji.Petra SlatinšekFilmska vzgoja in program za otroke in mlade Kinobalon(vodja programa)Javni zavod KinodvorSijajna delavnica. Videti vsebinsko usmeritev “otroci v centru /otroke v ospredje” v praksi v različnih oddajah, različnih glede nažanr, minutažo, ciljno starostno skupino mi je resnično odprla oči.Spoznala sem, da naše oddaje za otroke povečini kroji pokroviteljskain zaščitniška drža, v kateri otrokom razlagamo o svetu, medtemko otroke zanima, kako izkusiti svet in kako delujejo drugiotroci. Nadvse informativen je bil tudi del, kjer je Bult komentiralslovenske oddaje, saj so njegove izkušnje prepoznale marsikateripotencial v slovenskih otroških oddajah. Zame, v vlogi scenaristke,so bile koristne vse prikazane in komentirane oddaje, v navezavi nakoncept njegove produkcijske hiše, koncept, ki naj ga ponotranjimotudi (so)delavke in delavci RTV-ja.Maja Šorli, scenaristkaIzdelana vizija in nenehna inovativnost kreativnega direktorjaKRO, Jana Willema Bulta, me je znova prepričala, da televizija nikakorne sme postati institucija, da mora znotraj forme in vsebinepremikati meje, stopati na rob, a hkrati izhajati iz osnovnih predpostavk– spoštovanja do ciljne publike, avtorskega pristopa, pripovedovanjas sliko, osrednjega mesta dobre zgodbe in smiselnepovezanosti televizijskega medija z vsem, kar dinamična realnostprinaša – od novih medijev do programske sheme, ki nastaja tudina podlagi vremenske napovedi! Pregled oddaj vseh žanrov – odanimacije, drame, dokumentarca, celovečernega filma, kviza,pogovorne oddaje.., vse premišljeno zasnovane za posamezne ciljneskupine ( 3-5, 6-12 in 12 +), mi je, kot scenaristki, pustila globokpečat.Barbara B. StegemanMislim, da je delavnica z Jan-Willemom Bultom napravilamočan vtis na sodelujoče. Prepričljivost njegove prezentacije pomojem mnenju sloni na izčrpnosti in enakovredni obravnavi vsehfaz producentskega dela, od kreativnih in produkcijskih do organizacijskihin distribucijskih. Še posebej zanimiv del se je nanašal narazvoj televizijskega medija v luči novih tehnologij in vplivakomercialnih multinacionalk na medijski prostor. Če k temu dodamše izjemne filmske primere s katerimi je podkrepil predavanje,lahko rečem, da je bila to zame izjemno zanimiva in navdihujočaizkušnja.Igor RibičJan-Willem Bult je s svojo neprekosljivo energijo in vero v otrokak nam prišel v najboljšem možnem trenutku: ko ustvarjalci programovza otroke preizkušamo nove terene in iščemo nove smeri.Kazal nam je svoje delo in ob tem širil zame pomembna sporočila:v otroke in njihove sposobnosti moramo zaupati in to tudi pokazatina ekranu, navdih za delo za otroke moramo najti v otrocihsamih, oni so središče našega raziskovalnega in ustvarjalnega procesa.Če želiš narediti dobro oddajo za otroke, moraš biti garač, pazelo odgovoren, nekoliko drzen in predvsem predan svojemu delu,ki je, roko na srce, tudi velik privilegij.Martina Peštajurednica oddaj za otroke/april 12/ kričač 17

aziskavaOrganizacijska kultura, zavzetostin poslovna odličnost RTV SlovenijaV februarju 2012 smo v okviru Kompetenčnega centra RTVS izvedli obsežno raziskavoorganizacijske kulture RTVS z dvema vprašalnikoma HSI (Human Sinergistic International),v kateri je sodelovalo 247 od 430 povabljenih, naključno izbranih sodelavcev.S prvim vprašalnikom OCI(Organizational Culture Inventory) za ugotavljanjeorganizacijske kulture smo ugotavljaliidealno-želeno kulturo RTVS z vidikazaželenih vrednot in vedenj članov, kizagotavljajo uspešno in učinkovito uresničevanjeposlanstva RTVS. Hkrati smo zenakim vprašalnikom ugotavljali dejanskoobstoječokulturo RTVS z vidika vedenjskihnorm, kaj se dejansko pričakuje, zahtevaod sodelavcev zdaj. Drugi vprašalnik OEI(Organizational Effectiveness Inventory) jeslužil ugotavljanju organizacijske učinkovitostiRTVS. Z njim smo merili vpliv dejavnikovin okoliščin, ki oblikujejo sedanjoobstoječokulturo in učinkovitost RTVS,tako na ravni posameznika, organizacijskeenote kot tudi celotne organizacije. Obraziskavi organizacijske kulture z dvema»papirnima« HSI vprašalnikoma je potekalatudi spletna raziskava ugotavljanja zavzetostizaposlenih in poslovne odličnosti RTVSlovenija (izvedena Gallup in Kenexametodologija). V tej spletni raziskavi solahko sodelovali vsi sodelavci, ki so to želeli,tako redno, kot honorarno zaposleni.V primerjavi z lanskimi, rezultati letošnjespletne raziskave zavzetosti in poslovneodličnosti, izkazujejo malenkosten napredek,vendar so še vedno skoraj vsi rezultatipod slovenskim povprečjem. Prav tako jetudi večina rezultatov pridobljenih s»papirno« HSI raziskavo organizacijske kulturein učinkovitosti pod dosedanjim (zgodovinskim)povprečjem rezultatov v bazipodatkov HSI. Ker gre v obeh raziskavah zarezultate, ki vplivajo na dolgoročno uspešnostin učinkovitost organizacije, to narekujenujnost organizacijskega razvoja insprememb. Podrobnejše informacije orezultatih raziskave bodo dostopne naintranet portalu RTV, v nadaljevanju pavam predstavljamo nekaj ključnih ugotovitev.ZAVZETOST IN POSLOVNA ODLIČNOSTRTVSUgotovitve, letošnje spletne raziskavezavzetosti smo lahko primerjali z rezultatispletne ankete v preteklem letu. V primerjaviz lanskoletno raziskavo zavzetosti,letošnji rezultati izkazujejo malenkostennapredek, vendar so rezultati večinoma ševedno pod slovenskim povprečjem.Največji napredek izkazujejo odgovori natrditev, da »Vodje cenijo dobro opravljenodelo«, ki je celo nad slovenskim povprečjem.Delni napredek je viden pri trditvah»Zaposleni so seznanjeni z strateškimi razvojnimiusmeritvami, poslovnimi in programskimicilji«, »RTV ima jasno oblikovanestrateške razvojne usmeritve« ter»Sodelavci imajo jasno opredeljene nalogein cilje«.Ni presenetljiva ugotovitev, da je deležzavzetih med honorarnimi sodelavci nižji,kot med redno zaposlenimi. Stopnjo zavzetosti(Gallup)ne smemo pomenskozamenjevati z notranjo motivacijo posameznika,saj meri v kolikšni meri sistemvodenja in vodje vplivajo na to, da je sodelavecpripravljeni narediti več, kot je njegovapogodbena obveznost. Nezavzet sodelavectako pomeni tistega, na kateregasistemi vodenja vplivajo tako, da naredizgolj svojo pogodbeno obveznost. Aktivnonezavzet sodelavec naredi manj od tega,kar je obvezno, zavzet sodelavec pa narediveliko več, kot se pričakuje, saj ga sistemivodenja in vodje, k temu spodbujajo.Pri doseganju poslovne odličnosti soskoraj vse organizacijske enote posamičnoin RTV skupno razvrščene v spodnji levikvadrant matrike odličnosti, kar pomeni,da sistemske rešitve niso učinkovite (sistemivodenja, ravnanja z zaposlenimi, motiviranjain nagrajevanja, razvoja kadrov,ipd.)tako, kot tudi ni ustrezne stopnje zavzetostizaposlenih. Takšna umestitev RTVSpredstavlja dejansko težavo in velik izziv zavodstvo, kako oblikovati sistemske rešitveza spreminjanje sedanjega stanja.18kričač /april 12

xxxxxxxxx xxxxxxxxxpasivno obrambne kulture. Člani organizacijetako niso preveč odločni, v odnosih z drugimidelujejo previdno, da ne ogrožajolastne varnosti. V manjši meri so v obstoječikulturi RTVS pričakovana in spodbujanavedenja, ki sodijo med sloge agresivnoobrambne kulture. Pri tem zaposleni donalog pristopajo odločno in s tem ščitijosvoj status in varnost. V najmanjši meri paso v dejanski organizacijski kulturi RTVS prisotnavedenja, ki sodijo med sloge konstruktivnekulture. To pomeni, da se dejansko nespodbuja medsebojno sodelovanje in takpristop zaposlenih k delovnim nalogam, dabi se potrebe posameznikov lahko uresničilena višji ravni lestvice zadovoljstva in osebnerasti. Vedenja niso usmerjena v dosežke,samouresničitev, spodbujanje sodelavcev indružabnost.Kot najbolj prevladujoč v dejanski organizacijskikulturi RTVS, so opisali slog nasprotovanjav okviru agresivno obrambne kulture,ki vključuje nasprotovanje idejam drugih,izpostavljanje napak in sprejemanja “varnih”odločitev. Kot drugi najbolj prevladujoč paso opisali slog izogibanja pasivno obrambnekulture, ko od članov pričakujemo, da seizogibajo težavam, da se jih nikoli ne krivi zanapake, ne pričakujemo pa od njih, da sopredani.Vrzeli med dejansko in idealno organizacijskokulturo RTVSNajvečje razlike med dejansko sedanjo inidealno želeno kulturo RTVS so ugotovljenena področju konstruktivnih in pasivnoobrambnih slogov organizacijske kulture.Kot prva posebej izstopajoča razlika je napodročju vedenjskega sloga izogibanje(pasivno obrambna kultura). Tu velja opozoriti,da je prav slog izogibanje v idealni kulturiizbran za najmanj želeno vedenje, sodipa med najbolj značilen slog dejanske organizacijskekulture RTVS. Ravno obratno je napodročju humanistično spodbudnega sloga(konstruktivna kultura), ki je pri idealni kulturieden najbolj želenih, vendar najmanjznačilen za dejansko kulturo.Prva največja vrzel je pri slogu Izogibanje(preveč). Natančneje, pri trditvah: »Sepotuhnejo, ko gredo stvari narobe. Nisonikoli krivi za probleme. Čakajo na ukrepanjedrugih ljudi.« Druga največja vrzel je priHumanistično-spodbudnem slogu (premalo).Natančneje, do največjih vrzeli prihajapri trditvah: »Konstruktivno rešujejo konflikte.Pomagajo ostalim, da samostojno razmišljajo.Pomagajo drugim, da napredujejo inse razvijajo.« Do vrzeli med želeno idealno indejansko sedanjo organizacijsko kulturo prihajazaradi neusklajenosti vzročnih dejavnikov(poslanstva in filozofije, struktur, sistemov,tehnologije, veščin/kompetenc) zidealno kulturo.Organizacijska učinkovitost – rezultatdejanske organizacijske kultureVprašalnik za ugotavljanje organizacijskeučinkovitosti (OEI) raziskuje učinkovitostRTVS po rezultatih na ravni posameznika,organizacijske enote kot tudi celotne organizacije,ki skupaj vplivajo na njeno dolgoročnouspešnost. Ugotovitve na področjuorganizacijske učinkovitosti nakazujejo napodročja organizacijske kulture, kot tudivzročnih dejavnikov te kulture, kjer sopotrebne organizacijske spremembe in razvoj.Le pri enem rezultatu je RTVS boljši odsplošnega povprečja rezultatov v bazi podatkovHSI. Tako dosegamo najbolj ugodnerezultate glede na stopnjo namena ostati vorganizaciji ter na področju stresa (saj sodelavciocenjujejo, da se jih v zvezi z organizacijskimizahtevami, pritiski in konflikti, nepriganja več, kot je to zanje sprejemljivo).Najmanj ugodne rezultate RTVS dosega na20kričač /april 12

področju organizacijske kakovosti saj sodelavcimenijo, da so storitve, ki jih ponujajonaše lastne organizacijske enote notranjimali zunanjim uporabnikom, niso najvišjemožne kakovosti ter področju zunanje prilagodljivostisaj sodelavci menijo, da organizacijadejansko ne prepoznava in se neodziva na spremembe v zunanjem okolju.Vzročni dejavniki organizacijske kulturein učinkovitosti RTVSVzročni dejavniki so tisti organizacijskivzvodi, ki oblikujejo in določajo sedanjodejansko organizacijsko kulturo in učinkovitostRTVS. Kadar dejanska kultura bistvenoodstopa od idealne želene kulture, to pomeni,da vzročni dejavniki niso usklajeni ztemeljnimi vrednotami organizacije.Stopnjo usklajenosti idealne kulture in vzročnihdejavnikov merimo-opredelimo s številomvzročnih dejavnikov, pri katerih je RTVSdosegla rezultate boljše od zgodovinskegapovprečja (povprečja do sedaj doseženihrezultatov v svetovni bazi podatkov HSI).Poslanstvo in filozofija organizacije predstavljatanačine, s katerimi organizacije prenašajosvoje temeljne vrednote v vsakodnevnestrukture, sisteme, tehnologijo in veščine/kompetence.Rezultati RTVS na tempodročju, merjeni z vprašalnikom za ugotavljanjeorganizacijske učinkovitosti (OEI) sopodpovprečni pri obeh dejavnikih. Tako sopodpovprečni na področju artikulacijeposlanstva, kar zajema obseg v katerem jeposlanstvo organizacije jasno opredeljeno,izkazano s strani članov, komunicirano sstrani vodstva in razumljeno s strani zaposlenih.Enako so podpovprečni rezultati tudi napodročju osredotočenosti na uporabnike, toje obsega v katerem člani organizacije verjamejo,da so odgovorni za prepoznavanje inzadovoljevanje potreb njihovih uporabnikov).RTV Slovenija le pri 4-ih od 29-ih ostalihvzročnih dejavnikih dosega boljše rezultateod zgodovinskega povprečja. Najbolj ugodnerezultate dosega RTVS pri vzročnemdejavniku organizacijska osnova moči vodij,ki ima praviloma nevtralen do negativenvpliv. Merimo jo glede na vpliv, ki ga imajoorganizacijski vodje/direktorji na zaželeneeksistenčne zunanje rezultate (moč zanagrajevanje), formalen položaj (legitimnamoč) in zmožnost kaznovati tiste, ki neizpolnjujejo zahtev (prisilni ukrepi). Ugodenrezultat dosegamo tudi pri vzročnem dejavnikusprejemanje ciljev, ki meri ali so cilji“sprejeti v celoti ” in ne samo v glavnem alidelno sprejeti s strani članov organizacije.Najmanj ugodne rezultate RTVS dosegapri vzročnem dejavniku pomen vloge (DM),glede na stopnjo, do katere sodelavci menijo,da imajo njihova delovna mesta pomembenvpliv na druge ljudi (bodisi znotraj alizunaj organizacije). Enako neugodne rezultatedosegamo pri dejavniku uporaba kazni,glede na verjetnost, da bodo napake izpostavljenein sankcionirane, ne pa analiziranein popravljene.Uvajanje spremembPovezava med organizacijsko kulturo,vzročnimi dejavniki in njihov vpliv na rezultateorganizacije ni nobena skrivnost. Kadarso vzročni dejavniki in dejanska kulturausklajeni z idealno kulturo, so rezultati pravilomabolj ugodni. Kadar vzročni dejavnikiin dejanska organizacijska kultura, nisousklajeni z idealno želeno kulturo, so rezultatipraviloma manj ugodni. Vzročni dejavnikiso možni vzvodi za pozitivne spremembe.V tem primeru negativni rezultati napodročju posameznih dejavnikov, narekujejojasne odločitve glede področij, ki zahtevajoizboljšave.Kako močan je vpliv dejanske organizacijskekulture na posamezne rezultate organizacije,na primer motiviranost sodelavcev, jerazvidno iz enostavnega prikaza spodaj.Tistih 15% najmanj motiviranih sodelavcevdela v RTVS delovnih okoljih, kjer prevladujepasivno obrambni slog kulture ob popolniodsotnosti konstruktivnega sloga organizacijskekulture. Tistih 15% najbolj motiviranihsodelavcev pa ima srečo, da dela v okoljih,kjer je konstruktiven slog organizacijske kulturevsaj enakovreden pasivno obrambnemuin agresivno obrambnemu slogu. Taokolja predstavljajo, tista vedenja in organizacijskokulturo, tiste primere dobre praksein kritično maso, na kateri RTVS lahko gradisvojo bodočo uspešnost.Redko se zgodi, da vpliv vzročnih dejavnikovin dejanske kulture na rezultate, nipovsem očiten. V primeru, da organizacijedosegajo razmeroma ugodne rezultate,čeprav jim manjka potrebna usklajenostnotranjih vzročnih dejavnikov, je njihovauspešnost in učinkovitost lahko posledicaugodnih zunanjih dejavnikov ali prednosti(omejitev konkurence, razpoložljivih virov,patentov, avtorskih pravic, ipd.), ki organizacijiomogočajo vzdrževati videz uspeha,kljub temu, da so njene strukture, sistemi,tehnologije, veščine/ kompetence in dejanskakultura neučinkoviti.Ko takšna organizacija doživi osiromašenjezunanjih dejavnikov in virov uspešnosti,se hitro pokaže slabo vodenje in neučinkovitost,ki je bilo prej prikrito zaradi tehugodnih vplivov. Vsaka organizacija moraračunati na to, da ti ugodni zunanji dejavnikinikoli niso večni, zato mora določiti takšnevrste sprememb, ki so potrebne za dolgoročnopovečanje uspešnosti in učinkovitosti,ki temelji na pozitivnih notranjih vzročnihdejavnikih./april 12/ kričač 21

naša letaVojko FakinVojko Fakin je na televizijo Ljubljana prišel leta 1979, dva meseca po služenju vojaškegaroka v Makedoniji. Prijavil se je na delovno mesto producenta v dokumentarnemprogramu. Ves čas je bil na televiziji, sicer pa je Ljubljančan. Obiskoval je srednjotehnično šolo smer kemija, potem je študiral ekonomijo, vendar šole z nastopomslužbe ni dokončal. Začetkov na Televiziji se rad spominja.»Moj prvi šef je bil producent GorazdKončar. Naučil me je vse, od planiranja, dofinanc in vseh opravil, ki so povezana sproducentom. Prišel je z Viba filma in bilglavni producent na televiziji. Producentiso bili takrat drugače razdeljeni po uredništvihkot zdaj. Obstajal je aktualni dokumentarniprogram, kamor je spadalo vse,od notranje do zunanje politike, StudiaLuwigana, pa tudi oddaja Tednik. Prišelsem v ta dokumentarni program, kjer je bilGorazd mentor. Najbolj se spominjamoddaj Čas in ljudje ter Dokumentarecmeseca, kjer so sodelovali Dorica Makuc,zahteve, potem je tu naša tehnika, za kateromoramo ugotoviti, kakšne so njenemožnosti. Kaj zahtevajo organizatorji in alije treba najeti še kaj dodatnega, denimogenerator na obljudenem terenu. Ugotovitimoramo, kaj je dolžan zagotoviti prireditelj,kaj pa mi, torej televizija oziroma RTV.«Vojko pripoveduje, da si je treba najprejogledati teren. »Ugotoviti moramo alisploh lahko pridemo zraven. Vendar se davse nekako urediti. Pred leti smo imeli prenosz vrha Nanosa na proslava ob 27. aprilu,Dnevu Osvobodilne fronte. Prireditev jepotekala v dežju in vetru, na zelo težkodostopnem terenu. Na vrh Nanosa je zelotežko dospeti z reportažnem avtom, zatosmo morali uporabiti manjšega. V takšnihrazmerah je težavno ustvariti nekaj zelodobrega. Kakih deset let nazaj na neki proslaviv Ribnici ni bilo nobenih prenosnihnaprav. Na vrh visokega žerjava smomorali namestiti linke, da smo prenossploh lahko izpeljali.«Z leve proti desni: Vojko, Sir William Deaken, zgodovinar Dušan Biber in generalni direktorRTV Žarko Petan.Helena Koder, Alenka Auersperger. Z njimisem hodil po terenu na snemanja.«Delovno mesto producenta je Vojku zeloustrezalo, saj je to zelo dinamičen poklic.»Večkrat je delo zelo stresno, ampak vednosi v pogonu v informativnem in dokumentarnemprogramu. Na delovnem mestuproducenta imaš oddajo. Treba je postavitikadre kot so režiser in tajnica režije, pa asistentkarežije. Določiti je treba postopkeoddaje, če je studijska ali na terenu, katerascena ja primerna zanjo. Ugotoviti je treba,koliko ljudi je potrebnih in ali je oddajamozaična, kar pomeni, da je studijska zkombinacijo snemanja na terenu.«Terenske dela oziroma posnetke zmontirajov tv montaži. Treba je predvideti, kakšnibodo stroški oddaje, koliko je potovanjin koliko raznih drugih stroškov. »Ko soodobrena vsa sredstva po vseh fazah,gremo lahko v izvedbo oziroma produkcijooddaje. Nekateri projekti so zelo zahtevni,na primer večje proslave. To so terenskadela, dve ali tri dnevni projekti, kjer nastopaogromna ekipa. Treba je najeti reportažniavto, za oddajo je treba tudi kaj posnetiin vključiti vanjo. V vsaki oddaji so pripravezelo pomembne. Potem ko je oddajaže v fazi snemanja, ko smo enkrat že naterenu, je potreben le že nadzor. Predvsemzato, da se ne pripeti kakšna napaka, ali pase dogovarjamo z zunanjimi partnerji, čeimajo kakšne posebne želje. Sicer pa okolidevetdeset odstotkov projekta vključujejopriprave nanj. Zelo veliko je sestankov. Naeni strani je služba protokola, ki ima svojeZa producenta so najbolj pomembnepriprave.»Pomembna je organizacija vsega, danajdemo ljudi, se pomenimo s tehniko,važne so tudi finance. Največ sem delal zanotranje politične in gospodarske oddaje,pa tudi zunanje politične. Sčasoma jedokumentarno aktualni program razpadel,nastala so manjša uredništva. V notranjepolitičnem sem delal kakšnih petnajst let.Včasih je bilo veliko več oddaj in programov,predvsem pa domače produkcije.Imeli smo tudi posebno avtomobilskooddajo Test in atest, za katero smo pripraviliprispevke tudi v Parizu in Ženevi. Dobraoddaja je bila Homo turisticus, ki jo je vodilDrago Bulc, in je bila žal ukinjena. Imelismo tri različne gospodarske oddaje, denimoBobu bob. Mislim, da je bilo pred letiveč lastne produkcije kot tudi terenskihoddaj. Zdaj je veliko več pogovornih in studijskihoddaj, ker je na voljo manj denarja.«Za delo producentov niso načrtovane22kričač /april 12

tekst: Jože SkokTomaž Kisovec, kontrola kamere, Vojko in vodja projekta Tone Bogataj v Portorožu leta 1999.pretirano velike vsote, ker oni načrtujejosamo variabilne stroške. »To so neposrednistroški, potrebni za oddajo kot so dnevnice,najem prostorov, hotelska bivanja inpodobno. Internih stroškov ne planiramo.Občasno najamemo zunanje tehničnekapacitete. Vsi ti stroški gredo pod šifrooddaje, od telefonov, kilometrine, dnevnic,pogovorov prek satelitskih zvez. Vse skupajje treba nekako vrednotiti in tako pridemodo neke povprečne številke v letu. Na porabodenarja je treba seveda vedno paziti.«Na sestavo ekipe največ vpliva avtoroddaje. »Običajno je zaželeno, da sodelujejoljudje, ki se dobro ujamejo. Glavni producentpripravi mesečni plan v soglasju zostalimi producenti. V našem programu sodobri sodelavci in zgledno sodelujemo.Včasih tudi v protokolarnih službah izrazijoželjo, s katerim režiserjem bi radi delali.S protokolom imamo veliko opravka,vedno se pogovarjamo na njegovem sedežuna ravni predsednika države ali vlade.Obstajala je tudi služba za državne proslave.Po navadi je bila poleg KsenjaBenedetti. Na sestanke pridejo vsi, od vojske,policije in varnostnih organov, da sevse dogovorimo. Tudi radijska skupinavedno sodeluje na prenosu ali snemanju.Le ta organizira ton in odigra levji delež priprenosih. Ton in modulacijo sta pogoj, datelevizija sploh lahko opravi svoje delo.Zelo veliko sodelujem na Radiu z IgorjemOtavnikom, pa tudi Matjažem Culibergom.Končna špica pri naših oddajah je le še formalnost.Iz nje je razvidno, kdo je sodelovalv posamezni oddaji oziroma prenosu.Pri velikih projektih je v bistvu internazadeva, katere sodelujoče navedemo. Prizahtevnih projektih se mi zdi potrebno inpošteno, da imenujemo vse, ki so karkoliprispevali k izvedbi.«Mega prireditve so poseben izziv.Naš sobesednik pripoveduje energično innehote kdaj pogleda na uro, saj je njegovodelo neprestano povezano s sestanki. Še vprejšnji družbeni ureditvi je kot producentsodeloval na prireditvah, ki so bile v glavnemna Kongresnem trgu v Ljubljani, kamorje prihajalo več tisoč ljudi. »Sodeloval semtudi pri obisku papeža Woytile v Stožicah.Pri vseh teh prireditvah je bila v ospredjuvarnost. Ob petih zjutraj je na dan prihodapapeža prispel na prizorišče naš reportažniavto, pa ga varnostnik ni spustil naprej,kljub dovolilnicam. Tehniki so vztrajali, daVojko in scenografinja Mirta Krulc leta 1995.gredo noter, varnostnik policist pa jih nispustil niti za centimeter. Vodja naše tehnikeMarko Petretič je moral intervenirati inpoklicati šefa policije, da so reportažni avtovendarle spustili naprej.«Ob obisku Billa Clintona v Ljubljanileta1999 je deževalo kot za stavo. »Največsem bil na Kongresnem trgu in ker sem bilpovsem premočen, sem moral kupiti škornjeza dež in se preobuti. Težave so biletudi z varnostniki. Nič kolikokrat sem šelmimo njih, pa so me vedno znova preverjali.«Vojko je bil navzoč kot producent tudina srečanjih na najvišji ravni, ko je denimopredsednik države Milan Kučan gostilpredsednike šestih srednjeevropskih držav,prišle so tudi njihove soproge, pa na vrhuNata v Portorožu leta 2004.Spomni se tudi nenavadnega pripetljaja.»Ko sta se na Brdu pri Kranju mudila predsednikRusije Vladimir Putin in ZDA GeorgeBush je slednji po svojem govoru stopil zgovorniškega odra. Nekaj trenutkov po njegovemodhodu je iz neke električne omariceiznenada močno počilo, zvok je bil podobenmanjši eksploziji. Še zdaj mi je v živemspominu, da so se varnostniki, povečinitemnopolti, zgrnili okoli svojega predsednikain v hipu vsi skupaj nekam izginili.«Za pripravo oddaj so na voljo številnirekviziti, pa tudi scenski materiali in sčasomamarsikaj odpišejo, ko oddaja ni več naprogramu. Kar je uporabnega, še ohranijo,preostalo odpeljejo na odpad. Še največ jemogoče preoblikovati fundus oblačil.Producenti na vsebino oddaj ne vplivajo.»Vendar pa tesno sodelujemo pri tem,/april 12/ kričač 23

naša letaTelevizijska ekipa ob obisku papeža Woytile na Hipodromu Stožice leta 1996.kaj vse potrebujemo na terenu za oddajo,kakšen studio, koliko kamer, stolov in drugegainventarja. To je zelo pomembno priizvedbi oddaj. Pomembni so tudi prevodi,pa tudi prostor za snemanje.«Zahtevne so tudi predvolilne oddaje.»Pomembna je enaka minutaža za vse udeležence,ki smo jo določili z zvočnimi signali.Še posebej potem, ker so se nekateri pritoževali,da so imeli na voljo manj besedekot drugi. Tako smo uvedli enake metre zavse, za govor kot tudi za replike. Predvolilneoddaje so bile spočetka v različnih predelihSlovenije. Potem so oddaje časoma potekalele v studiih v Ljubljani. V oddajah Intervju,še posebej v tistih, ki jih vodi LadoAmbrožič, so scenski ‘priboljški’, tudi slike inplatna naših znamenitih slikarjev. Pred letisem Groharjev sliko kar s kolesom peljalnazaj v galerijo, kjer smo si jo sposodili. Tamsem vprašal, koliko stane umetnija. Ko so miodvrnili, da več deset tisoč mark, sem karprebledel, saj sem se šele tedaj zavedal, kakšnodragocenost sem nosil s seboj.«Težave so bile na neki državni proslavi vkraju Tatre v Brkinih na Primorskem maja2003. »V odročnem kraju smo namestiliagregat za elektriko. Kakšno uro predzačetkom prenosa agregat ni več mogeldelovati. Ni bilo možnosti, da bi pripeljalidrugi agregat, ker je bilo na kraju prevečljudi. Če bi se priključili na lokalno električnoomrežje, bi v hipu zmanjkalo toka zavse. Pol ure pred prenosom pa so naši tehnikivendarle ugotovili, da je v agregatupremalo vode, ki je potrebna za hlajenje. Spomočjo kozarcev, različnih plastenk inposod smo uspeli v generator naliti dovoljvode, da je začel delovati. Še ena stresnasituacija.«Od leta 1985 do 1990 je Vojko kot organizatordelal tudi v oddaji Dnevnik. »To jebil program čisto zase. Oddaja je še sodilav aktualno dokumentarni program. To jebilo zelo specifično organizatorsko delo.Nasploh sem sodeloval z veliko ljudmi. Zvsemi je treba gojiti skorajda diplomatskeodnose, profesionalne in primerne tudi počloveški plati. Vsaj doslej nismo imeli večjihtežav. Treba je postaviti različne interesepod eno streho. Težavam se skušamoizogniti tako, da načrtujemo, kako bodosestavljene ekipe za izvedbo projekta. Sicerpa je delo profesionalno in so oddaje lahkozelo kakovostne tudi v primeru raznolikesestave izvedbene ekipe.«Vojko se rad sprosti na domačem vrtu.Pred leti je veliko smučal in nekaj časa tudiučil smučanje. »Lani smo v RTV športnemdruštvu ustanovili bowling sekcijo. Pred letisem tekmoval na smučarskih tekmah zanaše društvo, zadnja leta pa ne. Tudi beremrad. Moram spremljati, kakšne so nove tehnologije,denimo najnovejše kamere, dasploh lahko vem, s katero tehnologijo gremona teren in da lahko temu prilagodimo vsoprodukcijo. Zdaj imamo drugačne napraveza montažo in presnemavanje. Računalniškatehnologija in tudi filmska tehnika napredujeta.Vedeti moram, kakšno tehnologijo jetreba naročiti. S svojimi sodelavci sem zelozadovoljen, ker so profesionalci. Posebej tudiv zunanjepolitičnem uredništvu televizije,kjer delam zadnji dve leti. Tam je nekolikomanj stresno delo kot v notranje političnemuredništvu, kar mi na nek način odgovarja.«Veliko je bilo peripetij.»Ob razglasitvi samostojnosti Slovenijejunija 1991 v parlamentu, je bilo še slabepol ure do televizijskega prenosa, ko zagledamv prostorih televizije šest kamermanov,ki so čakali na prevoz. Zgrozil sem se,ker še niso bili na kraju prenosa. Dejal semjim, naj pohitijo in se peš odpravijo v parlament,vendar se niso zganili. V naglicisem ustavil službeni kombi, ki je bil na nekidrugi poti, da so se snemalci hitro odpeljaliv državni zbor, kamor so prispeli tik predprenosom.«Pred začetkom oddaje Nova zvezda Evrope.24kričač /april 12

RTV festivalifoto: Stane SršenZnani zmagovalci festivalaSlovenska polka in valček 2012Razvedrilni program Televizije Slovenija je v skupni organizaciji s Festivalom Velenje minuliteden v Domu kulture v Velenju priredil že 18. festival Slovenska polka in valček.Premierno smo predstavili zvoke šestih polk in šestih valčkov terpodelili pet nagrad – eno po mnenju občinstva, štiri pa je podelilastrokovna žirija. Gostitelja večera sta bila priljubljena slovenskaglasbenica Natalija Verboten ter prepoznavni voditelj in nekdanjiurednik festivala Slovenska polka in valček, Andrej Hofer.S telefonskim glasovanjem so gledalci in poslušalci festivala kotnajboljšo skladbo festivala po mnenju občinstva izbrali skladboNavihank Pokaži mi, da me imaš rad, ki je prejela 7054 glasov.Bogat spremljevalni program festivala Slovenska polka in valček2012 so pripravili izvajalci iz Šaleške doline, torej iz okolja, v kateremje festival potekal. Urednik letošnjega festivala je bil JožeKrajnc, scenografinja Tatjana Kortnik, režiser pa Njegoš Maravič.Pri ZKP RTV Slovenija pa je ob festivalu izšla tudi že tradicionalnazgoščenka na kateri je zajetih vseh 12 skladb s festivala in triskladbe, nagrajene na lanskoletnem festivalu.ZahvalaOb boleči izgubi mojega očeta se iskreno in iz srca zahvaljujemsodelavkam in sodelavcem finančnoračunovodske službe inprijateljem za izrečeno sožalje, sveče in denarno pomoč. Hvalavsem, ki ste mi stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti.Mija Kozlevčarprišli odšliPRIŠLI V FEBRUARJU 2012PPE TV SLOVENIJADANE COTAR – likovni TV oblikovalecEVA MEGUŠAR – novinarka specialistka3REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAELENA GANDUSIO – tajnica režijeERTER PUST – novinarka specialistkaBARBARA URIZZI – glasbena urednicaTEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRINGSAŠO ZALETEL – vodja oddelkaODŠLI V MARCU 2012OE GLASBENA PRODUKCIJANINA PIRC - tuttistkaPRIŠLI V MARCU 2012PPE TV SLOVENIJAMARTINA BASTARDA - montažerka specialistkaSUZANA KOZEL - novinarka specialistkaVALERIJA SMOLEJ - tajnica režijeMAJDA ŠIRCA RAVNIKAR - urednica oddaj/april 12/ kričač 25

adio med ljudmiRADIO HUDO!radijske novinarske delavnice za osnovnošolce na KULTURNEM BAZARJUProgram za mlade 1. programa Radia Slovenija v okviru oddaje Hudo! – na sporeduje vsako soboto ob 9. uri – v tem šolskem letu pripravlja brezplačne radijske novinarskedelavnice za osnovnošolce, ki vzgojo za medije že poznajo, zanima pa jih tudi praktičnodelo novinarja.Ideja za projekt se je porodila znotraj uredništvaPrograma za mlade, ko smo na glasrazmišljali, kako mladim približati radio. Zdi se,da so mladi nanj nekoliko pozabili, najbrž tudizato, ker radio, kakor mnogi drugi mediji, nemisli nanje dovolj. Zato jim želimo z novinarskimidelavnicami približati svet radia in jimponuditi program, v katerem se bodo našli inga soustvarili ter sami imeli možnost odpretiteme, ki so jim blizu.Z delavnicami smo se predstavili na tokratnemKulturnem bazarju, ki se je odvijal 13.marca v Cankarjevem domu. Novinarkama TadejiBizilj in Špeli Šebenik so se pri predstavitvipridružili učenci z Osnovne šole Šmartnopod Šmarno goro in njihova mentorica MojcaJamnik.RADIO HUDO!V okviru projekta Radio Hudo! smo letos znovinarskimi delavnicami obiskali 12 šol, potnas je ponesla po vseh koncih in krajih našeSlovenije – od Bohinjske Bistrice, Metlike, Lucije,Lovrenca na Pohorju, Šmarja pri Jelšah doBrda pri Lukovici, Rogaške Slatine, Trebnja,Cerknice in Zagorja ob Savi. Z novinarskimispretnostmi smo seznanili tudi mlade novinarjev zamejski Sloveniji, točneje na Opčinahin Proseku pri Trstu. V mesecu januarju pa nasje pot peljala do Šmarne gore oz. do Šmartnapod Šmarno goro. Kako je izgledalo naše prvosrečanje, sta na predstaviti na Kulturnem bazarjuprikazali mladi novinarki Ajda in Katja, kista se za nekaj minut vživeli v vlogo Tadeje inŠpele. Dekleti sta se kljub močni tremi odličniodrezali, le malce prestrogi sta bili, je z nasmehomna obrazu pripomnila Tadeja.NOVINARSKE DELAVNICEPo uvodnem skeču sta besedo prevzeli »tapravi« Tadeja in Špela, ki sta obiskovalcem,strokovnim delavcem osnovnih šol, razložilipotek celotnih delavnic. V okviru delavnic se vdveh tednih srečamo trikrat, naš cilj pa je, daučenci spoznajo radio kot medij, delo radijskeganovinarja, tonskega mojstra, glasbenegaurednika in radijskega voditelja in da se tudisami preizkusijo pri tem delu ter pripravijo radijskomladinsko oddajo. Najprej je na sporeduteoretični del, pri katerem učence seznanimoz različnimi mediji in novinarskimi žanri, skupajposlušamo intervju, reportažo in anketo terpripravimo intervju v živo. Nato učenci razmišljajoo glavni temi oddaje, ki jo bodo pripravili,o žanrih, ki jih bodo v oddaji uporabili, tersogovornikih. Drugič je na sporedu praktičnidel delavnic, ko najprej z učenci na hitro prevetrimovse, kar smo se naučili pri teoriji, inrazmislimo, kako bomo to uporabili v praksi.Učenci se nato vživijo v vlogo radijskega novinarjain lotijo snemanja intervjujev, reportaž,anket, ki jih potem tudi zmontirajo ob pomočitonskih mojstrov. Za konec praktičnega dela jihčaka še pisanje scenarija za oddajo. Zadnji del26kričač /april 12

tekst: Tadeja Bizilj, Špela Šebenik foto: S.S.delavnic je vodenje sobotne radijske oddajeHudo! - učenci v največjem radijskem studiu51 med 9. in 10. uro v živo odvodijo enournooddajo.ODZIVIOb sami predstavitvi delavnic so se hitro porajalidvomi strokovnih delavcev, da bo velikodela, v kolikor se odločijo za sodelovanje, padlona njih. A sta jih Tadeja in Špela hitro pomiriliin pojasnili, da večino dela učenci opravijo včasu delavnic ob pomoči novinarjev in tonskihmojstrov. Ob tem je dodala svoje še učiteljicaMojca, ki je zbranim razložila svojo izkušnjo pridelavnicah. Najprej je bilo tudi njo malce strah,kako se bo vse skupaj odvijalo, a je ekipa Programaza mlade že na prvem srečanju pregnalaves strah in vse dvome. Učenci so seodlično odzvali, predstavitev je bila pripravljenazelo sproščeno, a hkrati poučno. Nadrugem srečanju so se učenci še bolj vživeli vdelo novinarja, ponosno hodili naokoli z mikrofoniin svojim vrstnikom razlagali, kakšna jenjihova naloga. Tudi sama montaža jih je zelopritegnila, le pri pisanju scenarija za oddajo seje malce zataknilo, a so tudi to uspešno rešili.Vodenje sobotne oddaje Hudo! je bila res pikana i celotni zgodbi in sama je bila po oddajizelo ponosna na mlade radijske voditelje. Povedalaje še, da se je skozi delavnice tudi kotučiteljica predmeta Vzgoja za medije ogromnonaučila in da so z mladimi novinarji postaliprava ekipa.MLADI NOVINARJIVmes, ko sta novinarki na Kulturnem bazarjupredstavljali novinarske delavnice, pasodelujoči učenci niso stali križem rok, temvečso pokazali, kaj vse so se zares naučilisami pri delavnicah. Že zgodaj zjutraj so sina Kulturnem bazarju ogledali predstavoNenavadna glasbila in zvočila in pred mikrofonpovabili izvajalca predstave AndrejaFona in Sama Kutina. Posneli so intervju znjima, med gledalci pa z anketo preverilivtise po predstavi. Vse skupaj so med predstavitvijopridno montirali ob pomoči tonskihmojstrov Janeza in Grega ter posnetozdružili v reportažo, ki so jo, skupaj z napovedjo,ob koncu predstavitve zavrteli vsemzbranim. Strokovni sodelavci šol so z zanimanjemposlušali in ob koncu mladim novopečenimnovinarjem glasno zaploskali zaodlično delo. Prav tako reportažo bi namrečbrez problema lahko objavili tudi na nacionalnemradiu, je povedala Špela, kar kaže nato, da so učenci svoje delo vzeli resno in sezares veliko naučili. Tudi njihovi vtisi so bilinavdušujoči, prav vsi so se strinjali, da te izkušnjene bodo nikoli pozabili in obenemdodali, da so veseli, da so dobili takšen vpogledv novinarsko in radijsko delo, kar jim bomorda celo pomagalo pri odločitvi za nadaljnješolanje.SODELOVANJEČeprav so novinarske delavnice v letošnjemletu že zapolnjene, je bilo navdušenje udeleženihučiteljic po predstavitvi veliko in že naslednjidan sta na naš elektronski naslovhudo@rtvslo.si prispeli dve prijavi za sodelovanjev naslednjem šolskem letu 2012/2013.To je to, kar pri Šolskem novinarstvu potrebujemo,da učencem približamo delo, in tudi dobimorezultat ustvarjenega, sta napisala mentorja,ki sta svoje učence in šoli že prijavila ksodelovanju. Prijave so torej odprte, tako davabimo tudi vse ostale šole in učence, ki sodelujejopri izbirnem predmetu Vzgoja za medije,Šolsko novinarstvo ali katerem drugem predmetu,povezanem z mediji, in bi se radi pobližespoznali z novinarskim in radijskim delom, dase prijavijo k zanimivemu in zabavnemu praktičnemuizobraževanju.NAGRADADelavnice imajo poleg izobraževalne tuditekmovalno noto, saj se mladi novinarji obkoncu šolskega leta s svojimi prispevki borijoza lepo nagrado, izlet v eno od evropskih prestolnic.V mesecu maju bodo tako vsi sodelujočinovinarski razredi pripravili nekajminutnitekmovalni izsek iz svoje oddaje, ki jih bo zmalo sreče popeljal na čudovit izlet v predolimpijskiLondon. Najboljši izsek bodo ob pomočistrokovne žirije z glasovanjem izbralinaši poslušalci in poslušalke, več o tem, kakolahko tudi sami glasujete za svojega favorita insi tako tudi vi priborite čudovito nagrado, paboste lahko prebrali v naslednjem Kričaču./april 12/ kričač 27

organizacija delaDelno delo na domuKako varčevati, a brez posledic za kvaliteto in kvantiteto dela – Računalniki in znanjeomogočata prvi korak – Televizijska dokumentacija kot preizkusni kamen?V bližnji prihodnosti bo prišlo do večje in racionalnejše uporaberačunalnikov v delovnem procesu. Eno od področij, na katerem jemogoče racionalneje in bolje uporabljati osebne računalnike žezdaj, je vsekakor arhiviranje raznovrstnega gradiva. Prvi testnipoizkusi dela na domu televizijskega dokumentalista so pokazali,da bi lahko dokumentalisti opravili večino svojega dela na svojihdomovih. Delodajalec bi s tem zmanjšal stroške delovnega procesa(potni stroški, ogrevanje na delovnem mestu, itd). Slednje bi bilodobrodošlo še posebej sedaj, ko se kar naprej govori o finančni ingospodarski krizi na sploh. Javni zavod Radio televizija Slovenija seže desetletja spopada s številnimi problemi. Nekatere sproti bolj alimanj uspešno rešuje, druge manj. Med dolgoletnimi in nerešenimitežavami je tudi pomanjkanje delovnega prostora. V mnogih enotahimajo prenapolnjene prostore, kjer delovno okolje več neustreza delovnemu procesu. Zato zavod načrtuje gradnjo dodatnihobjektov, vendar pa denarja za realizacijo tega ni nikoli dovolj. Zdajje čas še bolj neprimeren; vsesplošna finančna kriza. Gre za razmišljanjein predlog za iskanje notranjih rezerv na nacionalni televiziji,kot izhodišče pa vzemimo televizijsko dokumentacijo in delotelevizijskih dokumentalistov.V očeh nekaterih novinarjev, urednikov, organizatorjev, režiserjevin drugih, ki uporabljajo arhivsko gradivo, je televizijska dokumentacijazgolj skladišče kaset, dokumentalisti in arhivarji pa leskladiščniki, ki sem ter tja prenašajo kasete glede na potrebenaročnikov. Toda to še zdaleč ni res. Delo je zahtevno in odgovorno,čeprav zgleda zelo enostavno. Res je sicer, da delo poteka večali manj po ustaljenih tirih že desetletja, vendar pa dokumentacijani skladišče arhivskega gradiva in dokumentalisti ter arhivarji nisoskladiščniki. Za lažje razumevanje procesa shranjevanja televizijskegagradiva vzemimo zelo priljubljeno tedensko oddajo TEDNIK ,ki je na sporedu premierno vsak ponedeljek zvečer, nato pa mu sleditaše dve ponovitvi. Glede na to, da oddaja dolga okoli petinštiridesetminut, se na eno devetdesetminutno posnameta dve oddaji.Slednje ima več posledic za nastanek arhivskega gradiva. V najboljšemprimeru prejmejo dokumentalisti kaseto s posnetimaoddajama šele štirinajst dni po premiernem predvajanju. To pomeničasovni zamik pri razpolaganju z gradivom posnetih oddaj zanastajanju novih oddaj televizije Slovenija, saj oddaje ne morejopopisati, če je kaseta s posneto oddajo še drugod. Za razliko oddnevno informativnih oddaj, pri katerih je zelo veliko različnih prispevkov,je arhiviranje Tednika relativno lažje. Gre namreč za to, daje v vsaki oddaji povprečno največ od šest do sedem prispevkov, kizahtevajo zato tudi manj dela na vseh nivojih. Pa naj gre pri temza popisovanje kadrov, vnašanja šifer ali česa drugega. Za razlikood DIO tokrat pri tem ne sodelujejo arhivarji, temveč vso delopopisovanja in shranjevanja posamezne oddaje ostane dokumentalistom.Ves proces popisovanja se začne s programom NOVIiNEWS. V tem programu odpremo v padajočem meniju SCRIPTSmapo ARHIV, podmapo leta, podmapo meseca, mapo TEDNIK innato izberemo ustrezni Tednik, nato posamezna besedila, ki služijoavtorjem oddaj pri nastajanju oddaje, prekopiramo v programDokumentalist na delu v enem od arhivov kaset slovenske televizijeWORD. Dokumentalisti se pod popisano gradivo običajno podpisujejos svojim imenom zato, da morebitni naročniki lahko postavljajododatna vprašanja o gradivu, če uporabniku nekatere stvariniso povsem jasne ali razumljive. Nekoliko bolj zapleteno in dolgotrajnoje shranjevanje gradiva dnevno informativnih oddaj;Poročila, Slovenska kronika, Dnevnik, Odmevi, vendar pa je precejpodobno, zato se tega posebej ne bomo lotili. Eden od problemov,ki nastaja pri arhiviranju dnevno informativnih oddaj, je tudi ta, dasi te kasete oziroma oddaje najbolj pogosto izposojajo predvsemzaradi aktualnosti in to pomeni, da jih ni mogoče arhivirati sproti,saj kopij pri nas ne snemamo. Ko so vse oddaje na kaseti popisanein časovno kodirane, arhivarji dostavijo kaseto v skladišče natočno določen kraj, kjer se po dogovoru shranjujejo kasete.Besedilo, ki ga prejmemo kot pomoč pri popisovanju oddaj se hraniše pisno (papirno) – tako imenovane SRAJČKE ODDAJ - gradivo napovsem drugem kraju arhiva, vneseni podatki pa se vnesejo v programEVA ZA VNOS in kasneje v »glavno« EVO. Že površen pogledpove, da je že novega arhivskega gradiva več, kot pa ga lahko sprotiobdela ekipa arhivistov in dokumentalistov, ki je zaposlena natem področju. Z drugimi besedami povedano; vse več je oddajnacionalne televizije, ki ostajajo – po mnenju pisca teh vrstic –zaradi objektivnih okoliščin - premalo natančno popisane za kasnejšouporabo. Res je sicer, da imajo dokumentalisti in arhivarji narazpolago hitrejše in zmogljivejše računalnike kot pred leti, vendarpa uporabljajo enake ali celo iste programe kot pred desetimi in28kričač /april 12

tekst: Ciril Gale, foto: Milena Rutar.več leti. V dokumentaciji Televizije Slovenija je zdaj manj zaposlenih,kot pa jih je bilo pred leti, količina gradiva pa raste. Delavcisicer količinsko opravijo več dela, vendar pa to še ni dovolj. Zdaj selahko postavi ključno vprašanje: se bodo zaposleni v dokumentacijizadušili v količini gradiva, ali pa je na obzorju izhod iz te zagate?Odgovor: rešitev je, vendar so časi, v katerem je prišlo do takšnesituacije, pozitivnemu izidu nenaklonjeni. Ali to morda pomeni,da se je treba kar vdati v usodo in se sprijazniti z bridkim koncem?Nikakor! K reševanju težav v arhiviranju gradiva na nacionalniteleviziji je treba pristopiti z majhnimi koraki, oziroma izkoristititako imenovane notranje rezerve. Če pogledamo prakso gospodarskihsubjektov v zadnjih desetih letih, kjer so govorili o notranjihrezervah, smo kaj kmalu ugotovili, da so bile metode precejpreproste, ki pa niso dale rezultatov. Z drugimi besedami: začeli soodpuščati »presežne delavce«, mnogo od teh podjetij pa je kasnejepropadlo, ali pa končalo v tujih rokah po grozljivo nizkih cenah.Tudi RTV Slovenija postopoma zmanjšuje število zaposlenih, vendarto ni rešitev za arhivsko problematiko. Nekaj racionalnih sprememblahko uvedemo pri delu samih arhivarjev in dokumentalistovter uvedemo intenzivnejše sodelovanje med DokumentacijoTV Slovenija in vsemi uredništvi vseh programov. Ena od poti zahitrejše arhiviranje gradiva je v personalizaciji iskanja vsebin.Uporabniku prilagojeno iskanje vsebin ali personalizacija je postopek,s katerim iz množice dostopnih vsebin izberemo tiste, ki so zauporabnika najbolj primerne. To naredimo na podlagi poznavanjauporabnikovih interesov. Te so zapisane v uporabniškem modeluustreznega računalniškega programa, ki je vgrajen v televizijskisprejemnik. Ob tem je treba dodati dejstvo, da postajajo digitalnitelevizorji in spremljajoče naprave v nekem pogledu podobni računalnikomin bodo v prihodnje vsi imeli možnost izvajanja programovza personalizacijo iskanja medijskih vsebin. Glavna nalogatovrstnih sistemov je predvsem razbremenitev uporabnika, ki se vmnožici informacij ne znajde več, dokumentalistom pa je pri iskanjunaročenih gradiv v veliko pomoč. V času, ki je dokumentalistuna voljo, ne more lastnoročno pregledati vseh informacij, sajnacionalna televizija sodeluje pri ustvarjanju evropskega arhivskegacentra, ki bo vseboval ogromno arhivskega materiala vsehnacionalnih televizij, katerih države so članice Evropske unije.Avtomatizirani sistemi neprimerno hitreje pregledajo seznameopisov dostopnih vsebin in uporabniku ponudijo tiste vsebine, kijih išče. Ta, druga varianta, je bolj dolgoročna in malo težje izvedljiva,prve korake pa je moč narediti v sami dokumentaciji in totakoj. Zato torej lahko govorimo o notranjih rezervah dokumentacijeTV Slovenija, ki so v tem trenutku sila majhne, pa vendar nisozanemarljive. Začnemo lahko kar pri delu osmih dokumentalistov.Njihovo delo je izredno pomembno za kasnejšo uporabnost arhiviranegagradiva. Kakovost njihovega opravljenega dela je v prememsorazmerju s kasnejšo uporabnostjo. Če pomislimo, da je potrebnoza opravljanje tovrstnega dela imeti vsaj visokošolsko izobrazboter strokovni izpit, je zahtevnost dela na dlani. Ali ni to mordaravno ovira za korak v iskanju rezerv v delu dokumentalistov? Ne,nasprotno! Dokumentalisti opravljajo svoje delo popolnomasamostojno, uživajo veliko zaupanje delodajalcev, da je delo kakovostnoopravljeno, saj je temeljito preverjanje njihovega dela kasnejeskoraj nemogoče. Ali pri tem mislimo, da bi lahko dokumentalistomv iskanju notranjih rezerv najprej znižali plače? Ne, lahkopa bi vsaj deloma zmanjšali stroške njihovega dela. In sicer tako,da bi vsaj nekaj svojega dela opravili pri sebi doma. Na svojihdomovih bi lahko delali tri tedne vsak mesec, teden dni pa bi morališe naprej preživeti v televizijski dokumentaciji. Treba je namrečomeniti, da – poleg prikazanega popisovanja oddaj – dokumentalistiopravljajo še dvoje opravil, ki pa jih ne morejo postoriti na svojihdomovih. Prvo je tako imenovano delo na NAROČILIH, drugo paPOPOLDANSKA DEŽURSTVA. Delo tako na prvem kot na drugem jeenako, le da gre za delo v dopoldanskem času pet dni na teden,drugo sedem dni zapored v popoldanskem času. Prvo se opravljaod sedme ure zjutraj do druge ure popoldan, drugo pa od drugepopoldan do desete ure zvečer. Dokumentalisti na temelju internihnaročilnic v računalniku poiščejo naročnikom zahtevano gradivo,za fizično dostavo kaset pa poskrbijo arhivarji. Za ta korak – tritedne dela dokumentalistov na domu - pa so že ustvarjeni vsipogoji, saj ima praktično že vsaka slovenska družina doma svojračunalnik in tudi povezavo z internetom. Zato je toliko bolj nerazumljivo,da znotraj delovnega procesa, ki je že desetletja skorajpovsem enak, ne prihaja vsaj do minimalnih sprememb, ki bi omočiledvig kakovosti storitev v vseh pogledih ter vsaj malo zmanjšalestroške dela. Vsi dokumentalisti imajo doma na razpolagomočne osebne računalnike, v katerih bi lahko shranili dokumente,s pomočjo katerih bi lahko opravljali svoje delo doma. Ko pravimo,da so vsi pogoji za realizacijo tega predloga že tu, mislimo pri temna vse. Določene so norme, na temelju katerih se ugotavlja, alidokumentalist opravlja svoje delo po pričakovanjih delodajalca. Vsizaposleni v dokumentaciji že več let vsak mesec pripravijo in oddajovodji delovno poročilo z natančno opisanem delu, ki so ga opraviliv preteklem mesecu. Tudi delo na domu ne bi tega prav ničspremenilo. Javni zavod bi imel od tega več koristi. Odpadlo bi tričetrtine stroškov za prihod na delo, tri četrtine prispevkov zaobrok (malico), manj potreb po poslovnih in skupnih prostorih,manj opreme za posameznega delavca in še bi lahko naštevali.Kontrola kvalitete in kvantiteta dela je zagotovljena, morebitnekršitve delovnih zadolžitev pa zlahka ugotovljive. Če pri tem pomislimo,da lahko takoj znižamo stroške dela štiridesetih odstotkovdelavcev v eni enoti, pri tem lahko spodbudimo razmišljanje otovrstnih možnostih tudi v drugih službah celotnega javnegazavoda, bi verjetno prišli do sklepa, da bi lahko vsaj del svojihdelovnih nalog v nekaterih drugih enotah delavci prav tako opravljalina domu. Prihranek bi bil očiten, saj s vsestransko uporaboračunalnikov je moč prihraniti ogromno denarja. Finančna in prostorskakriza, ki obremenjujeta tudi Radio televizijo Slovenija, stadolgoročno brez dvoma rešljivi. Opisano razmišljanje o reševanjutežav javnega zavoda v Oddelku za arhiviranje in dokumentacijo jesamo droben in konkreten primer (predlog) začetka reševanjafinančnih in prostorskih težav. V prihodnje naj bi Oddelek za arhiviranjein dokumentacijo dobil dodatne delovne prostore, vendarverjetno v tem trenutku si nihče ne drzne napovedati, točno kdajbo RTVS začel z gradnjo novega prizidka, po drugi strani pa vidimo,da je moč prostorski problem delno rešiti brez dodatnih investicij,pa še prihranili bi nekaj denarja, ne da bi pri tem kakor kolispremenili tako kvaliteto kot kvantiteto dela. Glede na vsebino deladokumentalistov na domu pa bi odpadel tudi strah delodajalca, dabi izgubil nadzor na delom delavca in prav tako bi odpadla možnostza neupoštevanje delodajalčevih navodil.Čisto na koncu pa še retorično vprašanje: Zakaj vztrajamo pritakšni organizaciji dela v televizijski dokumentaciji, saj je delo nadomu postaja nekaj povsem vsakdanjega, je v praksi uveljavljenoin pravno urejeno?/april 12/ kričač 29

fotozapisfoto: Darko KorenPlanica30 kričač /april 12

azvedriloČRKI ZA LIN O VABECEDIVELIKALETALSKAPRIREDITEVTELOVADNI ELEMENTKRATEKREZEK ZVOKPRIGORENJUPROPA-GANDAZEMELJSKIRAVNIKVRSTA IGRENA SREČOOTOČJE PRIKAMČATKIPRITOKORINOKAV J. AMERIKIZADNJI DELDEBELEGAČREVESASTEKLENAPOSODA ZAGOJENJE RIBPOVELIČEVALEC KOGA,SLAVILECSPREMEMBAHITROSTIKEMIJSKEREAKCIJETOVARNAPOSODE IZCELJAVELIKAZAČETNAČRKAHIMALAJSKAKOZASESTAVILJOŽEPETELINGUSTAVKLIMTRešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite najkasnejedo 20.5.2012 v uredništvona naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo:1 kaseto ali zgoščenko ZKP, inknjigo kuponov; Rešitev prejšnjekrižanke: ROBERT PAJEK.Tokrat smo izžrebali: 1.NAGRADA: Dragan Bulič, RadioSlovenija, 2. NAGRADA: RihardŠoper, Paderšičeva 23, 8000Novo mesto 3. NAGRADA:Franci Cvetaš, Rojčeva ul. 7,1110 LjubljanaNAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/ZVIJAČA,FINTAMIŠIČASTORGANV USTIHODMEV,ODJEKSKLADATELJHAČA-TURJAN?, VI, ONIJEZERO(FRANC.)J. AMERIŠKOGORSTVOGLASBENIMOJSTERBAROKA(JOHANN S.)METULJJAPONSKIPRELEC(IZ AAAJJMM)RUSKI SLIKAR(ALEKSANDER(IZ REVINA)VELIKOSREČE PRIŽREBUGRŠKAČRKAREKA SKOZI CAMBRIDGETUDI REKA NAS. TASMANIJENAŠAIGRALKA(ŠTEFKA)POŠKODBASKLEPAEGIPČANSKISONČNI BOGRUDIZUPANCIEIDEMNASILNATATVINANagrajujemo izžrebance sKNJIGO KUPONOV 2za1.siV njej sodelujejo s kuponi zapopuste različni ponudniki spodročja gostinstva, športa,lepote, zdravja in razvajanja,zabave ter storitvenihdejavnosti. Več o knjigi nawww.2za1.siNe sili v ospredje!Pri ogledu terena producent, novinarka in urednik najdejo staro oljno svetilko.Poberejo jo in iz nje se prikaže duh, ki pravi: "Vsakemu od vas izpolnimeno željo."»Meni prvi, meni prvi!« vzklikne urednica. "Hočem biti na Bahamih, vozitihitri čoln in da sem brez vsake skrbi."Puff! V istem trenutku izgine."Zdaj pa meni!' pravi producent. "Hočem biti na Hawajih, ležati naplaži, imeti osebno maserko, neskončne zaloge Pina Colade in ljubezensvojega življenja."Puff! Tudi on izgine."OK, ti si zdaj," reče duh uredniku,ki reče: "Hočem, da sta oba takoj nazaj!"Kričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vprašanjein uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača./april 12/ kričač 31

od tod in tamPrgišče medalj slovenskimnovinarjemNedavno je bilo v turškemErzurumu že 59-to svetovnoprvenstvo novinarjev smučarjev(SCIJ), na katerem so spetvečino odličij pobrali članice inčlani slovenskega zastopstva.Med več kot 200 udeleženci iz50 –tih držav sveta so bili iznaše hiše tudi Vlado Krejač inDarko Koren, ki sta bila tudimed dobitniki medalj 11-članskegaslovenskega zastopstvain Mojca Dumančič, ki je aktivnosodelovala na okroglihmizah o novinarstvu v svetu.Svetovna novinarska srečanjaso namreč hkrati priložnost zapogovore in okrogle mize opoložaju novinarstva nasploh,ki postaja vse bolj zahtevenzlasti zaradi poročanj s kriznihžarišč in seveda tudi vse večjekonkurence različnih medijev,kar v marsičem lajša, hkrati patudi otežuje novinarsko delo. Leto postaja zaradi različnih željamedijskih lastnikov in javnostitudi življenjsko vse bolj nevarno,saj pri opravljanju delaletno izgubi življenje kar okrog100 novinark in novinarjev.Upokojenci na izletuMarčevsko spomladansko toplovreme je tudi upokojence RTV-ja prebudiloiz zimskega spanja. Na prvi izlet v letošnjemletu so se namenili v Mele pri GornjiRadgoni. Ogledali so si tropski vrt z orhidejami,med ogledom pa so jih preletavalieksotičnimi metulji različnih barv invelikosti. Tudi vrtičkarji in ljubitelji trajnicso prišli na svoj račun, saj so dobiliprenekatero idejo, kako urediti svoj vrt,kar upokojencem predstavlja neizmernoveselje ob siceršnjem rednem spremljanjudogajanj v naši hiši, v katero so mnogivtkali številna ali pa kar vsa leta aktivnegaustvarjanja.Marija Miklič.32 kričač /april 12