Junij-julij (.pdf, 2 MB) - Slovenske železnice

Junij-julij 2009Revija Slovenskih železnicAktualnoUkrepi za izboljšanje poslovanjaAktualnoNekaj novosti v potniškem prometuAktualnoSlovenske železnice – okoljsko ozaveščeno podjetjeIntervjuSilvo Berdajs: Kje smo in kam gremoPotniški prometIz Ljubljane v prestolnice Evropske UnijeTovorni promet12. sejem transporta in logistike v MünchnuVlekaSlovo električne lokomotive serije 362 »MEH«

Revija Slovenskih železnic junij-julij 20093AktualnoMiško KranjecFOTO: Miško KranjecPrihod vlaka na postajo Ljubljana Moste.Odkrivanje Slovenije sSlovenskimi železnicamiSredi junija je skupina 65 Angleževbila na enotedenskem turističnempotovanju po Sloveniji. V dnehturistične sezone to samo po sebine bi bila posebna vest, če to nebi bila posebna skupina s posebnimiželjami. Šlo je namreč zaangleške ljubitelje železnic, ki sosi želili ogledati Slovenijo predvsemskozi odprta okna železnikihvagonov ter ob hrumenju motorjevameriških dizelskih lokomotiv.Slovenijo so začeli odkrivali 17.junija in se s posebnim vlakom zljubljanske železniške postaje popeljalipo Kamniški progi. V naslednjihdneh so vlakom obiskali še drugekraje v Sloveniji in zamejstvu. Šloje za prvo tovrstno potovanje poSloveniji, ki ga je pripravila specializiranaangleška turistična organizacijaPTG Tours, katere sloganRails and Culture (Tiri in kultura)pove, kakšen je cilj njihovihpotovanj – približati znamenitostiposameznih dežel s potovanji ponjihovih železnikih progah. Čepravso potovanja namenjena predvsemljubiteljem železnic, jih dopolnjujejododatne dejavnosti, ki tistim, kito želijo, predvsem pa spremljajočimdružinskim članom, ponujajomožnost pobliže spoznati še drugeznamenitosti posamezne dežele, kiniso povezane z železnico in ali pane ležijo tik ob progi.V tednu dni so prepotovali vseslovenske proge, tudi tiste, kiso namenjene samo tovornemuprometu, kot je recimo progaLjutomer–Gornja Radgona.Zapeljali so se tudi v zamejstvo,na Opčine, v Pliberk, in prekoČakovca v Lendavo, ter si ogledalidelavnice za popravilo lokomotiv vLjubljani in Mariboru.Slovenske železnice so se tokratprvič srečale z organizacijo takoobširnega, pa tudi zahtevnegapotovanja, saj je bilo treba vožnjoizrednega vlaka uskladiti za vsakdan posebej z rednimi potniškimiin tovornimi vlaki, poskrbetiza zasedbo postaj, ki običajnoniso zasedene, ter se dogovoritiz železniškimi upravami sosednjihdržav. Vendar pa je vloženi trudveč kot upravičen, saj se obeta, dabo PTG med svoja stalna potovanjav Španijo, Portugalsko, Grčijo,Bolgarijo, ZDA, Rusijo in Ukrajinovključil tudi Slovenijo. Gre zaposebno nišo v turistični ponudbi,ki pa se v svetu čedalje bolj širi, nesamo med ljubitelji železnic, temvečtudi med tistimi, ki so se naveličaličedalje hujših gneč in zastojevna avtocestah in letališčih.Gledališki vlak Orient Express v SlovenijiGledališki vlak, ki si je sposodil imeod mednarodnega vlaka OrientExpress, je tako kot njegov slavnisoimenjak v preteklosti ponovnopovezal ljudi na Vzhodu in Zahodu,tokrat z gledališkimi predstavami.Na poti vlaka iz Ankare v Stuttgartso se potujoči gledališčniki ustavilitudi v Sloveniji in gledalce obdariliz dvema predstavama v Ljubljaniin tremi v Novi Gorici.Predstave so uprizorili na posebejprirejenem vagonu, ki so ga izdelaliv sodelovanju med Turškimdržavnim gledališčem in Turškimidržavnimi železnicami. Ob prihoduvlaka na prizorišče sta se bočnistranici vagona spustili in vagonse je v trenutku spremenil v pravigledališki oder. Gledališke predstavesi je bilo mogoče ogledati19. in 20. junija na tovorni postajiLjubljana Moste ter 21., 23. in 24.junija na potniški postaji v NoviGorici. Vstopnice so bile brezplačne.V projektu Orient Express, ki ga jepodprla Evropska unija, sodelujesedem gledališč iz šestih držav,Turška predstava Ex-Press.med njimi tudi Slovensko narodnogledališče Nova Gorica, ki je tudikoordiniralo priprave v Sloveniji.FOTO: Miško KranjecFOTO: Miško KranjecVsako sodelujoče gledališče napoti vlaka je uprizorilo predstavov svoji matični deželi. PredstaveFOTO: Miško KranjecFOTO: Miško Kranjecbodo uprizorili še na sklepni prireditvi17. julija v Stuttgartu. Ssvojimi deli so se tako v projekt,med drugimi, vključili tudi avtorjiMatei Visniec (Romunija), TenaŠtivičić (Hrvaška), Soeren Voima(Nemčija) in Hristo Bojčev.Turška predstava Ex-Press je bilavezni člen poti in se je uprizorila navsakem postanku. Turško državnogledališče iz Ankare je delo SirinaAktemurja Mustafe. Predstava, ki joje režiral Övül Avkıran, pripovedujeo popotnikih, ki stisnjeni v vagonupotujejo z Vzhoda proti Zahodu.Vse, kar so, so pustili za sabo inzdaj osamljeni potujejo nepoznaniprihodnosti naproti. Predstavosi je ogledala tudi veleposlanicaRepublike Turčije v Sloveniji AyşeSezgin in drugi predstavniki turškegagospodarstva, ki delujejo vSloveniji. Gledališčnike sta sprejelaZoran Janković, župan Ljubljane, inMirko Brulc, župan Nove Gorice.Več o projektu Orient Express si jemogoče ogledati na spletni stranihttp://www.etc-cte.org/.(MF)

4AktualnoUkrepi za izboljšanjeposlovanjaGeneralni direktor Slovenskih železnic,dr. Matic Tasič, je 10. junijas predsedniki reprezentativnihsindikatov ter predsednikom svetadelavcev Slovenskih železnic podpisaldogovor o določitvi in načinuizvajanja ukrepov za omejitev učinkovsvetovne gospodarske krize,izboljšanje poslovanja Slovenskihželeznic, ohranitev delovnih mestter ohranitev pravic delavcev izdelovnega razmerja, ki jih določajozakoni, Kolektivna pogodba zadejavnost železniškega prometa terdrugi splošni akti Slovenskih železnic.Dogovor bo veljal za obdobjeod 1. julija do 31. decembra2009.Dogovor vključuje ukrepe zapovečanje prihodkov, ukrepe zazmanjšanje izdatkov in materialnihstroškov, kadrovske ukrepe in ukrepeza zmanjšanje stroškov dela.Obenem pa dogovor vsebuje tuditrdno zavezo generalnega direktorjaSlovenskih železnic in njegovihsodelavcev, da bodo storili vseza izvedbo ukrepov za izboljšanjepogojev poslovanja, ki so v pristojnostiRepublike Slovenije.Dogovor vsebuje zavezo vodstvaSlovenskih železnic, da bo z dodatnimiukrepi do konca leta povečalopredvidene prihodke v tovornemprometu za 3 milijone evrov, vpotniškem prometu za 282.000evrov ter na področju infrastruktureza 1 milijon evrov. Poleg tegabo vodstvo naredilo vse, da bozagotovilo manjkajoča sredstva zaopravljanje obveznih gospodarskihjavnih služb (vodenje prometa inprevoz potnikov).V skladu z dogovorom bodo načrtovaniizdatki in materialni stroškina različnih področjih kar najboljzmanjšani.V času veljavnosti dogovora se nebodo ugotavljali presežni delavci.Dogovor določa, da se lahko vsemzaposlenim, razen zaposlenim zosnovno bruto plačo do 610 EUR,znižajo plače, odvisno od višineosnovne bruto plače (OBP):• za delavce z OBP do 610 EUR seplača ne zniža,• delavcem z OBP od 611 do 816EUR se plača zniža za 4 %• delavcem z OBP od 817 do 1206EUR se plača zniža za 4,5 %• delavcem z OBP nad 1207 EURse plača zniža za 5 %Plače po kolektivni pogodbi sebodo znižale ob hkratnem znižanjuplač delavcem z individualnopogodbo za 10 odstotkov in obskrajšanju delovnega časa na 36 urza najmanj 75 odstotkov zaposlenih,za kar bodo Slovenske železnicepridobile subvencijo države.Regres za letni dopust bo izplačannajpozneje do konca junija in bonižji od določil Kolektivne pogodbeza dejavnost železniškega prometa,glede na višino osnovne brutoplače (OBP):• delavcem z OBP do 816 EUR –v skladu s kolektivno pogodbo(cca. 1.000 EUR bruto)• delavcem z OBP od 817 do 992EUR – zmanjšan za 5%• delavcem z OBP od 993 do 1.206EUR – zmanjšan za 10%• delavcem z OBP od 1.207 do1.463 EUR – zmanjšan za 15%• delavcem z OBP od 1.464 do2.000 EUR – zmanjšan za 20%• delavcem z OBP nad 2.000 EUR– v višini minimalne plačeDogovor tudi določa pogoje zanapotitev delavcev na začasnočakanje na delo. Ta bo najprejpotekala na podlagi pisnega pozivavsem delavcem, ki se za ta ukrepodločijo sami. Nato se bodo nazačasno čakanje na delo napotilidelavci, ki izpolnjujejo enega izpogojev za upokojitev, šele natopa delavci z manj skupne delovnedobe.Aktivni oddih v letu 2009 ne bopotekal.Dogovor so podpisali dr. MaticTasič v imenu Slovenskih železnic,SŽ-Centralnih delavnic inSŽ-ŽIP, predsednik Sveta delavcevSlovenskih železnic, d.o.o. SilvoBerdajs, predsednik Sindikatastrojevodij Slovenije Zlatko Ratej,predsednik Sindikata železničarjevSlovenije Franc Zupanc, predsednikSindikata delavcev železniške dejavnostiSlovenije Nikola Kneževič,predsednik Sindikata železniškegaprometa Slovenije Damjan Rak,predsednik Sindikata železniškegatransporta Slovenije Jože Pavšek,predsednik Sindikata vozovnih preglednikovSlovenije Dejan Žolek,predsednik Sindikata vzdrževalcevželezniških voznih sredstevSlovenije Zdravko Skrbiš ter predsednikSindikata vzdrževalcev lokomotivMoste Diko Ivanovič.Generalni direktor Slovenskih železnic dr. Matic Tasič: »Gospodarska kriza je vplivala predvsem na tovorni promet Slovenskih železnic, kikar 90 odstotkov prevozov opravi v mednarodnem prometu. V prvem četrtletju 2009 se je količina prepeljanega tovora tako zmanjšalaza dobro četrtino. Glede na težak gospodarski položaj je prvi cilj Slovenskih železnic zaustaviti naraščanje izgube ter pričakovano izgubov letu 2009 zmanjšati na minimum. Hkrati bo potrebno zagotoviti tekočo likvidnosti podjetja in skupine Slovenske železnice ter postavitisolidno osnovo za razvoj v prihodnjih letih.«

Revija Slovenskih železnic junij-julij 20095AktualnoSŽ – okoljsko ozaveščeno podjetjeČasopis Finance je 15. junijaletos v prilogi objavil rezultatesamoocenjevanja okoljske ozaveščenostipodjetij v Sloveniji(Samoocenjevanje zelenostipodjetij). Od 300 povabljenihpodjetij se jih je odzvalo43. Najvišjo oceno 4,91 (odmožnih 5,00) sta prejela BTCin BSH Hišni aparati. Logističnapodjetja, ki so sodelovala vanketi, so se takole izkazala:Aerodrom Ljubljana: 4,00,Luka Koper: 4,33 in Slovenskeželeznice: 4,45.Vprašalnik za samooceno jepoleg identifikacijskih in splošnihvprašanj obsegal 25 vsebinskihvprašanj o okoljskem delovanju inozaveščenosti podjetij. Vprašanjaso se nanašala na večletne težnjezmanjševanja izpustov CO 2 ,zmanjševanje porabe energije,Slovenske železnice se zavedajo, da so lahkopravi strateški partner v mednarodnem prometu.Priložnosti vidijo v strateškem povezovanjus tujimi železniškimi družbami.Iskanje strateških partnerjev je sicer v pristojnostilastnika, vendar pa bodo Slovenskeželeznice dejavne in pozitivne, ker želijo bitizbiranja in ločevanja odpadkov,sisteme ravnanja z okoljem,okoljsko politiko, usposabljanjezaposlenih, obveščanje javnosti,sodelovanje s kupci, vključenost vprograme za varovanje okolja inpodnebnih sprememb itd. Čepravje mogoče na vprašanja odgovoritisubjektivno, smo se pri odgovorihposvetovali, in vprašanjem,na katera nismo imeli jasnegaodgovora, dali nižjo oceno oziromaga v celoti izpustili. S temsmo dosegli nižjo oceno, vendarje objektivnost večja. Če so tudidrugi delali podobno, je samoocenjevanjerealno.Rezultati samoocenjevanja sonavedeni po abecednem redu,kar pomeni, da ne gre za ranglestvico, temveč pa za prikazstanja. Kljub temu vsaka organizacijavidi, kje je glede na druge.Tako so Slovenske železnice zoceno 4,45 na 17. mestu, karpomeni zgornjo polovico od 43razvrščenih podjetij. Ocena 4,45ustreza 89 odstotkom možneocene. Najvišja ocena 4,91 paustreza 98 odstotkom možneocene. Omenimo še, da je bilanajnižja samoocena 2,16, karustreza 43 odstotkom možneocene. V dejavnosti logistikesmo med najboljšimi.Iz rezultatov lahko razberemo,da še ne moremo zagotovitipetletnega trenda nenehnegaizboljševanja na področju rabevirov, čeprav smo v zadnjih trehletih zmanjšali porabo električneenergije za vleko. Pri tekočihgorivih in pri porabi energijeza ogrevanje/hlajenje prostorovsmo bili manj uspešni. Nimamookoljsko certificiranih produktov,nosilec in akter povezovanja ter enakopravenpartner. Minister za promet dr. PatrickVlačič je glede razvoja Slovenskih železnicin morebitnega povezovanja s strateškimpartnerjem izjavil: »Povezovanje Slovenskihželeznic s strateškim partnerjem podpiram,gre za načelno odprtost za strateško sodelovanje.Omejevanje Slovenskih železnic lena slovenski prostor je v času, ko tudi drugiprevozniki vozijo po slovenskih tirih, neprimernastrategija. O samih modelih strateškegapovezovanja se mora odločati poslovodstvo.Stališče Slovenije pa je, da morainfrastruktura ostati v slovenskih rokah.«Generalni direktor Slovenskih železnic Dr.Matic Tasič meni, da bi moral biti strateškipartner kompatibilen s Slovenskimi železnicami.Tako bo mogoče bolje izkoristitimožnosti na petem in desetem vseevropskemkoridor oziroma možnosti na trgu,ki Slovenske železnice najbolje poznajo inkjer bi lahko nudile optimalno strateškopartnerstvo.imamo pa certifikat za sistemravnanja z okoljem. Okoljskanaravnanost pa ne prispevadovolj konkurenčni prednosti,ker prometna politika in drugeokoliščine usmerjajo promet naokoljsko manj ustrezne sisteme.Rezultat, ki smo ga dosegli, jerealna ocena in nas uvršča vokoljsko ozaveščena podjetje.Imamo pa tudi potencial zanadaljnje izboljšave. Zaposlenimin vodstvu je to spodbuda in priznanje,uporabnikom pa signal,da smo prevoznik, ki poleg znanihdejstev o ekološki primernostiželezniškega prometa velikovlaga v skrb za okolje in ohranjajenarave. Ne gre nam zgoljza zunanjo podobo, pač pa zasistemsko in trajno prizadevanjein nenehno izboljševanje.dr. Josip OrbanićMinister za promet podpirapovezovanje SŽ s strateškim partnerjemMinister za promet dr. Patrick Vlačič

6AktualnoNovosti za potnikeSlovenske železnice si prizadevajo postatinosilec integriranega javnega potniškega prometater storiti kar največ, da bi bil železniškiprevoz uporabnikom prijazen, še posebej pasi prizadevajo za vzpostavitev uporabnikomprijaznega primestnega prometa kot najpomembnejšegasegmenta potniškega prometana Slovenskih železnicah. Četrtega junija sona ljubljanski železniški postaji predstavilenekaj novosti v potniškem prometu: novamobilna dvigala za potnike na invalidskihvozičkih, prenovljeno kolesarnico, avtobuse,ki v kombinaciji z vlaki omogočajo večjo prometnogibljivost potnikov ter primer učinkovitegaoglaševanja na vlakih in lokomotivah.Z leve: Gorazd Hartner s PE potniški promet, direktordirektorata za invalide na ministrstvu za delo Cveto Uršičin direktor potniškega prometa na Slovenskih železnicahBoštjan Koren.Posodobljena kolesarnicaKolesarji bodo veseli posodobljene kolesarnicena ljubljanski železniški postaji. Trenutnoje v kolesarnici mogoče shraniti 76 koles,vendar bodo v prihodnje še povečali številoprostorov za shranjevanje za kolesa.Kolesarnica je varovana z videonadzorom, kiPosodobljena kolesarnica na postaji Ljubljana.FOTO: Antonio ŽivkovičFOTO: Antonio Živkovičje vključen v osrednji video sistem na ljubljanskiželezniški postaji, na postaji vodi do nje spiktogrami označena pot.Dvigalo za invalideVsak mesec se na vlakih Slovenskih železnicvozi v povprečju okoli dvajset osebna invalidskih vozičkih. Potujejo predvsemmed večjimi mesti, največ med Ljubljanoin Mariborom. Slovenske železnice so zatonabavile pet mobilnih dvigal za lažje vstopanjepotnikov z omejeno gibalno sposobnostjona vlake in z njih. Takšna dvigala sona postajah Maribor, Celje in Koper, dvepa na ljubljanski železniški postaji. Dvigalolahko dvigne ploščad z invalidskim vozičkomdo 1005 milimetrov visoko, njegovanosilnost je 260 kilogramov, lastna težapa 160 kilogramov. Predstavitve delovanjaMobilno dvigalo za lažje vstopanje potnikov z omejenogibalno sposobnostjo na vlake in z njih.takšnega dvigala se je udeležil tudi CvetoUršič, generalni direktor direktorata invalidez ministrstva za delo, družino in socialnezadeve. Poudaril je, da Slovenske železnicezelo dobro sodelujejo z direktoratom, kiga vodi, in si prizadevajo kar se da olajšatiuporabo vlakov vsem potnikom z omejenogibalno sposobnostjo.Oglaševanje na vlakih in avtobusihS Slovenskimi železnicami se vsako leto voziveč potnikov, lanska številka dosega že okrog17 milijonov prepeljanih potnikov in trendkaže na nadaljnje povečevanje. Večina potnikovna vlakih je starih med 15 in 50 let, mednjimi pa so najbolj številčno zastopani dijakiin študentje, zaposleni in poslovni potniki.Kot kažejo rezultati raziskav, so železniškeFOTO: Antonio ŽivkovičMinibus, ki vozi s postaje Postojna do Postojnske jame inPredjamskega gradu.postaje po svoji obiskanosti primerljive samoše z nakupovalnimi središči. Zato ni naključje,da postajajo Slovenske železnice kotoglaševalski prostor čedalje bolj zanimive inaktualne za oglaševalce.Vlak in avtobus – boljšaprometna gibljivostSlovenske železnice prevoze z vlakomdopolnjujejo z avtobusnimi prevozi, takože nekaj let opravljajo javni avtobusnipromet v občinah Litija in Šmartno priLitiji. V zadnjem času pa se intenzivno pripravljajona registracijo linij med Sežano,Divačo in Koprom. Avtobusna linija bizagotavljala hiter prevoz in pozitivno vplivalana turistični razvoj krajev.Avtobusi vozijo tudi od železniškepostaje Postojna do Postojnske jame inPredjamskega gradu ter s postaje Divačado Škocjanskih jam in Lipice. Z novimželezniškim voznim redom, decembraletos, načrtujejo uvedbo avtobusne linijemed Ljubljano in Trstom.Novi avtobus podjetja SŽ-ŽIP bo vozil potnike Slovenskihželeznic.FOTO: Antonio Živkovič FOTO: Antonio Živkovič

Revija Slovenskih železnic junij-julij 2009AktualnoEvropski dan ozaveščanja o nivojskih prehodihNič več nesreč! Evropa zavarnejše nivojske prehode!V Evropi se na nivojskih prehodihvsako leto ponesreči najmanjšeststo ljudi. Po izračunihUIC-ja povzročijo uporabnikicest 95 odstotkov teh nesreč.Železniški in cestni sektor jezato 25. junija organiziral vseevropskidan ozaveščanja onivojskih prehodih. Zavedatise je treba, da se je tem nesrečammogoče izogniti, če spoštujemoprometne prepise inpravila, ki veljajo na območjunivojskih prehodov.Evropski dan ozaveščanja o nivojskihprehodih se osredotoča navzgojno-izobraževalne ukrepe inspodbujanje varnega vedenja nanivojskih prehodih in v njihovibližini. Oblikovan je na dogodkihv posameznih državah, kiso 25. junija hkrati potekali narazličnih krajih v vsaki sodelujočidržavi članici s skupnim sporočilom»Nič več nesreč! Evropaza varnejše nivojske prehode!«Po vsej Evropi so delili letakena nivojskih prehodih, v šolah,avtošolah, taborniških klubih itd.Na železniških postajah in drugihosrednjih krajih so razobesiliplakate, po radiu in televiziji soobjavili posebna sporočila, organiziraneso bile tiskovne konferences predstavniki domačegain tujega tiska.Pri projektu so sodelovali cestnisektor, vladne agencije, železniškapodjetja, upravljavci infrastrukturein policija iz več kakor25 držav, vključno z neevropskimidržavami, evropska inmednarodna železniška združenja(CER, EIM in UIC), Evropskiforum za nivojske prehode(ELCF), Evropski svet za varnostv cestnem prometu (ETSC),Evropska železniška agencija(ERA) ter Evropska komisija inobčila. Poleg njih so zanimanjeza to pobudo pokazale tudištevilne neevropske države, kotso Avstralija, Kanada, Indija inJužna Afrika; evropski dan ozaveščanjao nivojskih prehodihbodo namreč uporabile kotspodbudo za poročanje o temvprašanju v svojih državah.7FOTO: Andrej VičičPodrobne informacije o dobrihpraksah in vzgojno-izobraževalnogradivo, katerega namenje opozoriti na problematikotveganega vedenja na nivojskihprehodih in v njihovi bližini,najdete na spletni straniwww.levelcrossing.net, posebejnamenjeni vprašanjem nivojskihprehodov.Postavitev mostne konstrukcijeza signale na postaji PivkaEvropski dan ozaveščanja o nivojskih prehodih je skupnazaveza, temelječa na podpisu Evropske listine o varnosti vcestnem prometu, ki cestnemu in železniškemu sektorju nalaga,naj pospešeno ukrepata, da se okrepi ozaveščenost javnostio nevarnosti tveganega vedenja na nivojskih prehodih. Takdogovor je bil sprejet lani marca, podpredsednik in komisar zapromet Antonio Tajani pa ga je pozdravil z besedami: »Varnost vcestnem prometu je za Evropsko komisijo prednostno vprašanje.Prepričan sem, da je treba take pobude spodbujati. Akcije, kot jeevropski dan ozaveščanja o nivojskih prehodih, bodo nedvomnoprispevale k izboljšanju varnost na nivojskih prehodih.«Nesreče na nivojskih prehodih zajemajo dva odstotka smrtnihžrtev v cestnem prometu, vendar pa kar tretjino vseh smrtnihžrtev v železniškem prometu. Dvajsetega marca so cestne inželezniške organizacije priznale skupno odgovornost za reševanjetega vprašanja s podpisom Evropske listine o varnosti vcestnem prometu. Listina je pobuda Evropske unije, njen ciljpa je pripravljanje konkretnih akcij, ocenjevanje doseženegain nadaljnja krepitev ozaveščanja o tem, da je treba zmanjšatištevilo prometnih nesreč in smrtnih žrtev z izmenjavo najboljšihpraks glede prometne varnosti v Evropi, pri tem pa posameznimali skupinskim pobudam dati evropsko razsežnost.Postavljanje jeklene mostne konstrukcije z avtodvigalom, 21. junija.Na železniški postaji Pivka so v drugi polovici junija, v sklopu zagotavljanjasvetlega profila tirov in dokončanja projekta modernizacijesignalnovarnostni naprav na progi Ljubljana–Sežana potekalamontažna dela jeklene nosilne konstrukcije portalnega mostu zatri štirilučne signale. Projekt je bil zelo zahteven, saj je bila mostnakonstrukcija, težka okrog deset ton, postavljena prek šestih tirov,v skupni dolžini približno 25 metrov in je tako eden največjihtovrstnih objektov na Slovenskih železnicah.Postopek oddaje del se je začel v drugi polovici lanskega leta.Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje IMK iz Ljubljane.Kljub močni burji so izvajalci del – podjetje Heser, d. o. o.,iz Radomelj ter podjetje Siemens v sodelovanju z delavciSlovenskih železnic opravili montažo po predvidenem načrtuin brez zapletov. V sklopu tega projekta pa je bila maja letospostavljena še ena polmostna jeklena konstrukcija. (OŽ)

8AktualnoMarino FakinŽe 39 let natečajamladih umetnikovOdprtje razstave so s svojim nastopom popestrili mladi likovniki – učenci Osnovne šoleToneta Čufarja iz Ljubljane, eni od letošnjih prejemnikov skupinskih nagrad, z mentorico,akademsko slikarko Mojco Pengov. Skupinsko nagrado so prejeli za slikanje na svili.V razstavnem prostoru Slovenskihželeznic na Kolodvorski 11 vLjubljani smo 1. junija odprlirazstavo nagrajenih likovnih inliterarnih del s tradicionalnega,letos že 39. mladinskega natečaja.Visoka številka brez dvomaizpričuje lepo tradicijo, pomenipa zgledno in uspešno sodelovanjemed Slovenskimi železnicamiin mladimi. Železniški natečajje namreč najstarejši natečaj zamlade v Sloveniji. Razstavo si bomogoče vse do konca oktobraogledati vsak dan od 8. do 16.ure.Letošnji literarni in likovni natečajsmo imenovali Potovanjez vlakom. Na natečaj se vsakoleto odzove veliko mladih iz vseSlovenije. Letos je sodelovalo kar199 osnovnih šol oziroma njihovihpodružnic iz vse Slovenije.Prejeli smo 4020 likovnih izdelkovin 1025 literarnih del. Naloga,izbrati zares najboljše med njimi,je bila za obe strokovni komisiji,literarno in likovno, prav trdoreh. Likovno komisijo je vodilaakademska slikarka mag. MilenaGregorčič, člana komisije sta bilatudi akademska kiparka MilenaBraniselj in slikar Žarko Vrezec.Najboljši posamezniki in posamezniceprejmejo knjižne nagrade,mag. Milena Gregorčičakademska slikarka,vodja strokovne likovne komisije»Otroška likovna dela so iskrena, zatojih je težko ocenjevati. Pri ocenjevanjuje bila komisija pozorna na govoricolikovnih elementov. Najprej pregledamovse slike in jih sproti izločamoza ožji izbor. Med njimi šele po daljširazpravi in presoji izberemo slike zanagrade.«za najboljša skupinska dela panagrajeni razredi odpotujejo naizlet z vlakom. Rezultati letošnjegarazpisa so objavljeni na spletniMarjana Habichtarhitektka,oblikovanje razstave»Vedno skušam ustvariti razstavniprostor, ki bo zanimiv otroškim očemin njihovi duši. Ambient je zatobarvit, sončen, vesel in čuten, scenapa izraža temo natečaja oziromapomemben dogodek na železnici.«Marjeta Žvelecslužba za splošne zadeve,organizacija natečaja»Razpis za natečaj smo poslali vsemosnovnim šolam v Sloveniji. Odzivje bil tudi letos zelo velik. Do koncamarca je svoje izdelke poslalo 199osnovnih šol.«Francka Buhslužba za pravne zadeve,organizacija natečaja»Otroci so zelo ustvarjalni, le spodbujatijih je treba. Veliko vlogo pri temigra mentor na šoli. Zanimivo je, da seje odzvalo veliko šol iz krajev, kjer niželezniške postaje.«Miloš Rovšnikvodja službe za prodajo in tarife vpotniškem prometu»Nagrajenci prejmejo brezplačnovozovnico za potovanje na želeni relacijiv Sloveniji. Na izlet z vlakom se lahkoodpravijo do konca leta. Praksa kaže,da se šole rade vračajo na železnico.Želimo jim približati tudi potovanje zvlakom v tujino, zato razmišljamo, dabi letos med nagrajenci izžrebali razred,ki bi prejel mednarodno vozovnico, naprimer za potovanje v Gradec.«

Revija Slovenskih železnic junij-julij 20099Aktualnostrani Slovenskih železnic. Mladelikovnike je pozdravil generalnidirektor Slovenskih železnic dr.Matic Tasič in jim zagotovil, dase bo tradicija nadaljevala tudi zže jubilejnim štiridesetim natečajem,ki bo naslednje leto.Železniški natečaj je najstarejšinatečaj za otroke v Sloveniji.Slovenske železnice v likovnokomisijo vedno povabijo priznaneakademske slikarje in kiparje.Doslej so tako v komisiji sodelovaliVladimir Lakovič, Bogdan Borčič,Jože Spacal, Zvest Apollonio,Lojze Logar, Tomaž Gorjup,Zdenka Golob, Boris Jesih, BojanŠtokelj, Mišo Strman in StaneKumar. Literarni komisiji je predsedovalaDarja Lavrenčič Vrabec.Razstavo je z veliko občutka zaizdelke mladih ustvarjalcev, takokot že vrsto let doslej, postavilaarhitektka Marijana Habicht.Nagrajene likovne izdelke si je mogoče ogledati do konca oktobra.Zgodovina natečajaŽelezničarji so prvič objavili razpisnatečaja za leposlovne prispevkeo železnici leta 1970, ob svojemprazniku, takrat 15. aprilu.Glede na dober odziv in ker somnogi učenci izdelke že takrattudi domiselno ilustrirali, se jetedanje Železniško gospodarstvoLjubljana odločilo za širše in trajnejšesodelovanje s šolarji vsehosnovnih šol in njihovih podružnicv Sloveniji. Natečaj se je vteh letih razpisoval pod različninaslovi (Klusov Joža, Mladinskiliterarni in likovni natečaj), imelpa je vsa leta cilj vzbuditi zanimanjeza železnico, za njen pomen,ki ga ima v narodnem gospodarstvu,za njen zgodovinskirazvoj, od parnih do modernihlokomotiv, vlakov, prav tako patudi željo zanetiti zanimanje inljubezen do posameznih poklicevna železnici, ter vzbuditi priljudeh ob prevozu varen in prijetenobčutek. Po presoji literatov,likovnikov, predstavnikov komisijter pedagogov je natečaj postaledinstven.Vodilo Slovenskih železnic je biloin je še danes vzbuditi z leposlovnoin likovno obdelavo mladihodkrivanje lepot slovenskegajezika, estetskega oblikovanja inbarvnega izražanja v najrazličnejšihpisnih delih in upodabljanju vrazličnih likovnih tehnikah. Mladiumetniki s svojimi izbranimi indomiselnimi deli vsako leto znovadokazujejo, da se o železnici invlakih lahko veliko napiše, nariše,naslika. Mladi ob igri in obresnem umetniškem ustvarjanjutako na prijazen način spoznavajopravi pomen in bistvo železneceste.Verižni eksperiment v Železniškem muzejuTridesetega maja je bila vŽelezniškem muzeju prireditev,imenovana Verižni eksperiment,ki jo je pripravil Tehniškimuzej Slovenije v sodelovanjuz Društvom matematikov, fizikovin astronomov Slovenije.Letošnja prireditev je bila že petapo vrsti in še posebej zanimiva.Obiskovalcev je bilo več kakorpetsto, med njimi je bilo dvestopetdeset predšolskih otrok, kiso si predstavo lahko ogledalibrezplačno.Verižni eksperiment je podobenpodiranju kolon domin.Namesto padanja domin sezaženejo naprave, ki tvorijo verigozanimivih fizikalnih pojavov:kotalijo se kroglice, prelivajo setekočine, nihajo palice, vrtijo semagnetnice ... Veriga je sestavljenaiz posameznih sklenjeniheksperimentov, pri katerih se vsakkonča tako, da sproži naslednjega.Eksperimenti so se začenjalivsake pol ure med 11. in 14. uro.V spremljevalnem programu sose predstavili študentje fizike izZagreba s prireditvijo Fizika ekspres.Po eksperimentih so ob 15.uri podelili nagrade.Novost pri letošnjem verižnemeksperimentu je bil ploščadnivagon, ki so ga v Železniškemmuzeju bili »izpulili« Feršpeduin ki občasno rabi kot miza zavlakce, tokrat pa so ga, s pomočjoTehničnega muzeja Slovenije,opremili z ograjo in uporabili kottribuno za odrasle. Tako so lahkootroci prišli čim bliže eksperimentomin jih odrasli pri tem niso ovirali.Nekatere naprave so bile žetako imenitno fantazijsko izpeljane,da bi jih bil vesel sam profesorBaltazar iz znane risanke!Marino Fakin

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200913Intervjuzna delovna mesta ter pravicedelavcev, ki jih določa kolektivnapogodba. V tem Dogovoru sonavedeni tako ukrepi za povečanjeprihodkov, kot ukrepi zazmanjšanje izdatkov in materialnihstroškov, seveda pa mimoukrepov za zmanjšanje stroškovdela enostavno ni šlo. Ključno paje, da so v Dogovoru navedenitudi ukrepi za izboljšanje pogojevposlovanja, ki so v pristojnostiRepublike Slovenije. Če RepublikaSlovenija ne prevzame obveznostiiz preteklih posojil, ne izvededokapitalizacije, ne poveča vlogeželezniškega prometa v Sloveniji,ne realizira nacionalnega programarazvoja javne železniškeinfrastrukture, ne sklene večletnihpogodb za javne gospodarskeslužbe ter nam preko njih priznarealno ceno in ne uredi področjasprejemanja novih predpisovs področja varnosti železniškegaprometa, se Slovenske železniceiz krize ne bodo izkopale.Kakšni ukrepi so konkretnopredvideni s straniSlovenskih železnic?Zaposleni so seveda najboljnenaklonjeni zniževanjuplač in morebitnemu odpuščanju.Kot prvo je v Dogovoru zelo jasnonavedena zaveza generalnegadirektorja, da v času veljavnostiDogovora, to je do konca letošnjegaleta, odpuščanj ne bo. Zaveza,da neposrednih odpuščanj nebo, pa velja generalno, saj namprojekcije kažejo, da se bo doleta 2012 upokojilo več kot tisočzaposlenih. Seveda pa ni mogočeizključiti, da bo uveljavljen ukrepčakanja na delo v okviru novegazakona o delnem povračilu nadomestilaplače. Po oceni naj bi načakanje na delo odšlo okrog 400zaposlenih. Verjamem pa, da sebo marsikdo za ta ukrep odločilsam, saj delavcu za čas čakanjapripada nadomestilo plače v višini85 odstotkov. Tako kot sem žeprej povedal, pa žal brez zmanjšanjastroškov dela enostavno nebo šlo. Dogovorili smo se zaselektivno zmanjšanje regresa zaletni dopust od 5 do 20 odstotkov,ki bo v enem delu izplačando konca junija, čeprav so bilazelo resna opozorila, da ga letosnaj ne bi bilo. Dogovorili pa smose tudi za selektivno zmanjšanjeplač od 4 do 5 odstotkov, todasamo pod pogojem, da se zanajmanj 75 odstotkov zaposlenihuvede 36-urni delovnik, kar v praksipomeni, da bomo imeli za 10odstotkov manj dela 5 odstotkovnižje plače. Je pa res, da smo takopri regresu, kot pri zniževanjuplač iz teh negativnih posledicizvzeli delavce z najnižjimi plačami,saj bodo ti dobili polni regres,plače pa se jim tudi ne znižujejo.Lahko iz tega odgovorasklepam, da Dogovor ocenjuješpozitivno?Kot sindikalistu mi je težko govoritio pozitivni oceni, ko se znižujejopridobljene pravice priregresu, plačah ..., je pa res, daje bil, po moje, nujno potreben.Smo del okolja, v katerem živimo,in misliti, da kriza samo nas nebo prizadela, je kratkovidno inneodgovorno. Ko ti promet padeza 33 odstotkov, je cena, ki smojo plačali z Dogovorom, še karznosna. Obstaja pa bojazen, dase bo Dogovor realiziral v celotisamo na področju zmanjševanjastroškov, povezanih z delom, dapa bo te realizacije na področjupovečanja prihodkov, zmanjšanjamaterialnih stroškov in na področjuukrepov v pristojnosti države,bistveno manj. Zato smo že obpodpisu Dogovora, tako generalnegadirektorja, kot druge vodstvenedelavce, zelo jasno opozorili,da bomo realizacijo budnospremljali in da bo zelo težkosklepati nove dogovore, če se ravnokarpodpisani ne bo realiziral vceloti, in to na vseh področjih.Ali lahko podaš tudi kakšnooceno o dosedanjem delunovega generalnega direktorja?O tem, kako je bil dr. MaticTasič imenovan na to funkcijo,je bilo prelitega že veliko črnila.Po mojem mnenju mu je s temnovi nadzorni svet naredil večškode kot koristi. Se pa zgodbaz njegovim imenovanjem, zaradisočasnega opravljanja županskefunkcije, očitno še ni končala inpostaja stvar nekega političnegaprestiža. Osebno me kaj dostine zanima, kaj dela v svojemprostem času, pa čeprav je tožupanovanje. Ocenjevali ga bomopredvsem po tem, kako bo vodilSlovenske železnice. Dosedanjiodnosi so bili korektni, dalo pa bise jih še izboljšati. Kot negativnoocenjujem posamezne kadrovskemenjave, ki so bile, po mojemmnenju, izvedene brez utemeljenihin bolj iz političnih razlogov,čeprav ne posegam v njegovopravico, da si postavi ekipo, ki jizaupa. Kot pozitivno pa ocenjujemnjegovo stališče do strateškegapovezovanja in prihodnjeorganiziranosti Slovenskih železnic.Znano je namreč, da zagovarjaorganiziranost Slovenskihželeznic v obliki holdinga z odvisnimidružbami. V tem stališčulahko najdemo posamezne stičnetočke tudi z našimi, saj absolutnonasprotujemo delitvi Slovenskihželeznic na povsem samostojniinfrastrukturni in transportni del.Kot pozitivno lastnost pa ocenjujemtudi njegovo energijo in voljodo dela, saj na trenutke kaže vseznake deloholika.Kako pa novi nadzornisvet?Novi nadzorni svet, ki ga je vladaimenovala letos, se je zapletel žena samem začetku. Tako z imenovanjemsvojega predsednika,kot potem z načinom imenovanjageneralnega direktorja. Je pa pomojem to predvsem posledicaneavtonomnega delovanja članov,ki jih je imenovala vlada,saj imam občutek, da so precejpodvrženi navodilom, ki prihajajoiz ministrstva za promet.Kako ocenjuješ odnosministrstva za promet doSlovenskih železnic?Človek dobi občutek, da je prisotennek negativen odnos, predvsemdo socialnih partnerjev, sajse do sedaj še nismo srečali, pačeprav je dr. Patrick Vlačič obljubil,da se bo udeležil 20. obletniceSindikata strojevodij Slovenije, pase je potem ni. Pa v končni fazi,to niti ni, ne vem kakšen problem,problem je, če to vpliva naodločitve, povezane s Slovenskimiželeznicami.Kaj pa odnosi med sindikati?Mislim, da so dobri. Enkrat boljši,enkrat malo slabši. Pomembno paje, da se znamo v ključnih stvarehvedno poenotiti. In verjamem,da bo tako tudi v prihodnje.Pred nami niso lahki časi, saj senam približuje vstop strateškegapartnerja in nov model organiziranosti.Svoje stališče o temimamo in verjamem, da ga bomozagovarjali z vsemi sredstvi, ki sonam na razpolago. Je pa res, danekateri zelo dosti razmišljajo otem, da je mogoče moč sindikatovoslabiti z delitvijo železnic nainfrastrukturni in transportni del.Ta razmišljanja niso nova in soprisotna že od leta 1997. Nimajopa z realnostjo nobene veze. Inprej bodo posamezniki spoznali,da smo sindikati dejstvo, boljebo, tako zanje kot za železnice inv končni fazi za vse nas.No, upam, da so bralci dobilivsaj približno sliko o tem,kaj se bo, če se bo dogajalo.Pa ima Silvo kaj prostegačasa?Ne. (je preprosto izjavil, potemko se je od srca nasmejal) No,situacija ni tako kritična, kot jebilo slišati, ha, ha. Moj prostičas v glavnem razporejajo drugi.Tako pač je. Drugače pa, ko miže uspe izginiti pred javnostjo,rad preprosto izginem v gozd ssvojo labradorko Tajo (ona vsajnima težav s kolektivno pogodbo,plačami, pogajanji, mediji …, ha,ha, šalim se, šalim).Imaš kakšno končno miselza naše bralce?Večkrat sem govoril o tem, daje treba skrbeti tako za podjetje,kot za pravice zaposlenih. Iskanjeravnotežje med interesi podjetjain interesi zaposlenih vsekakor nilahka naloga, ni pa nemogoča.Kajti kaj nam bo podjetje, čenimamo pravic, in kaj nam bodopravice, če nimamo podjetja, vkaterem bi jih uresničevali.Silvo, hvala ti za čas ininformacije!Malenkost. Pozdrav bralcem,katerim želim, da preživijo čimlepši dopust, s čim manj skrbi.

14IntervjuRobert ZakrajšekMiroslav JelaskaOdšel je kot raziskovalec,vrnil se je kot umetnikZamislite si naslednjo sceno.Hodite po mestu, po staremdelu mesta, iz kateregadobesedno vejejo prizori inglasovi nekega daljnega časain se vam slikajo pred očmi,kot prebliski. Pogledate levo,pogledate desno, povsod duhzgodovine. In nato pogledpreskoči stoletje ali več naprejin znajdete se na istem mestu,samo tukaj, sedaj. V mislihse poigravate z idejo, kako bibilo lepo, če bi lahko podoživelitiste trenutke, jih ujeli nafotografski papir, morda naslikarsko platno. In podoživitetrenutke, ki so jih doživljaliVan Gogh, Picasso, Monet indrugi mojstri, ko so ustvarjaliin na svoja platna ujeli delček,majhen trenutek časa, kijih je zapisal v zgodovino. Innenadoma vas preblisne, dasploh ni pomembno, zakaj jeumetnik določen motiv ustvarilravno na tak način. On gaje pač tako videl, enako kotvi vidite nek motiv v tistemtrenutku. Naslednji trenutekbo morda videti drugačen. Innato se pojavi želja, da bita trenutek delili s svetom,morda sami s sabo, ter gapreprosto prenesli na platno.Je to težko? Na to vprašanjeni odgovora.Vse je stvar trenutne ideje ininspiracije. Ker mi to vprašanjeni dalo miru, sem se pogovorilz gospodom MiroslavomJelasko, dolgoletnim sodelavcemPrometnega inštitutaSlovenskih železnic. Po odhoduv zasluženi pokoj se je predalstrastem ustvarjanja in uspeltrenutke časa ujeti na platno,kar nam je približal na razstavislik, ki jo je imel v avli

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200915Intervjuuprave Slovenskih železnic naKolodvorski 11 v času med23. februarjem in 20. marcem.Sam sem si jo ogledal. Moramreči, da vam je lahko žal, če stejo zamudili. Spoštovani bralci –gospod Miroslav Jelaska.Gospod Jelaska, predstavitese našim bralcem.Lep pozdrav. Sem MiroslavJelaska, iz Ljubljane, rojen pasem leta 1945. Po izobrazbisem univerzitetni diplomiraniinženir elektronike, diplomiralsem na Fakulteti za elektrotehnikov Splitu, v tistem času podokriljem Univerze v Zagrebu.Delal sem tudi doktorat izteme »Raziskave podatkovnihtokov v upravljalskem informacijskemsistemu za prevozblaga z namenom določanjakomunikacijskih zmogljivosti«na Univerzi v Beogradu, karpa na žalost nisem izpeljal dokonca zaradi znanih dogodkov,ki so se zgodili leta 1991.Govorim pet tujih jezikov,nekatere bolje, druge maloslabše, vendar pa me vseenone bi prodali, če bi se znašel vkaki tuji deželi (smeh).In kakšna je bila vaša karierana Slovenskih železnicah?Večino časa sem svoje znanjepodajal na Prometnem inštitutu,in sicer sem bil, če greva povrsti – od leta 1970 do 1973AOP analitik, od leta 1973 do1975 vodja skupine za avtomatizacijoprocesov, od leta1976 do 1983 vodja skupineza operacijsko raziskovanje inod leta 1983 do 1994 vodjaraziskovalne dejavnosti. Medletoma 1994 in 2005 pa sembil dejaven kot konzultant priI.A.P. – Inštitutu za avtomatizacijoprocesov. Na Prometneminštitutu Slovenskih železnicsem torej preživel kar 24 let,ki so bila, moram reči zelozanimiva. Izkušnje, ki sem jihpridobil v času svoje kariere,so bogate, saj sem kotraziskovalec delal na številnihprojektih, na primer na področjusimulacije gibanja vlaka,modeliranju v izdelovanju voznegareda, delovanju ranžirnepostaje, izračunu zmogljivostiželezniških prog, modeliranjusistema električne vleke in še bise našlo. Veliko izkušenj imamtudi s področja simulacijsketehnike in vrednotenja simulacijskihmodelov.Morda so se prejšnji navedkibralcem zazdeli komplicirani,pa vendar ni tako. NaPrometnem inštitutu smo preprostopovedano že davnegaleta (sedaj lahko rečemo tako),uvajali računalniško tehnologijov proces dela. Vendar smobili malenkost pred časom,tako da so se te nove tehnologijele stežka »prijemale«. No,moram povedati, da to niso biliračunalniki v takem pomenu,kot jih poznamo danes. Našprvi računalnik je imel samo64 kB, kar je danes, predvsemmladim, nepredstavljivo malo.Samo poglejte današnje prenosneUSB-ključe. Imajo »celomorje« spomina. Seveda je bilazmogljivost premajhna, zatosmo s pomočjo nekega angleškegapodjetja spomin podvojilina 128 kB, kar je bil takratvelik napredek. Moram pa šepripomniti, da je bil naš takratniračunalnik v samem vrhuv našem prostoru. Samo enabanka je imela boljšega. Kotzanimivost naj povem, da smože leta 1973 z računalnikomizdelali prvi grafikon voznegareda, kar so takrat v svetu imelisamo Japonci in Američani.Lep uspeh.Sedaj pa, da se malo»odklopiva iz omrežja«,preidiva na temo, ki meres zanima. Slikarstvo invaše ustvarjanje na tempodročju. Kaj v človekusproži impulz za ustvarjanje?Težko bi rekel. To ni nekaj,kar bi se dalo zapisati, nevem, morda z matematičnoformulo. Preprosto ugotoviš,da to hočeš početi in da tozmoreš. Vse drugo je usmerjanje,čas in vadba, vadba,vadba … (smeh). Risal semže kot majhen otrok, in to,moram reči oziroma kot sopovedali, uspešno. Nato semzadevo zaradi službenih obveznostipostavil v kot, sedaj paspet polno ustvarjam. Delampod vodstvom akademskegaslikarja Petra Beusa, ki ima šolov Ljubljani. Z njegovimi nasvetisem tudi sestavil repertoar zarazstavo v upravni zgradbi SŽ.In kako poteka to učenje?Kaj se človek pri tem uči?Veliko stvari! Zanimiva je naprimer tako imenovana »disciplinaroke«, kjer se človek naučivleči poteze. Poteza morabiti ena sama, izpeljana odzačetka do konca, brez nepotrebnihvmesnih pavz. Natoje tukaj poznavanje tehnik slikanja,barv, mešanja le–teh.Zelo pomembno je tudi znanjeuravnoteženja barv, saj stem izrazimo nek predmet alipokrajino oziroma jima damopoudarek v neki kompoziciji.Na razstavi sem videl,da rišete tudi portrete.Še posebej mi je padel voči portret nekega dekleta,ki je bila res pravalepotica, pa čeprav je nepoznam, sem kar nekajčasa strmel vanjo. Kakovam uspe narediti potrettako »živ«?Potret je zgodba zase. Najprejzačneš z osebami, ki jihpoznaš. To je osnova. Sevedabrez osnovnega poznavanjaanatomije obraza ne gre. Natogreš naprej, in spet rišeš, rišeš,dodeluješ, dokler oseba predtabo ne zaživi in te dobesednopogleda z risbe. Takrat veš, daje to to. Povsem preprosto,ha, ha.No, bom pa enkrat respoizkusil. Kakšnega»smeškota« bom že spravilskupaj, ha, ha. Kaj panajraje rišete in v kakšnivelikosti?Kot sva že rekla, portrete inpokrajino. Po velikosti najrajeizdelujem slike galerijskegatipa, to je za stanovanjain galerije, torej manjše prostore.To imenujemo intimnaumetnost. Sem pa do sedajnaredil tudi deli dveh našihzelo poznanih slikarjev - »Nadivanu«, mojstra Sternerja inpa »Križanke v jeseni«, mojstraJakopiča. Oba sta zelo priznanaslovenska impresionista.Impresionizem je namreč smer,ki me nekako najbolj privlači.To, da slikar naredi sliko nekegapriznanega mojstra, torejkopijo, imenujemo »v častslikarju«. Pred dvema letomaje bila v ljubljanskem hoteluUnion razstava ameriškega slikarja,ki je razstavil svoje kopijesvetovnih mojstrov. Razliko jetežko opaziti. Tudi v svetovnoznani galeriji v francoskemLouvru je veliko kopij.Zaupajte mi še, kako stese odločili za razstavo?Ta je bila vaša prva večjarazstava.Povsem preprosto. Prijatelj mije dejal, da so moje slike, če jihne bom delil s svetom, tako kotdenar, zakopan na vrtu. Imašga in ga obenem nimaš. To meje gnalo naprej in razstava jebila tu.Sklepna misel za bralce?Ne bojte se upokojitve. Toobdobje, ko ne »delate«, jevaše zlato obdobje, verjemitemi. Ustvarjajte in počnite tisto,kar ste vse življenje želeli početi.Ne sedeti pred TV ekranomin samo gledati, kako življenjena njem beži mimo. To je vašeživljenje. Izkoristite ga v popolnosti!Vsem v poduk! GospodMiroslav, najlepša hvalaza vaš čas.Enako tudi tebi. Lep dan šenaprej.

16KadriMarino FakinPodelitev priznanj zatrideset let delaFOTO: Petra Kozina HalčakovaJubilanti so se zbrali v Železniškem muzeju.Devetindvajsetega maja je bila vŽelezniškem muzeju pod častitljivostreho nekdanje kurilniškerotunde, ki zdaj daje zavetje imenitnimmuzejskim eksponatom,slovesna podelitev priznanj vsemželezničarkam in železničarjem,ki so že cela tri desetletja zvestiželeznici ali njenim odvisnimdružbam. Letos je bilo še posebejslovesno, saj je tri desetletjaneprekinjenega dela na železnicislavilo prek štiristo zaposlenih.Veteranska skupina plesalk inplesalcev ter glasbenikov folklorneskupine ŽKUD Tine Rožanc,eden od pomembnih stebrovtradicije železniškega kulturnegapoustvarjanja, so jubilanteGeneralni direktor dr. Matic Tasič je čestital jubilantom.FOTO: Antonio Živkovič

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200917Kadrirazveselili s prekmurskimi plesi.Zbrane je nato nagovoril generalnidirektor Slovenskih železnicdr. Matic Tasič, ki je povedal,da je iskreno vesel in počaščen,da lahko pozdravi jubilante obpraznovanju tridesetletnice delana železnici, in jim zaželel obilosreče, dobre volje in optimizmatudi v prihodnje.»Ta visoki poklicni jubilej, ki gahkrati smem imenovati tudiživljenjski, zasluži, da mu vsiskupaj izrazimo svoje globokospoštovanje in iskrene čestitke!Še prav posebej pa to veljaza železnico, saj dobro vemo,da smo železničarji vselej znaliceniti in predvsem spoštovatinavezanost na to svojo železnocesto. To je tista globoko ukoreninjenatradicija, ki je, kot nampravi zgodovina, že tolikokratizpričala svoje izjemno pozitivnestrani. Lahko smo veseli inponosni, da smo si kot pomembendel zahtevnega prometnegasistema Slovenije, in obenemEvrope, s skupnimi prizadevanjiustvarili dobro ime in ugled. Pritem bi, spoštovane slavljenke inspoštovani slavljenci, še posebejrad poudaril vašo veliko vlogoin vaš dragoceni prispevek!« jepoudaril dr. Tasič.Po podelitvi plaket in simboličnihdaril, ki so jih podeljevali vodjeorganizacijskih enot, pa je sevedasledil še neuradni, za marsikogaprijetnejši del, v katerem nimanjkalo obujanja spominov nabolj ali manj prijetne dni dela naSlovenskih železnicah.Jubilanti o delu na železniciMira DroskSVTK Celje»V mladosti sem si vedno želeladelati na železnici. Doma je bilonamreč malo možnosti za zaposlitev,toda zgolj slučajno sem dobilaslužbo na železnici. Če bi se še enkratodločala za poklicno pot, bi seseveda zopet odločila za železnico.Mladim je danes verjetno težko,drugače razmišljajo, kot smo mi, inčasi so se zelo spremenili.«Silva Severtehnična referentka,kontejnerski terminal Maribor Tezno»Leta 1979 je bilo na železnici velikodela, bili smo zelo pridni in ustvarjalni.Zdaj je sicer nekoliko težje,vendar se na kontejnerskem terminalu,na srečo, povečujejo prevozikontejnerjev. Ves čas sem delala nakontejnerskem terminalu in uživalasem pri delu na železnici. Mladimsvetujem, naj se izobražujejo, inpriporočam jim delo na železnici, kerje res ustvarjalno.«Drago ŽniderSekcija za vleko Maribor»Od leta 1979 sem bil zaposlen vSekciji za vleko Ljubljana, zadnjihpet let pa v Sekciji za vleko Maribor.Na prehojeni poti je bilo veliko lepihin nekaj manj lepih trenutkov. Ssodelavci imamo lepe odnose in siveliko pomagamo, kar je v teh časihše posebej dragoceno. Na splošnoimam namreč občutek, da so se poletu 1990, od osamosvojitve naprej,odnosi med zaposlenimi v podjetjuprecej poslabšali.Mladim na železnici bi priporočil, da naj svoje delo opravljajočim bolj kakovostno, s pripadnostjo podjetju, s srcem in dušo.Med sabo si moramo pomagati, s tem dejansko krepimomedsebojni odnos in odnos do podjetja, da lahko ustvarjamoboljše rezultate in izboljšamo poslovanje.«Majda Zorkotehnologinja za komercialo,Sekcija za potniški promet Maribor»Mislim, da so bili leta 1979, kosem prišla na železnico, veliki lažjičasi kakor danes. V tridesetih letihsmo prestali kar nekaj reorganizacijin prebrodili smo tudi nekaj kriz, vosemdesetih letih smo na primerprejemali plače v dveh delih. Upam,da bomo trenutno recesijo tudi prebrodiliin da bom dočakala še sedem,osem let, da se bom lahko zasluženoupokojila.Osemnajst let sem delala v tovornemprometu, to so bila čudovita leta. Potem je prišlo do prelomnice,ko sem morala na novo delovno mesto, v potniškipromet. Vse gre, če imaš dobro voljo. Zdaj sem v potniškemprometu že nekaj let in bi kar tukaj ostala, saj sem zadovoljnas svojim delom in upam, da so tudi drugi zadovoljni z mano.Mladim priporočam, da se čim več učijo in si v mladih letihpridobijo izobrazbo. Vsa leta sem se izobraževala ob delu inna koncu končala fakulteto. Če bi pogledala nazaj, bi se prejodločila za študij, ne pa da sem se ga lotila v tako poznih letih.«Franc Pavličvodja centralne transportne operative»Trideset let dela na Slovenskihželeznicah je bilo zelo prijetnih. Začelsem v Mariboru na srednji šoli, nadaljevalsvojo poklicno pot pri takratnemtozdu za promet Zidani Most,nato sem šel za eno leto v Ljubljanoza vlakovnega odpravnika. Delal semv Brestanici in pozneje v Dobovi, kjersem postal operativni pomočnik,namestnik šefa postaje. Med gradnjošengenskega mejnega prehoda pasem postal šef postaje. Na prehojenopot na Slovenskih železnicah sem zelo ponosen.Najraje sem spominjam svojih prijateljev in sodelavcevželezničarjev. Če ne bi bili tako enotni in povezani ter če ne bitako dobro sodelovali, ne bi mogli doseči tako velikih uspehov,niti ne bi mogel ostati na železnici trideset let. Delo me veseli.Najbolj mi je ostala v spominu gradnja mejnega prehodaDobova. Štejem si za veliko čast, da smo ga zgradili brezkakršnega koli izrednega dogodka.Mladim, ki so šele začeli svojo poklicno pot na železnici,predlagam, da naj vzljubijo železnico in jo sprejmejo zasvojo, potem bodo lahko opravljali svoje delo kakovostno.Zavedati se moramo, da ima železnica poseben pomenv družbi, vse je pogojeno z varnostjo. Razdrobljenost nidobra, delovati moramo kot družina. Če poči en člen, potemželeznice ni več.«FOTO: Petra Kozina HalčakovaFOTO: Petra Kozina HalčakovaZa kulturno-zabavni program so poskrbeli veterani folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc.Spominska ura za tri desetletja dela na železnici.

18KadriMarija KaračićMenedžment kadrov instaranje prebivalstvaSkorajda ni avtorja, ki bi govoril o zaposlenih, menedžmentu kadrovin drugih vidikih kadrovskega področja, ne da bi vsaj deloma pritrdilmnenju, da so zaposleni eden tistih delov organizacije, od katerega jeodvisno, koliko bodo cilji organizacije uresničeni ter kakšne možnostiin poti razvoja se bodo za organizacijo odpirale v prihodnosti idr.Prav tako se večina avtorjev zaveda staranja prebivalstva in posledičnostaranja delovne sile, zaradi nižje natalitete pa manj razpoložljivihmlajših iskalcev zaposlitve. Navedene spremembe bodo v prihodnostizahtevale premišljeno obravnavo in pravočasno ukrepanje.Trend staranja prebivalstva in vpliv na trg delovne sileStaranje prebivalstva je pojav, s katerim se srečujejo družba in organizacije.Demografski težnji današnjega časa sta nižanje natalitetein podaljševanje življenjske dobe kot posledica razvoja v medicini invečje kakovosti življenja. Posledica zgornjega pa je tendenca staranjaprebivalstva.Staranje prebivalstva vpliva na zaposlovanje in trg dela. Starejši soedini rastoči segment prebivalstva v Evropi. Povprečna starost zaposlenegana področju EU narašča. Večina zakonodaje EU opredeljujekot starejšega tistega delavca, ki ima več kakor 55 let. V praksi sostarostne meje določene različno, na primer z razmejitvijo zaposlenih,starih do 50 in nad 50 let.Posledice staranja prebivalstva za trg delovne sile v Sloveniji so med drugimzmanjševanje populacije delovno sposobnega prebivalstva, staranjedelovno aktivnega prebivalstva in naraščanje števila upokojencev.Ob težnjah staranja delovno aktivnega prebivalstva se neogibnodotaknemo vprašanja produktivnosti. Rezultati večine raziskav sopokazali, da je povezava med staranjem delovne sile ter produktivnostjokompleksna. Na eni strani so mlajši delavci bolj prilagodljivi, lažjein hitreje se učijo, vendar jim primanjkuje izkušenj. Na drugi straniso starejši delavci sicer nekoliko manj spretni in prilagodljivi v hitrihstrukturnih gospodarskih spremembah ter spremembah delovnegamesta oziroma področja dela, vendar imajo dragocene izkušnje zadelo na trenutnem delovnem področju. Prav zato se starejši delavci vprimerjavi z mlajšimi bolje izkažejo na delovnih mestih, ki zahtevajoveliko urjenja in izkušenj. Mlajši delavci se na drugi strani bolje izkažejov nalogah, ki zahtevajo veliko natančnost in spretnost pri delu zrokami, zelo hitro mentalno obdelavo informacij, v službah, v katerihprevladujejo slabše delovne razmere, kot so: izpostavljenost močnemuhrupu, huda vročina ali mraz, slabše osvetljeno delovno mesto terv fizično napornih delih, ki zahtevajo veliko moč in vzdržljivost.Vloga menedžmenta kadrovKako se bodo organizacije spopadle s posledicami starajoče se družbe,bo pomembno vplivalo na uspešnost njihovega delovanja. Če sebodo hotele organizacije uspešno soočiti z zmanjševanjem delovnoaktivnega prebivalstva in starostno raznolikostjo zaposlenih, bodomorale z dejavnostmi menedžmenta kadrov slediti naslednjim ciljem:ohranjanje kakovostne dejavnosti starejših zaposlenih, pridobivanjein ohranjanje mlajših zaposlenih ter razvijanje in ohranjanje uspešnegamedgeneracijskega menedžmenta. V preteklosti se je večina

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200919Kadriorganizacij (tudi v Sloveniji) s presežkom delovne sile odločala, da bozmanjšala število zaposlenih z odpustitvijo ali predčasno upokojitvijostarejših delavcev. Starejši zaposleni so pomembni nosilci človeškegakapitala, vir znanj, sposobnosti in dragocenih izkušenj. Pomembnoje, da organizacije najdejo pravi način, kako bodo lahko bolj izrabilesposobnosti in izkušnje starejših zaposlenih predvsem z zagotavljanjemučinkovitega prenosa pridobljenega znanja s starejše generacijena mlajšo. Enako pomembno je tudi to, da se starejši zaposleni zavedajo,da je kakovosten in uspešen prenos njihovega znanja na mlajšezaposlene nujen in potreben.Na drugi strani se delež mlajših na trgu delovne sile zmanjšuje, polegtega so mlajši delavci izjemno mobilni, pogosteje izrabijo bolj zanimivepriložnosti, ki jim jih ponujajo druge organizacije. Mladi v Slovenijisestavljajo najbolj izobražen, fleksibilen in prilagodljiv del delovne sile,ki pa je tudi bolj kot starejši del delovne sile podvržen fleksibilnimoblikam dela in zaposlovanja. Konkurenca med organizacijami pri pridobivanju(mladih) kandidatov za delovna mesta bo čedalje večja. Pripridobivanju kandidatov je čedalje pomembnejši ugled organizacijekot delodajalca. Med dejavnike, ki vplivajo na ugled organizacije, štejemodelovne razmere, odnose med zaposlenimi, plačo in druge ugodnosti,skrb organizacije za družinsko življenje, možnost izobraževanjain usposabljanja, napredovanje, varnost zaposlitve, lokacija idr.kadra. Na delovnih mestih petega tarifnega razreda, kamor sodi večinaizvršilnih delovnih mest (z zahtevano peto stopnjo izobrazbe), je potekalorelativno redno novo zaposlovanje in s tem pomlajevanje kadra nateh delovnih mestih.Tabela 1: Povprečno število zaposlenih z določeno stopnjo izobrazbe.Stopnja izobrazbe Leto 2001 Leto 2008 Maj 2009I 46 48 48II 41 46 47III 37 40 41IV 41 43 44V 40 40 41VI 43 46 46VII+VIII+IX 42 43 44Podrobneje si kaže z vidika starosti ogledati tudi nekatere izobrazbeneskupine na SŽ, d. o. o., ki veljajo za deficitarne. Zaradi boljše preglednostiin primerljivosti so predstavljeni podatki o odstotku zaposlenihz elektrotehnično, gradbeno, strojno oziroma ekonomsko smerjoizobrazbe (upoštevana je bila sedma stopnja izobrazbe), ki sodijo vposamezni starostni razred (za leta: 2001, 2008 in maj 2009).Stanje na Slovenskih železnicahObravnavano staranje prebivalstva in posledično delovne sile je vidnotudi na Slovenskih železnicah. Iz spodnjega grafa je mogoče zelo jasnorazbrati, kako se je povprečna starost zaposlenih višala od leta 1997do danes. Leta 2006 je bila na primer povprečna starost zaposlenihna Slovenskih železnicah 43 let, medtem ko je bila v organih državneuprave povprečna starost 42 1 . Za primerjavo lahko damo tudi podateko zaposlenih v medijski hiši RTV Slovenija, kjer je bila konec leta 2008povprečna starost zaposlenih 45,6 2 leta (pri nas 43,3).ODSTOTEK7060504030STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH Z IZOBRAZBOELEKTROTEHNIČNE SMERI (VII.)20012008200944POVPREČNA STAROST ZAPOSLENIH204342414039383738,339,039,740,240,741,441,842,542,843,043,3 43,310070DO 2526-40 41-50 51-55 56-60STAROSTNA SKUPINAOD 61STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH Z IZOBRAZBOGRADBENE SMERI (VII.)363519971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008LETO6050200120082009Odstotek zaposlenih, ki so stari nad 50 let, je na SŽ, d. o. o., 26,1,medtem ko znaša odstotek na ravni Slovenije 27,4 (na RTV Slovenijaje 34,4). Vidimo, da smo z vidika tega parametra nekoliko pod povprečjem,kar je pozitivno.Zanimiv je tudi podatek o povprečni starosti zaposlenih z določenostopnjo izobrazbe. Tabela 1 kaže, da je povprečna starost najvišja prizaposlenih s prvo, drugo in šesto stopnjo izobrazbe. Razen v skupinizaposlenih s peto stopnjo izobrazbe je v vseh drugih skupinah zaznativišanje povprečne starosti zaradi manj intenzivnega pomlajevanjaODSTOTEK403020100DO 2526-40 41-50 51-55 56-60STAROSTNA SKUPINAOD 611 Glej več v: Slovenska javna uprava v številkah. Ministrstvo za javno upravo, 2007.2 Glej več v: Staranje zaposlenih: odgovornost in izziv podjetij - RTV Slovenija (mag. Cvetka Žirovnik).

20KadriODSTOTEK50403020100STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH Z IZOBRAZBOSTROJNE SMERI (VII.)DO 2526-40 41-50 51-55 56-60STAROSTNA SKUPINA200120082009OD 61Iz grafov, ki prikazujejo stanje pri zaposlenih z elektrotehnično, gradbenoin strojno smerjo izobrazbe od leta 2001 do danes, opazimovečanje deleža zaposlenih v starostni skupini 26-40 let, kar je vsekakorpozitivno, saj gre za pomlajevanje kadra in s tem posodabljanjebaze znanja, ki ga prinaša razvoj na posameznem področju. Opazimolahko tudi upad deleža zaposlenih s posamezno smerjo izobrazbe sv starostnih razredih od 41 do 50 ter od 51 do 55 let (ne velja le zarazred 51-55 pri zaposlenih z izobrazbo s področja gradbeništva).Kako v prihodnost?V današnji starajoči se družbi bo morala organizacija razviti uspešenmedgeneracijski menedžment, s katerim bo koordinirala in nadziralaraznolikost, ki je posledica različne starostne strukture zaposlenih, dabi zagotovila uspešno doseganje svojih ciljev. Medgeneracijske razlikese na primer kažejo v komunikacijskih slogih, delovni etiki, odnosu doavtoritete, razumevanju timskega dela in osebne odgovornosti ter vodnosu do tehnologije.Organizacije bodo uspešneje reševale medgeneracijske konflikte, čebodo ustvarile možnosti za odprto komunikacijo med zaposlenimi,če bodo oblikovale generacijsko mešane time in spodbujale medgeneracijskosodelovanje tudi na neformalni ravni.Neučinkovit medgeneracijski menedžment se bo zrcalil v poslabšanikomunikaciji med zaposlenimi, zaostritvi medsebojnih konfliktov inpovečanju fluktuacije, kar pa bo vplivalo na produktivnost organizacijekot celote.Pri pridobivanju novega, mlajšega kadra imajo organizacije večmožnosti za dejavno spodbujanje pridobitve kakovostnih kandidatovza svoja delovna mesta. Nekatere možnosti so sklepanje dogovorovo sodelovanju s posameznimi fakultetami in drugimi visokimi, višjimiter srednjimi šolami, skrb za primerno podobo in vpogled javnostiv delovanje organizacije (omogočanje razglednih ekskurzij po zanimivihtočkah), izvajanje praktičnega usposabljanja, skrb za dodatnousposabljanje zaposlenih (organizacija različnih funkcionalnih izobraževanjin sodelovanje pri ustvarjanju optimalnejših razmer za formalnoizobraževanje) ter aktivno kadrovsko štipendiranje. Na Slovenskihželeznicah že izvajamo nekatere ukrepe, kot so na primer izvajanjefunkcionalnega izobraževanja, praktičnega usposabljanja študentov,izvajanje programa študija ob delu ter kadrovsko štipendiranje.ODSTOTEK50403020STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH ZEKONOMSKO IZOBRAZBO (VII.)200120082009PovzetekNa koncu želim povzeti razmišljanje številnih avtorjev, ki se ukvarjajo zmenedžmentom kadrov, o katerem menim, da lahko pomeni primernovodilo za organizacije, ki se soočajo s težnjami višanja povprečnestarosti svojih zaposlenih. Z razvojem zaposlenih, tako starejših kotnovo pridobljenih mlajših kadrov, bodo organizacije poleg reševanjaizzivov, ki jih prinaša starajoča se družba, tudi uspešneje odgovarjalena druge dejavnike, kot sta večja konkurenčnost in razvoj, saj razvojzaposlenih vpliva na večjo produktivnost in inovativnost ter izboljševanjekakovosti storitev. Pozitiven vpliv naj bi bil zaznan tudi v zmanjševanjuabsentizma in fluktuacije.100DO 2526-40 41-50 51-55 56-60STAROSTNA SKUPINAOD 61V primeru zaposlenih s sedmo stopnjo izobrazbe z ekonomskegapodročja vidimo, da se je delež zaposlenih v starostnem razreduod 26 do 40 let od leta 2001 do danes zmanjšal, medtem koso se deleži v višjih starostnih razredih (41-50, 51-55, 56-60)povečali.Iz kratke analize, ki jo dopušča obseg članka, vidimo, da je tudi naSŽ, d. o. o., opazno višanje povprečne starosti zaposlenih, tako nasplošno, kot v posameznih skupinah zaposlenih s posamezno stopnjoizobrazbe. Pri tem pa je treba omeniti, da je višanje povprečnestarosti različno intenzivno glede na posamezno stopnjo in smerizobrazbe, predvsem zaradi različno intenzivnega zaposlovanjanovega kadra.Literatura in viri:• Confronting demographic change: a new solidarity between the generations – Greenpaper. Bruselj : European Commission: employmnet & social affairs, 2005.• Walker, A. 1997. Combating age barriers in employment. Luxembourg : European foundationfor the Improvement of Living and Working Conditions.• Verša, D. 2002. Zaposlovanje starejših. Politika zaposlovanja, Fakulteta za družbene vede,Knjižna zbirka Politični procesi in inštitucije.• Disney, R. 1998. Can We Afford to Grow Older? Cambridge – Massachusets : The MITPress.• Medvedšek, B. 2002. Staranje prebivalstva in prehod iz zaposlenosti v upokojitev.Ljubljana : Ekonomska fakulteta.• Dimovski, V. 2008. Nova veja managementa – management starostnikov. Združenjemanager. Najdeno 12. avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.zdruzenje-manager.si/storage/3883/18_Nova_veja_managementa.pdf• Beaver, G. & Hutchings, K. 2005. Training and developing an age diverse workforce inSMEs: The need for a strategic approach. Education + Training, 47 (8/9), 592-604.• Franca, V. & Pahor, M. 2007. Prednosti uglednega delodajalca pri pridobivanju kandidatov.HRM strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu, 5 (19), 56-61.• Milkovich, G. T. & Boudreau, J. W. 1997. Human resource management. (8th ed.)Boston: Irwin/McGraw-Hill.• Friday, E. & Friday, S. S. 2003. Managing diversity using a strategic planned changeapproach. Journal of Management Development, 22 (10), 863-880.• Novak, M. 2007. Medgeneracijske razlike in vloga HRM. HRM strokovna revija za ravnanjez ljudmi pri delu, 5 (19), 30-34.• Vidmar Svetlik, J. 2008. Razvoj in vključevanje zaposlenih - pomembni aktivnosti managementačloveških virov v starajoči se evropski družbi. Ljubljana: EF.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200921KadriMilivoj KrpanOdvajanje od kajenjabrez trpljenjaZadnje čase ni več tako samoumevno, da namkadilci izpihujejo dim v obraz in da lahko kadijokjer koli. To je veljalo prej, ko so imeli kadilciabsolutno prednost. Zdaj pa se ljudje temuupirajo, ne želijo več delati v zakajenih prostorihin ne želijo, da jim nasilni kadilci pihajo vnos vsepovsod. Sicer pa tudi zakoni naredijosvoje, pa čeprav marsikdo le zamahne z roko,češ, kaj me briga.Kajenje je nezdrava navada, ki se je ni mogočezlahka znebiti. To vedo tudi železničarji, saj jihzakonodaja ni obšla. Stresno življenje jim situacijoše otežuje. Ti, ki svoje delo opravljajo v nočnihurah, se skušnjavi tobaka še teže uprejo.Če se kdo želi odvaditi kajenja, potrebujemočno voljo. Pomaga pa si lahko tudi z različnimimetodami, da je pot do uspeha lažja. Zaeno učinkovitejših metod zdravljenja zasvojenostis tobakom se je pokazala elektrostimulacija,ki jo ponuja Center za odvajanje od kajenjav Ljubljani. Letos praznuje že deseto obletnicoin ima podružnice tudi v Mariboru, Celju, Izoli,Novi Gorici ter Novem mestu.Metodo so pred nami uporabljali v tujini in njenučinek je preverjen. Z njo stimulirajo določenerefleksne točke na telesu, ki so povezane zzasvojenostjo s tobakom, s čimer vplivajo na širšisistem in celotno telo. Terapija odpravi potrebotelesa po nikotinu, ki je živčni strup. Bistvenotudi zmanjša živčno krizo, ki nastane pri kadilcihtakrat, ko se odvajajo od kajenja. Uspešnost je80 do 90-odstotna. Trajanje terapije določijo natemelju podatkov, kot so starost, spol, leta kajenja,število pokajenih cigaret. Opravijo tudi preizkuskapacitete pljuč, da okvirno vidijo, kakšnoje zdravstveno stanje, in po potrebi napotijostranko na specialistični pregled. Potem sledistimulacija točk, kar običajno traja od dvajsetminut do pol ure. Po mikromasaži prejme vsakastranka paket naravnih zelišč za štirinajstdnevnoterapijo, ki razstruplja telo. Zelišča so v oblikikapljic in so le dodatna pomoč. Če terapija znapravo ne pomaga, tudi zeliščna terapija nezaleže. Po terapiji se intenzivnost odtegnitvenihznakov oziroma abstinenčne krize po navadihitro zmanjša. Tanka prevleka nikotina in katrana,ki je nastala na vseh prizadetih organih,se počasi raztaplja in postopno odstranjuje iztelesa. Ko telo nima nikotina, se začne drugačevesti, vsaj kratkoročno. Dolgoročno pa se izboljšajovse telesne funkcije, tudi prebava. Nekateriljudje imajo težave, drugi ne. Nekateri se zredijo,drugi ne. Odziv organizma je odvisen od posameznika,opaža naš sogovornik.Možnost uspeha je že po prvi terapiji, ki trajaskupaj s pogovorom dobro uro. Če človek šečuti potrebo po kajenju, lahko terapije ponavlja,dokler zasvojenosti ne odpravi. Po terapijahsi organizem opomore in postane tak, kotpred zasvojenostjo.V center najpogosteje prihajajo po pomoč ljudje,ki kadijo že eno ali več desetletij, malo večje žensk kot moških. Nekaj je vedno tudi povratnikov,ki so se ujeli v začarani krog zasvojenosti.Kandidati za neuspešno odvajanje od kajenjaso zlasti ljudje, ki so v stresu in si ne vzamejočasa zase. Vzrok, da znova sežejo po cigareti, jeobičajno neko čustvo, stres, prepir, travmatičnidogodki, kot so smrt, ločitev ali finančne težave.Prav zato je nikotin najbolj zahrbtna snovna tem svetu. Povratnikov je pri kadilcih več kotpri vseh drugih odvisnostih. Kadilec vse rešujes cigareto. Prižge jo, če je vesel ali žalosten, čese spre … Vedno najde razlog za kajenje, vsepsihološke težave rešuje z nikotinom. Cigaretapa ga zadovolji le za trenutek, zato že čez nekajminut potrebuje nov odmerek.Po terapiji morajo kadilci zaradi mehanskihnavad odstraniti vse cigarete iz bivalnih indelovnih prostorov. Prvo obdobje po terapijije po navadi najbolj kritično, potem nevarnostobčutno upade. Človek mora namreč zavestnonadzirati svoje vedenje. Vsaka napaka je lahkousodna. Samo trije dimi in zasvojenost je tu. Tuni šale in ni vmesne poti. Zato veliko ljudi »pade«na tem izpitu. Toda vodilo vsakega kadilca, ki siželi opustiti cigarete, naj bo: »Stanje ne morebiti slabše, zato gre lahko le na bolje!«Štefka Novakreferentka, postaja Ljubljana»Preprosto ne razumemljudi, kako si lahko takolahkomiselno uničujejozdravje. Zares pozdravljamprepoved kajenja!Nemalokrat sem po prijaznizaslugi sodelavcev kadilcevprišla iz službe tako prepojenas cigaretnim dimom,da so me otroci celoobtožili, da kadim.«Ivan Kovačičtehnični strokovni sodelavec»Prav gotovo je za nekadilcebivanje v istih prostorih skadilci močno neprijetno. Vstavbi so nam uredili kadilnico,kadimo lahko tudiv hišnem atriju; sicer pa vslužbi ni prav veliko časaza kajenje. Sam pa skušamintenzivno zmanjševati»dozo« – trudim se …«Monika ZalokarInfo center, mednarodna blagajna»Sem dokaj zmernakadilka, seveda z občasnimiabstinenčnimi premori.Kljub temu pa stoodstotnoodobravam protikadilskizakon, še posebejprepoved kajenja navlakih. Prav dobro se šespominjam, kako obupnozadušljivo je bilo včasih vvagonih!«Sašo Žinkosprevodnik, Novo mesto»Sam, kot nekadilec, semsi oddahnil pravzaprav želeta 1994, ko smo ukinilikajenje na notranjih vlakih.Nenadoma me niso večpekle oči, laže sem dihal… Brez dvoma pa jeprotikadilski zakon pravibalzam za vse uboge dosedanje»pasivne« kadilce.«Miran Čuksamostojni strokovni sodelavec»Lahko se pohvalim, da od22. julija 2006 ne kadim,in v nasprotju s številniminisem občutil nikakršneabstinenčne krize. Še platB: vsak dan sem dal nastran »cigaretni« denar.Rezultat: v enem letu tisočevrov! Pozdravljam prepovedkajenja, prej je ne bibil nikoli, priznam …«

22Kadridr. Zdravko LavričMobing –čedalje bolj skrbzbujajoč pojav vdelovnih okoljihLjudje preživimo na delovnem mestu velikosvojega časa, zato so dobri delovniodnosi toliko bolj pomembni, kakor tudiključni za uspešno poslovanje vsake organizacije.Delavec, ki čuti pripadnost podjetju,pomeni največji kapital za podjetje.Pripadnost podjetju pa je najbolj odvisnaod spoštljivih odnosov med delodajalci indelavci, ki postajajo čedalje pomembnejši.K temu bistveno pripomore jasna komunikacija,ki je nujna za pravočasno in korektnoposredovanje potrebnih informacij,spremljanje poteka delovnih nalog in nenazadnje tudi za hitro reševanje nastalihkonfliktov, ki so neogibni sestavni delodnosov v podjetju.Ob današnjem načinu hitrega življenja, čedaljevečji tekmovalnosti, želji po čedalje večjemdobičku, konkurenci, krizah in grožnjah predizgubo delovnega mesta, se ustvarjajo tudičedalje večje možnosti za slabše odnosena delovnem mestu, ki povzročajo psihičneobremenitve in razne oblike nasilnega vedenja,kar s tujko imenujemo mobing. Posledicetakšnih odnosov na delovnem mestu seodražajo v socialnih, psihičnih, čustvenih inzdravstvenih težavah delavcev.Kaj je mobing?Besedo mobing, ki opisuje nasilno vedenjena delovnem mestu, leta 1984 prvič v temkontekstu uporabi Heinz Leymann 1 . Mobingopredeli kot: neetično in sovražno komunikacijona delovnem mestu, kjer ena osebaali skupina oseb vnaša konflikte v določeno1 Prim. Leymann H.,: The Mobing Encyclopedia. /http://www.leymann.se/, 1996.osebo, pri čemer je ta v podrejenem položaju.Takšna oseba se znajde v položajunemoči, izpostavljena je namernemu, sistematičnemu,dlje časa trajajočemu nasilnemuin zlorabljajočemu vedenju. Namen takšneganasilnega vedenja ali čustvene in psihičnezlorabe je prizadeti zaposlenega do te mere,da se ni zmožen več vključiti v delovno okoljein je posledično zaradi tega prisiljen zapustitidelovno mesto.Za mobing (psihično in čustveno nasilje) nienotne definicije. Lahko pa rečemo, da gre zanamerno dejanje, ki se odraža kot organizirana,načrtna oblika delovanja oziroma pritiskana posameznika, ki je kot žrtev nemočna tarčanapadalca, ki želi žrtvi namerno škodovati.Mobing ima cilj in ta je na primer maščevanjeali namen izriniti ustvarjalnega in sposobnegasodelavca z njegovega delovnega mesta.Da ne bi prihajalo do zamenjave pojmov, jetreba poudariti razliko med konfliktom inmobingom. Pri konfliktu gre za nasprotujočesi teženje, ali drugačen pogled na nekostvar, gre torej za enkratno dejanje. Preprostnesporazum pa se lahko zaostruje in serazvije v osebni konflikt, ki lahko preraste vpsihično nasilje. Pri mobingu pa gre za dlječasa trajajoče in sistematično ponavljajočese dejanje. Mobing je pogosto odraz slabostivodje, ki se boji konfliktov in skuša v svojinemoči z nasilnim vedenjem ter šikanamiobvladovati podrejene/ga/.Heinz Leymann je v svojih raziskavah navedel45 dejanj, ki označujejo mobing. Tadejanja je razdelil v pet skupin, ki se nanašajona: (1) napad na možnost komuniciranja - naprimer omejevanje možnosti komuniciranja,prekinjanje govora, kričanje, grožnje, izmikanjestikom; (2) ogrožanje osebnih socialnihstikov - ignoriranje delavca, izolacija, premestitevdaleč od drugih sodelavcev; (3) napadna socialni ugled - govorice za hrbtom,norčevanje, poskus smešenja, poniževanja;(4) napad na kakovost dela - posameznik nedobiva delovnih nalog, dodeljevanje nesmiselnihnalog, dodeljevanje vedno novih nalogter nalog, ki so daleč pod nivojem sposobnostidelavca in s tem žalijo njegovo dostojanstvoin (5) napadi na zdravje posameznika,žrtve - siljenje k zdravju škodljivih nalog,fizične zlorabe, namerno povzročanje škodeposamezniku, spolni napadi. Če naštejemo lenekatere znotraj teh petih skupin.Nekateri avtorji navajajo, da je mobing proces,ki poteka v štirih fazah. Prva faza sezačne s konfliktom, ki se, če se ne reši,zaostruje in pripelje do nasilnega dejanja.Žrtev doživlja prve psihosomatske težave, kinajpogosteje vodijo v bolniško odsotnost. Vdrugi fazi, ki preraste v psihični teror, žrtevpostane tarča nenehnih napadov, kar ji povzročahujše psihične težave. V tretji fazi ježrtev veliko odsotna z dela zaradi zdravstvenihtežav, na primer zaradi depresije. Zaradipomanjkanja zbranosti naredi žrtev čedaljeveč napak. Izrekajo ji opomine, deležna jelahko disciplinskega ukrepa. Pri žrtvi se lahkopojavljajo tudi misli na samomor. V četrtifazi pride največkrat do prekinitve delovnegarazmerja. Zaradi močnih psihosomatskihobolenj postane žrtev celo trajno nesposobnaza delo.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200923KadriVzroki za nastanek mobingaMobing je kombinacija več vzrokov, ki senanašajo na posameznika, delovno okolje,odnose med sodelavci, kakor tudi na načinvodenja organizacije. Raziskave 2 so pokazale,da se psihično nasilje dogaja predvsem vorganizacijah, kjer podpirajo nasilno vedenje,pri avtoritarnem (vodja ima prvo in zadnjobesedo) in »laissez-faire« (vodja se izogibavsakršni odgovornosti) načinu vodenja.Med povzročitelje psihičnega nasilja sodijopredvsem psihopatski (značajsko, osebnostnoneuravnovešeni) menedžerji, ki lahko trpijo zakompleksom manjvrednosti.Vzroke, ki povzročajo pojav mobinga lahkorazdelimo v tri osnovne skupine: (1) strokovni(kamor štejemo na primer neznanje),(2) osebni (osebna nezrelost vodje) in (3)poslovni vzrok (finančne in kadrovske težavedelodajalca). Leymann pa jih razdeli v štiriskupine: (1) organizacija dela (enosmernakomunikacija, premalo zaposlenih, nejasnanavodila za delo, slabi medsebojni odnosi); (2)način vodenja (pravilno upravljanje človeškihvirov, jasna navodila); (3) socialni položaj žrtve(socialno šibkejši, spol, barva kože, kulturnain nacionalna pripadnost); (4) moralni nivoposameznika.Vrste mobingaMobing, ki ga izvaja vodja nad podrejenimsodelavcem, označujemo z izrazom bossing(po nekaterih raziskavah okrog 36 odstotkov).Mobing skupine podrejenih proti nadrejenemupa se imenuje staffing (med 5 in10 odstotki). Pri tem gre za trpinčenje ališikaniranje, skratka za izvajanje načrtnegapsihičnega terorja ali maltretiranja, to jezatiranja, poniževanja ali ogrožanja drugeosebe. Takšno nasilje imenujejo tudi vertikalnimobing (55 odstotkov). Horizontalni mobingpa je izvajanje nasilja med zaposlenimi, ki sona istem hierarhičnem nivoju (po raziskavahokrog 45 odstotkov). 3V zadnjem času, z razvojem sodobnejše tehnologijein medmrežja, pa se je pojavila še enaoblika mobinga, ki se imenuje e-mobing. Greza nasilje, kot je vdiranje v računalniške sisteme,okužbe računalnikov z virusi, kopiranje inbrisanje datotek ipd.Kakšne so lahko posledice mobinga?Posledice psihičnega in čustvenega nasilja, kise kažejo predvsem pri zdravstvenih težavah(psihične, vedenjske in psihosomatske težave),nadalje v socialni izolaciji, medsebojnihodnosih, osebnih krizah, kakor tudi v povečanemtveganju za samomor, v prvi vrsti občutižrtev.Negativne posledice občutijo tudi sodelavci,ki se počutijo krive zaradi nastale situacije.Postane jih strah pred možnostjo, da tudi samipostanejo žrtev napadov. Strah pa jih je tudiposledic, če bi se postavili v bran žrtve.Hermina Šabanovreferentka za izterjavo»Mobing se v Slovenijiseveda dogaja, v različnihoblikah, toda prizadetikajpak ne reagirajo, kerse pač bojijo za svojadelovna mesta, in takoštevilni primeri večidel žalostajajo prikriti. Upampa, da bo prišel čas, kosi bodo ljudje vendarleupali na glas izraziti svojemnenje.«Matej Hribarvarnostni inženir»Problem poznam,marsikaj sem o tem tudiprebral. Sam ga sicer neobčutim, verjamem pa, daso mu številni izpostavljeni.Takšen pojav je sila težkonadzorovati, kaj šele omejiti.Včasih »žrtvi« okolicaniti ne verjame. In kadarse človek čuti stisnjenega vkot, da ne vidi rešitve … «Jože VerderberInfo center, informacije»Včasih se dá temu tudiubraniti, odvisno odposameznika in njegovesamozavesti, in kakouspešen je pri svojemdelu. Najlaže je šikaniratitam, kjer začutiš, da ne boodpora. Tisti, ki »mobira«,vselej počne to z vzrokom– pospravlja stvari, ki jih prisebi ne zna pospraviti.«Vesna Kaiservodja vlaka ICSDavor Škrinjartelefonist»Sama sicer na srečonimam neposrednihizkušenj z zloglasnimmobingom, toda lahko sipredstavljam, kako groznomora biti, če greš vsakojutro v službo z muko. Respa je tudi, da so nekateristvari poenostavili, inlahko že vsak postranipogled postane mobing.«»Tudi sam poznam primer:možakar je pustil službo,začel terorizirati okolico,in ni se končalo dobro.Prav gotovo bi morali popodjetjih vpeljati pomočpsihologov, ki bi v ljudehpomagali zbuditi občutekstrpnosti in uvidevnosti.Bojim pa se, da bo položajiz dneva v dan slabši.Posledice nastanejo tudi za podjetje, kajti sslabimi medsebojnimi odnosi se slabša delovnovzdušje, zmanjšuje se kakovost dela ins tem produktivnost ter motivacija za deloin inovativnost. Povečuje se število bolniškihodsotnosti. Povečuje se fluktuacija zaposlenihin stroški usposabljanja novih delavcev.Zagotovo pa posledice mobinga vplivajo tudina negativni ugled podjetja v družbi.Ne nazadnje posledice mobinga občuti tudicelotna družba, ki nosi breme zdravljenjaposledic psihičnega nasilja, breme bolniškegastaleža in končno tudi invalidske upokojitvetrajno nezmožnih delavcev za delo.Kako preprečevati psihično in čustvenonasilje (mobing) na delovnem mestu?Stopnja zavedanja o pojavu mobinga in kaj toje, je na splošno zelo nizka, po drugi strani paje stopnja tolerantnosti do tega pojava zelovisoka. Z mobingom se je treba spopasti, predendo njega sploh pride. Psihično in čustvenonasilje se ne sme ignorirati. Treba ga je začetireševati takoj, ko ga prepoznamo. Pomembnoje, da imajo nadrejeni ustrezno znanje s tegapodročja, da lahko pomagajo pri reševanjutakoj, ko zaznajo prve pojavne oblike in simptomemobinga (povečanje bolniškega staleža,povečanje odpovedi pogodb iz osebnih razlogov,povečanje napak pri delu in upad kakovostidela, agresivna komunikacija, nestrpnostv delovnem okolju ipd.). Zaposleni pa morajobiti seznanjeni tudi o tem, kam se lahkoobrnejo po pomoč, v primeru psihičnega inčustvenega nasilja.Prvi in zelo pomemben korak pri preprečevanjumobinga je preventiva. Napredna podjetjadelajo na preventivi, ki najprej zagotavljaizobraževanje – torej osveščanje delavcev otem, kaj mobing je, kako ga prepoznavati in opravicah žrtve v zvezi z mobingom. Vsi zaposlenimorajo dobro poznati pojav mobinga,njegove vzroke, posledice in sankcije.Idealno je, če ima podjetje usposobljenenotranje svetovalce, ki imajo znanje, sposobnostiin pristojnosti za ukrepanje, na katere selahko žrtev obrne po pomoč v primeru pojavapsihičnega nasilja. Naslednji korak pa je lahkokonkretna pomoč žrtvi, da se jo pomiri, se jiizrazi razumevanje in podporo ter v nadaljevanju– bodisi z iskanjem nove zaposlitve, bodisiz denarnimi sredstvi za rehabilitacijo ali psihoterapevtskopomoč, za dodatno izobraževanje,da si na ta način lahko povrne samozavestin ponovno zaupanje vase. Najslabše je, čevodstvo ne naredi ničesar. S tem ignorira problemin da celo tiho podporo storilcu, drugimzaposlenim pa daje sporočilo, da je dovoljenonasilje na delovnem mestu, da bodo lahkooni sami naslednje žrtve nasilja. To pa pogo-

24Kadrijuje občutek ne-varnosti, kar posledično kvaridelovno klimo in motivacijo zaposlenih.K preventivi in preprečevanju mobinga vdelovni organizaciji lahko pripomore tudiizdelava etičnih načel, ustreznih pravil in vrednotorganizacije, ki postanejo del zaposlenih,s katerimi se poistovetijo in tako razvijejo večjopripadnost in zavezanost podjetju.Glede na težave pri dokazovanju mobingana delovnem mestu, je lahko v veliko pomočin dokazno gradivo tudi pisanje osebnegadnevnika žrtve. Žrtev mobinga v njem zapisujevse, kaj se je na delovnem mestu vsakdan dogajalo, kakšno nasilje je doživljala, kdoje povzročitelj, odzivanje nadrejenih, njeniobčutki in posledice.Pravna podlaga za preprečevanjemobinga45. člen Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l.RS, št. 42/2002) govori o tem, da mora delodajaleczagotavljati takšno delovno okolje, dadelavec ne bo izpostavljen neželenemu ravnanju,ki bi žalilo dostojanstvo delavca s stranidelodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev,za kar je delodajalec kazensko odgovoren. Vta namen mora delodajalec sprejeti ustrezneukrepe za zaščito delavcev. S sprememboZakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št.103/2007) v 4. odstavku 6. a člena, zakonprepoveduje trpinčenje na delovnem mestu,ki ga tudi definira.Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS,št. 56/1999) navaja, da je vsak delodajalecdolžan sprejeti ukrepe, s katerimi zagotavljavarnost in zdravje svojih zaposlenih. Nevarnostza zdravje pa pomeni ogrožanje psihičnega in/ali fizičnega zdravja zaposlenega.V zvezi z zgoraj navedenimi predpisi jePodročje za kadre na slovenskih železnicah16. junija 2008 izdalo dokument Informacijao možnih ukrepih v zvezi z nadlegovanjemin trpinčenjem na delovnem mestu in zaščitapred tem v družbi Slovenske železnice, d. o.o., v katerem poleg opisa mobinga navajaukrepe za zaščito svojih delavcev v takšnih primerih.Dokument je objavljen na spletni stranipodjetja in dostopen pri strokovnih delavcihza področje zdravstvenega in socialnega varstva- Služba za varnost in zdravje pri delu (vprilogi so tudi njihove telefonske številke).Tudi prek svetovnega spleta so dostopne različneinformacije, oblike pomoči in organizacije,ki pomagajo žrtvam mobinga - psihičnegain čustvenega nasilja.Inšpektorat RS za delo, ki je organ v sestaviMinistrstva za delo, družino in socialne zadeve,opravlja nadzor nad varstvom pri delu,socialnim varstvom in delovnimi razmerji.Tako se lahko delavci, če menijo, da delodajalecni ustrezno ravnal v primeru mobinga,obrnejo po pomoč na zgoraj navedeni organ,po sodno varstvo pa na Delovno in socialnosodišče RS.Mobing ni in ne sme biti problem posameznika,temveč je v prvi vrsti odgovornostnadrejenih in celotne organizacije. Delodajalecmora zagotavljati delovno okolje, kjer se kakršnokoli nasilje ne bo dopuščalo. To je hkratitudi prvi korak k njegovemu preprečevanju.Posameznik s svojimi osebnostnimi lastnostminamreč ni odgovoren, da se nad njim izvajapsihično nasilje. Problem torej ni v žrtvi nasilja,temveč sta problem in odgovornost na stranipovzročitelja nasilja.Za žrtev nasilja na delovnem mestu jepomembno, da ohrani zdravo samozavest inse izogiba samoobtoževanju ter utrjuje socialnestike s prijatelji, kakor tudi, da išče pomočv družini ali celo poišče ustrezno strokovnopomoč. Ob tem sta najpomembnejši pravilnoravnanje in način reševanja problema mobingapri žrtvi sami.Srečanje ob 30. obletnici mature na ŽPTŠ MariborNekdanji dijaki, ki so leta 1979 končali šolanjena Železniški prometno transportni šoli (ŽPTŠ)v Mariboru, so letos praznovali 30. obletnicomature. Na srečanje po zlatih tridesetih, kakorso ga imenovali, so se zelo dobro pripravili.Nekdanji sošolci so se zaposlili na železniciin večinoma tudi ostali na njej. Odločili sose, da se za en dan vrnejo v šolo in v šolskeklopi, v katerih so preživeli lepa in nepozabnaleta, katerih se še danes radi spominjajo.Razpoznavni znak so bile rdeče majice s skupinskofotografijo dijakov, ki je nastala predtridesetimi leti. Skupina trinajstih sodelavcevz različnih področij na Slovenskih železnicahin sošolec, ki je svojo poklicno pot nadaljevalv rojstni Bosni in Hercegovini, so se z avtobusomodpravili iz Ljubljane ob 7.30. Z drugiminekdanjimi sošolci so se ob 10. uri sestali predPrometno šolo na Preradovičevi 33 v Mariboruin se nato z zanimanjem odpravili v šolskeprostore, kjer jih je sprejel ravnatelj, doc. dr.Anton Pepevnik. Predstavil jim je učne programesrednje prometne šole in višje prometnešole. Po ogledu šolskih prostorov so se pešodpravili po poteh in kotičkih iz mladosti in naželezniško postajo Maribor.Srečanja se zaradi obveznosti niso mogli udeležitivsi nekdanji maturanti, udeležilo se jihje osemindvajset. Pridružili so se jim nekdanjiučitelji: Andrej Rutar, ki jih je poučeval železniškipromet, Andrej Švaljek, ki jim je posredovalosnove demokracije, Milivoj Marašević, ki jih jeučil železniško geografijo in prevoz potnikov,Daniela Klasinc, učiteljica slovenskega jezika inknjiževnosti, ter Sonja Maček, pri kateri so seučili nemški jezik.Srečanje so sklenili v prijetni gostilni Frajgraba.Obujali so spomine iz šole in dijaških let in vesdan res ni zmanjkalo dobre volje! Prijetno druženjeso končali v večernih urah z željo, da seponovno srečajo čez pet let.Marino Fakin

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200925InformatikaRado SmerdelVloga inženirja zainformacijsko varnostNa podlagi sklepa poslovodstvaSlovenskih železnic iz novembra2007 se izvaja projekt Uvajanjeinformacijske varnostnepolitike v družbi Slovenskeželeznice, d. o. o. V skladu spriporočili ISO 27002 in CMMje bil izdelan, od poslovodstvaSŽ odobren in marca letos vintranetu SŽ objavljen Kodeksinformacijske varnosti družbeSlovenske železnice, d.o. o. (v nadaljevanju Kodeks).Kodeks je bonton informacijskevarnostne politike družbe (vnadaljevanju Politike) in seznamciljev, ki bodo doseženi z uvedbote Politike. Slednja zagotavljanenehno izboljšanje učinkovitosti,zanesljivosti in varnostiposlovnih procesov in informacijskihsistemov podjetja ter posledičnoneprekinjenost poslovanjain varovanje zaupnih (poslovnihin osebnih) podatkov in informacij.Varnostno priporočilo ISO27002 št. 110104 (Kodeks, stran48) pravi, da bodo poslovodstvoin vodstveni delavci podjetja ssvojim ravnanjem vsem zaposlenimza zgled s tem, da stalnozagotavljajo, da ima Politika najvišjoprioriteto pri vseh sedanjihin prihodnjih poslovnih dejavnostihin pobudah. Poslovodstvoje že lani sprejelo in v intranetuSŽ objavilo zavezo o uvajanjuin izvajanju Politike, s čimer jebil narejen korak 1 iz Tabele 2.Temu v skladu s priporočili ISO27002 sledijo naslednji korakiiz Tabele 2. Namen tega člankaje na poljuden način in v skladus Kodeksom predstaviti ključnevloge pri uvajanju in uresničevanjunavedene Politike.Na podlagi najboljših praks najbodo člani varnostnega forumapo položaju člani poslovodstva,direktorji področij za informatiko,kadre, organizacijsko, pravnein splošne zadeve, vodja službeza obrambne zadeve, inženir zainformacijsko varnost in mordaše kdo. Za bolj nazorno predstavitevte teme lahko primerjamopodjetje z občino. V tem primeruje vloga generalnega direktorjapodobna vlogi župana, varnostniforum je občinski svet, inženirza informacijsko varnost paje občinski inšpektor in revizor.Projektanti informacijskih rešitevkot »arhitekti« izdelujejo »prostorske,katastrske in gradbenenačrte«, programerji kot »zidarji«pa programirajo in vzdržujejoračunalniške aplikacije oziroma»gradijo in vzdržujejo stavbe«.Sistemski inženirji gradijo in vzdržujejoračunalniško in sistemskoprogramsko opremo, kar je ekvivalentno»komunalni infrastrukturi«.Podobno kot varnostniforum sprejme Politiko, občinskisvet sprejme na primer prostorskinačrt. Pri tem inženir zainformacijsko varnost (angleškoInformation Security Manager)skrbi, da »arhitekti« načrte izde-Tabela 1: Kulturni nivo podjetjaTabela 3: Kulturni nivo podjetja5. Zaposleni poznajo probleme, metodologije njihovega razreševanjain vključujejo vse potrebne osebe. Pripravljeni so se spopastis katerim koli problemom, pa tudi če je za to treba spremenitiobstoječo organizacijo dela.4. Zaposleni odkrijejo karte in prepoznajo probleme. Z osvojitvijodoločenega znanja in metodologij se uspešno spopadejo znjimi.3. Zaposleni sprejmejo dejstvo, da problemi obstajajo, vendarnimajo zadosti znanja za spopad z njimi.2. Zaposleni nekako priznavajo probleme, vendar najdejo izgovore,zakaj jih niso sposobni odpraviti.1. Zaposleni zanikajo, da problemi obstajajo ali jih ne želijo videti.Vir: Prof. Hajime Yamashina, Univerza Kyoto in Kodeks, stran 49Tabela 2: Koraki uvajanja informacijske varnostne politike5. Zagotavljanje informacijske varnosti podjetja z inovacijamizaposlenih.4. Zapis, interna objava in dosledno izvajanje varnostnih politik inpredpisov v skladu s slovensko zakonodajo, ISO 27002, CMM indrugimi najboljšimi praksami.3. Dokumentiranje, optimiziranje, informatiziranje in obvladovanjeključnih procesov.2. Definiranje vlog in odgovornosti pri uvajanju in izvajanju informacijskevarnostne politike podjetja. Imenovanje inženirja zainformacijsko varnost in varnostnega foruma.1. Zaveza poslovodstva za uvajanje in izvajanje informacijske varnostnepolitike podjetja.Vir: Najboljše prakse in izpeljava korakov iz Tabele 11. Skrbi za načrtovanje, dokumentiranje in uvajanje varnostnihpolitik in procesov, kot tudi za njihovo kontinuirano izboljšanje.2. Izvaja testiranja ranljivosti informacijskih sistemov in predlaga varnostnepolitike za zmanjševanje tveganj pri njihovem delovanju.4. Vodilni varnostni inženirji izvajajo tudi notranje revizije, kotzagotovilo za upoštevanje varnostnih politik in pripravo zazunanje revizije.5. Mora poznati najboljše primere iz prakse za zagotavljanje varnostidelovanja informacijskih sistemov.6. Pri razvijanju in uvajanju novih informacijskih rešitev sodelujekot vodja razvojnih timov, sestavljenih iz razvijalcev, skrbnikov inključnih uporabnikov. Pregleduje in odobrava arhitekture novihinformacijskih sistemov.7. Raziskuje varnostne incidente in izvaja forenzične aktivnosti zaugotavljanje odgovornosti. Izvaja nadzor nad sistemi za upravljanjevarnosti.8. Vodi strateški projekt uvajanja informacijske varnostne politikepodjetja.Vir: Prof. Najboljše prakse in Kodeks, stran 57Tabela 4: Naloge in pooblastila varnostnega foruma podjetja1. Opravljanje del in nalog projektnega sveta strateškega projektaUvajanje informacijske varnostne politike.2. Odločanje o najpomembnejših zadevah v zvezi s Politiko informacijskevarnosti podjetja.3. Koordinacija dela med področji in službami, ki jih vodijo članivarnostnega foruma.Vir: Najboljše prakse.

26Informatika /Kakovostlujejo v skladu s predpisi, da»zidarji« ne gradijo »na črno«ter da je »komunalna infrastruktura«vzpostavljena v skladu spredpisi in ustrezno dokumentirana.Lahko si zamislimo, kakšnonevarnost bi predstavljal primer,da bi »zidarji« gradili hiše brez»prostorskih, katastrskih in gradbenihnačrtov ter brez gradbenihdovoljenj« in bi se uporabnikiračunalniških aplikacij kot »stanovalci«vselili v take »zgradbe«,pri čemer »komunalna služba«ne bi dokumentirala, kje poteka»vodovodna, električna in telefonskanapeljava«, »komunalnidelavci« pa bi opravljali posegena infrastrukturi brez vsake evidencein brez nadzora.Podobno, kot je podjetje dolžnoskrbeti, da ne bi v okolje odteklana primer nafta, je po Zakonu ovarstvu osebnih podatkov dolžnoskrbeti tudi, da v javnost ne bi»odtekli« zaupni osebni podatki.Za lastno uspešno preživetjena trgu mora podjetje varovatisvoje zaupne poslovne podatkekot svojo strateško intelektualnolastnino pred možnimi vdori (odzunaj in znotraj podjetja) računalniškihhekerjev, ki jih lahkoprimerjamo z vlomilci, pa tudipred morebitnim nepoučenim,nestrokovnim ali malomarnimdelom lastnih zaposlenih. Zatoje nujno potrebna funkcija inženirjaza informacijsko varnost,ki mora z uvajanjem varnih procesovin varnostnih politik preprečevati,da ne pride do pojavov,ki so po standardu CMMocenjeni kot »kaotični proces«:CMM = 1. Več o tem lahko preberemov Novi progi oziroma naspletni strani http://podjetje.slozeleznice.si/podjetje/onas/revijanovaproga,v člankih Od poslovnegaprocesa do računalniškegaprograma (januar 2008, stran22) in Kakovost in informacijskavarnost (februar 2008, stran 20)ter v intranetu SŽ v Kodeksu, nastraneh 33 in 61. V večjih podjetjihobičajno za informacijskovarnost skrbi kar ves oddelek, kiga vodi vodja oddelka za informacijskovarnost (angleško ChiefInformation Security Manager).In ne nazadnje, tudi uporabnikiinformacijskih rešitev se morajokot »stanovalci« obnašati varnoin v skladu s Politiko. Uporabaračunalniškega gesla, ki ga jemogoče uganiti, ali pa če geslauporabniki ne menjajo dovoljpogosto, sta podobno nevarnipočetji, kot če bi puščali ključ vključavnici vhodnih vrat svojegastanovanja ali pa če bi ga skrivalipod predpražnikom.Uporaba metod in orodij za izboljšave pri delu in odločanju (14)RezultatiV dosedanjih prispevkih smo prikazali splošna izhodišča in načelamodela odličnosti EFQM. Zadnjih pet predstavitev se je nanašalo na petdejavnikov: voditeljstvo, zaposleni, politika in strategija, partnerstvo inviri ter procesi. Z uresničevanjem dejavnikov pridemo do rezultatov, kitvorijo drugi – desni del modela EFQM, kot je prikazano na sliki. Greza rezultate, povezane z zaposlenimi, odjemalci, družbo in ključnimirezultati delovanja. V tem prispevku bomo obdelali še ta pomembendel modela odličnosti EFQM.Shematski prikaz modela odličnosti EFQMDejavnikiRezultati10%ZAPOSLENIREZULTATI9% 14% 9%- ZAPOSLENI15%VODITELJSTVOPOLITIKA INSTRATEGIJA8%PROCESIREZULTATI- ODJEMALCI20%KLJUČNIREZULTATIDELOVANJAPARTNERSTVAIN VIRI9%REZULTATI- DRUŽBA6%50 %500 točkInovativnost in učenje50 %500 točk

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200927KakovostRezultati so posledica opredelitve in izvajanja pristopov. Pretežnose merijo s kazalniki poslovanja. Najprej ocenimo obseg kazalnikov,in sicer usmerjenost na ključne kazalnike, primerno številoin primeren način prikazovanja. Na SŽ imamo sistem kazalnikov,ki je večidel že uveljavljen. Treba ga je dopolniti z manjkajočimikazalniki, določiti ključne kazalnike, analizirati petletne trende inpostavljati pravilne cilje v letnih poslovnih načrtih, da se dosežestalen trend izboljšav. Zlasti je pomembna analiza vzrokov zaodmike od postavljenih ciljev in načrtovanje ter izvajanje učinkovitihukrepov.REZULTATI V ZVEZI Z ODJEMALCI6a: Kazalniki dojemanjaZadovoljstvo odjemalcev-ankete v % (TP; PP, VI)Št. reklamacij na obračun (TP)Št. reklamiranih vozovnic/odpravljeni potniki (PP)Pritožbe in pripombe - število (TP; PP)Pohvale - število (TP; PP)Izstavljeni zapisniki o dejanskem stanju - število (CIT-20) - TPIzstavljene prijave o kraji - število(K-323) – TP6b: Kazalniki delovanjaPrekoračitev izročilnega roka – število (TP)Število odškodnin (TP)Vrednost odškodnin (TP)Izstavljeni zapisniki o nepravilnem nakladanju/odpravljeni vagoniŠtevilo zapor proge (h)Število počasnih voženjDolžina počasnih voženj (km)Nedostavljeni tovorni vagoni (št.)Zamude tovornih vlakov (min/100 km)Zamude potniških vlakov (min/100 km)REZULTATI V ZVEZI Z ZAPOSLENIMI7a: Kazalniki dojemanjaSpremljanje zadovoljstva zaposlenih (plača, delovne razmere, zdravstvenapreventiva, bonitete, možnosti napredovanja …)Spremljanje nagrajevanja preprečitve izrednih dogodkov7b: Kazalniki delovanjaŠtevilo disciplinskih postopkovŠtevilo izrečenih disciplinskih ukrepovŠtevilo predlogov za izboljšavePovprečna bruto plačaŠt. delavcev z izgubljeno zdravstveno skupinoSkladnost kadrovske strukture zaposlenihStimulativni del plač glede na celotno plačoŠtevilo dni bolezenske odsotnosti na povprečno stanje zaposlenihRealizacija načrta izobraževanjaŠtevilo izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri deluPogostost nesreč pri delu na število zaposlenihIzobrazbena strukturaGibanje zaposlenih (sprejemi, prenehanja, prerazporeditve med OE,spremljanje fluktuacije po vzrokih)REZULTATI V ZVEZI Z DRUŽBO8a: Kazalniki dojemanjaUrejenost nepremičnin - št. pripomb/pritožb na urejenost prostorovLikovni in literarni natečaji (število udeležencev)Obiskanost internetnih strani podjetjaObiskanost in odzivi na sejmih, konferencah in drugih prireditvahDoniranje in sponzoriranje kulturnih, športnih in drugih dejavnosti,prejete nagradeŠtevilo pritožb s področja okolja (hrup, odpadki);Število inšpekcijskih odločb (vseh vrst)Pridobljeni certifikati za kakovost, ravnanje z okoljem …Objave v medijih (pozitivne, negativne, nevtralne)8b: Kazalniki delovanjaKazalnik (%) izterjanosti terjatev glede na vse zapadle terjatveSpecifična poraba električne energije (kWh/kBRTKM) na enoto dela(TP, PP)Specifična poraba nafte za vleko na enoto dela (TP, PP- kg/1000BRTKM)Specifična poraba nafte za premik (kg/1000 km)KLJUČNI REZULTATI DELOVANJA9a: Ključni rezultati delovanjaDobičkonosnost poslovanja (TP; PP; INFR; SŽ)Gospodarnost poslovanjaDonosnost kapitalaDodana vrednost na zaposlenegaTržni delež v potniškem in tovornem prometu9b: Ključni kazalniki delovanjaNTKM v tovornem prometu in PKM v potniškem prometuRast poslovnik prihodkovNTKM/zaposlenega; PKM/zaposlenega; RTKM/zaposlenegaRazpoložljivost voznih sredstev (TP – el. lok., diz. lok., tov. vag.; PP - el.lok., EMV, DMV, potn. vag.)Razpoložljivost infrastrukture (zapore, počasne vožnje = povprečnaprepustnost prog)EBIT rezultat iz poslovanja(Nadaljevanje prihodnjič)dr. Josip Orbanić

28KakovostPolitika kakovostiSlovenskih železnicVodstvo je po zahtevah standardaISO 9001 obvezno določitipolitiko kakovosti, ki izpolnjujenaslednje zahteve:• primernost namenu organizacije,• zavezanost za izpolnjevanjezahtev tega standarda innenehno izboljševanje učinkovitostivodenja sistemakakovosti,• določanje okvira za cilje kakovosti,• zaposleni so z njo seznanjeniin jo razumejo,• vodstvo jo redno pregledujein dopolnjuje.Politika kakovosti izražasplošni namen in usmeritevorganizacije v zvezi skakovostjo, kot jih formalnoizrazi najviše vodstvo. Politikaje temelj za opredelitev ciljevkakovosti.Politika kakovosti Slovenskihželeznic je opredeljena v točki5.3 Poslovnika kakovosti. Uvodnidel pojasnjuje, da Politiko kakovostipojmujemo kot kompleksen– celovit sistem dejavnosti,ki zagotavlja, da bodo storitveizpolnjevale zahteve po kakovosti.Politika kakovosti je vtkanav strateški in poslovni načrtin je integralni del podjetniškekulture. Za njeno uresničitevbomo izboljševali procese delain trženje, kakovost in produktivnostdela, zvišali raven znanjain usposobljenosti ipd.Politika kakovosti temelji naviziji, poslanstvu in drugihizhodiščih, ki so zapisana vStrateškem načrtu družbe indrugih aktih.Politiko kakovosti objavljamo vNovi progi, ki jo prejmejo vsizaposleni in drugi zainteresirani.S tem z njo seznanjamo javnostin vse zaposlene, da jo lahkoupoštevajo pri delu. Tako vsi skupajprevzemamo odgovornostza to, da so naše storitve kakovostnein v zadovoljstvo uporabnikovstoritev, zaposlenih, lastnikain zainteresirane javnosti.Dr. Josip Orbanić,predstavnik vodstvaza kakovostPolitika kakovosti Slovenskih železnic1. Filozofija podjetjaDelamo odkrito in z zaupanjem v sebe in druge. Na težave gledamokot izziv za njihovo rešitev. Ugotavljamo vzroke neskladnostiin jih jemljemo kot priložnost za sprejem sistemskihukrepov. Naša tradicija in delavnost je temelj za kakovost inrazvoj. S prijaznimi, zdravimi, varnimi in zanesljivimi storitvamiprispevamo h kakovosti življenja v Sloveniji in Evropi.2. Kakovost po meri uporabnika in zahtevah trgaNaše storitve prilagajamo zahtevam zunanjih in notranjih odjemalcev.Uporabnike spodbujamo k zaupanju v naše storitve.3. Varnost prometa, ljudi in pošiljkVarnost je naša prioriteta. Ljudi, pošiljke, sredstva in okoljevarujemo pred poškodbami in škodljivimi vplivi.4. Kontrola procesa dela in jasne odgovornostiNaši postopki dela so nadzorovani in usmerjeni v zagotavljanjevarnosti, zanesljivosti in točnosti. Opredeljene so povezave,naloge, pooblastila in odgovornosti za zagotavljanje varnegain učinkovitega dela.5. Informiranost uporabnika storitevSproti informiramo naše odjemalce o stanju pri prevozu in odrugih pomembnih zadevah.6. Nenehne izboljšave procesov delaNenehno izboljšujemo naše storitve in odpravljamo neskladnosti.Izdelujemo analize neskladnosti, odkrivamo slabosti našegadela in sprejemamo korekcije, korektivne in preventivne ukrepe.7. Merjenje kakovostiZa merjenje kakovosti uporabljamo kazalnike (merila) in primernaorodja za preizkušanje postopkov dela in izvajamo izboljšaveza doseganja načrtovanih ciljev. Kazalniki (merila) so okvir zadoločanje in pregledovanje ciljev kakovosti.8. Kompetentnost in motiviranost za deloDobro usposobljeno, informirano in motivirano osebje je temeljuspešnosti podjetja. Z zavedanjem in usposabljanjem smo sposobniizboljševati učinke našega podjetja.9. Zagotavljanje virovVodstvo zagotavlja potrebne vire, sredstva in ljudi ter je odgovornoza izvajanje politike kakovosti in sistema vodenja kakovostiskladno z zakonskimi zahtevami in standardi kakovosti.10. Odgovornost vodstva in zaposlenih za politiko kakovostiVsi zaposleni so osebno odgovorni za kakovost svojega dela in izvajanjepolitike kakovosti. Vodstvo se zaveda svoje posebne odgovornostiza kakovost in prispeva k njenem uresničevanju in izboljševanju.dr. Matic Tasič, generalni direktor

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200929Potniški prometNenad PatakyIz Ljubljane v prestolniceEvropske UnijeŽe nekaj časa premišljujem, ali je mogoče pritiiz Ljubljane do vseh prestolnic EU. Vse skupajnas je 28, kar pomeni 27 povezav. Enako, kotv cestnem prometu, ima glavno vlogo našželezniški križ. Iz Ljubljane se lahko peljemo vEvropo na sever skozi Jesenice, na vzhod skoziZidani Most, ter na zahod skozi Sežano.Poglejmo najprej glavna mesta, v katera pridemoz vlakom in ladjo. To so otočne državeRepublika Irska, Malta in Ciper. Pomembno jeomeniti, da so železniške proge obstajale naCipru in Malti, vendar so ukinjene. Edini otok zdobrim železniškim omrežjem je Irska.Najtežje je priti na Ciper, ker je razdeljen,pot pa vodi čez Hrvaško, Srbijo, Bolgarijoin Turčijo. Trajekti redno vozijo na turški delCipra iz pristanišča Taşucu v Turčiji, vendartam ni železniške proge. Najbližji železniškipostaji sta Konya ali Karaman. Od Karamanado Taşucuja je približno 150 kilometrov,za kar boste potrebovali štiri ure z avtobusomali taksijem. Če ujamete katamaran, kipelje vsak dan ob 12.30 iz Taşucuja v Girne(grški Kyrenia), se boste vozili dve uri; navadentrajekt, ki pelje ob polnoči, pa vozi 5ur. Prispeli boste v TRNC (Turško RepublikoSeverni Ciper), do Nikozije, glavnega mestaevropskega Cipra, pa boste potrebovali taksiin noge! Vse skupaj bo v najboljšem primerutrajalo okrog 80 ur!CiperNajprej se peljete v spalniku do Beograda,potem pa prestopite na direktni vlak zaCarigrad (Istanbul). Do Sofije se peljete podnevi,potem pa še eno noč v spalniku. Če vam je ostaloše kaj moči, imate v Carigradu ves dan za razglede.Zvečer pa spet v spalnik do Karamana, v kateregapridete ob dveh popoldan naslednji dan. Poiščeteavtobus in že ste na poti proti Mediteranu. Prišliboste okrog sedmih zvečer, morda boste na hitrokaj pojedli, potem pa se je treba odpraviti v pristanišče.Carinske in druge formalnosti trajajo okrogdve uri. Na ladji imate pet ur počitka! Ko ladjaprispe v Kyrenio, se začne zadnji del avanture. Zavtobusom ali taksijem se pripeljete do »zelene«meje, čez mejo pa morate peš. Končno ste vNikoziji, glavnem mestu evropskega Cipra.Italija, MaltaDo Malte je bolj enostavno, čeprav bostepotrebovali okrog 40 ur. Sočasno bomo omenilipotovanje do Rima, glavnega mesta Italije.Žalostna ugotovitev je, da do Rima lahko pridemole z enim direktnim vlakom, ki odpelje iz Ljubljanev nemogočem času, ob 2.30 zjutraj. Druga zveza ječez Beljak z bolj normalnim odhodom ob 7.26. VBeljaku moramo počakati uro in pol na zvezo protiBenetkam, kjer bomo spet prestopili na vlak zaRim. Vse skupaj bo trajalo slabih 12 ur. Če želimonadaljevati za Valletto (Malta), ujamemo spalnivlak za Siracuso na Siciliji. V Siracusi prestopimona lokalni vlak za Pozzallo, od koder odpelje trajektna Malto.Velika Britanija,Republika IrskaTretji otok v EU je Irska. Do Dublina, glavnegamesta Republike Irske, pridemo z vlakom skozipredor pod kanalom La Manche, ter skozi London.Po krajši varianti bomo do Londona potrebovali 16in pol ur, v spalniku pa se bomo vozili od Ljubljanedo Münchna. Lahko izberemo tudi popoldanskiodhod iz Ljubljane, vendar bomo takrat prebilinoč v vlaku med Münchnom in Metzom. Za topotovanje bomo porabili 21 ur. V vsakem primeruse bomo nekaj časa vozili s francoskim hitrimvlakom TGV. V Parizu bomo zamenjali postaji. Zanadaljevanje poti do Dublina moramo zamenjatipostaji tudi v Londonu. Iz Londona se vozimo dopristanišča Holyhead, od koder nas trajekt prepeljev dveh do treh urah v Dublin. Potovanje do Dublinatraja 29 do 31 ur.315Ljubljana 21:15Beograd 6:21491Beograd 7:50Istanbul 8:19Mavi trenIstanbul 23:50Karaman 13:57ladjaTaşucu 0:00Kyrenia 5:00EN 240 314Ljubljana 2:30 7:26Beljak (Villach) 9:06EC 31Beljak (Villach) 10:47Venezia Mestre 7:04 14:09ES 9391 ES 9643Venezia Mestre 7:47 14:54Roma Termini 12:10 19:10E 1939Roma Termini 21:18Siracusa 10:40R 8704Siracusa 12:55Pozzallo 13:56ladjaPozzallo 21:30Valletta 23:00EC 210 498Ljubljana 15:25 23:50München 21:35 6:15CNL40418 TGV 9576München 22:44 6:20Metz 6:15TGV 28567:25Pariz Est 8:49 12:34EST 9019 EST 9035Pariz Nord 10:13 14:13London St. Pancras 11:28 15:29Virgin Trains R 8704London Euston 12:10 20:10Chester 14:12 22:15Arriva Trains ladjaChester 14:26 22:56ladjaHolyhead 17:15 2:40Dublin Ferryport 19:15 5:55

30Potniški prometDanska, Švedska,FinskaDo ostalih glavnih mest EU lahko pridemo lepo kopnem, čeprav je do nekaterih mest vSkandinaviji možno tudi s trajektom. Pa poglejmo:Do Københavna, Stockholma in Helsinkov lahkopotujemo čez Avstrijo in Nemčijo. Če izberemovečerni vlak iz Ljubljane, bomo potovali doKøbenhavna 18 in pol ur, do Stockholma pa dobrih30 ur. Z dnevnim vlakom, ki odpelje iz Ljubljaneob 11:28, bomo rabili spalnik od Münchna doKøbenhavna. V tem primeru bo potovanje doglavnega mesta Danske daljše (22 in pol ur), doStockholma pa krajše (28 ur). Do razlike pride zaradičakanja na zvezo v Københavnu. Če po tej potiželimo naprej do Helsinkov, rabimo naslednjih 15do 18 ur. Imamo na voljo ladjo, ki pelje direktno izStockholma v Helsinke (17 ur), ali le do Turkuja (12ur) in naprej 2 uri z vlakom. Če pa želimo potovatile z železnico, iz-beremo pot čez Dunaj, Varšavoin St. Petersburg. To potovanje bo trajalo 53 ur, vvlaku bomo prespali dvakrat, prestopili bomo letrikrat!Litva, Latvija, EstonijaPa poglejmo še Baltiške države. Najbližje je Vilna v Litvi, sledi Riga v Latviji, največ časa pa boste porabilido Talina v Estoniji, in to nekaj manj kot 64 ur. Vse poti do teh držav vodijo čez Avstrijo, Češko inPoljsko, do Talina pa boste potovali tudi skozi Belorusijo in Rusijo, vse do St. Petersburga. Do Vilne bostepotrebovali le nekaj več kot 24 ur, do Rige pa 40 ur. Potovanje do Rige je bistveno daljše, ker boste moraliprespati v Daugavpilsu, kamor boste prispeli ob 20.27. Vlak za Rigo odhaja naslednji dan ob 6.12.EC 150Ljubljana 16:00 23:50Wien Meidling 21:58D202Wien Meidling 22:27Varšava Centralna 7:20D 91001 D 202Varšava Centralna 7:25 Wien Meidling 22:27Šestokai (Litva) 14:48 Orša Central (BLR) 23:44D 194RJ D 61CJŠestokai (Litva) 15:03 Orša Central (BLR) 0:47Vilna (Litva) 17:56 St.Petersburg Vitebskii 12:44392RJ D 143AJVilna (Litva) 18:12 St.Petersburg Mosk 15:16Daugavpils (Latvija) 20:27 Bologoje (Rusija) 19:46R 803RJ D 34RJDaugavpils (Latvija) 6:12 Bologoje (Rusija) 22:23Riga (Latvija) 9:00 Talin (Estonija) 8:27IC 310 498Ljubljana 11:28 23:50Beljak (Villach) 13:06EC 691Beljak (Villach) 13:16Salzburg 15:48EC 64Salzburg 17:02München 18:33 6:15CNL 482 ICE 682München 19:00 6:50Hamburg Hbf 12:53EC 35Hamburg Hbf 13:28København 9:59 18:27X2 534 R 1090København 10:19 19:03Malmö 19:38NZ 202Malmö 23:08Stockholm Central 15:39 5:54ladja ladjaStocholm 16:45 7:10Turku 19:15S2 152Turku 19:45Helsinki 9:45 21:57EC 150Ljubljana 16:00Wien Meidling 21:58D 202Wien Meidling 22:27Orša Central (BLR) 23:44D 61SZOrša Central (BLR) 0:47St.Petersburg Vitebskii 12:44D 35ZJSt.Petersburg Finlya 16:34Helsinki 21:58Španija, PortugalskaNajdaljša potovanja z vlakom bomo končali na Pirenejskempolotoku, oziroma v Madridu in Lizboni. Do Madridaboste najhitreje prišli skozi Benetke, Milano in Barcelono.Potovanje traja 28 do 30 ur. Zaradi pomanjkanja vlakov zItalijo nam ostaja povezava čez Beljak, ali pa »eksotična«povezava skozi Novo Gorico in Tržič (Monfalcone). Zanimivoje, da je ta povezava časovno krajša, čeprav moramo prestopativečkrat in uporabiti javni prevoz med našo in italijanskoGorico. Do Madrida lahko pridemo tudi čez München inPariz, vendar je pot daljša, potrebovali bomo 31 ur in pol. ČezPariz in Irun pridemo v dobrih 36 urah do Lizbone. Kritičnatočka na tej poti je München, kjer imamo le 5 minut zaprestopanje na TGV. Treba je omeniti, da moramo zamenjatiželezniški postaji v Parizu ali Barceloni.D 498Ljubljana 23:50München 6:15TGV 9576München 6:20Pariz Est 12:34TGV 8543Pariz Montparnasse 15:50Irun 21:28313Irun 22:00Lizbona Sta Apolonia 11:03D 314 2418 EC 210Ljubljana 7:26 Ljubljana 9:45 Ljubljana 15:25Beljak 9:06 Jesenice 10:55 München 21:35EC 31 4205 CNL49418Beljak 10:47 Jesenice 11:15 München 22:44N. Gorica 13:09 Metz 6:15R 6011 TGV 2652Gorizia 14:09 Metz 6:49Monfalcone 14:34 Pariz Est 8:19R 2216 TGV 8515ParizMonfalcone 15:07 Montparnasse10:10Venezia Mestre 14:09 Venezia Mestre 16:37 Irun 15:45CIS 42 ES9738 ALS 610Venezia Mestre 16:32 Venezia Mestre 17:02 Irun 17:35Milano 19:00 Milano 19:25EN11274Milano 19:40Barcelona EdeFranca* 9:43AVE3112Barcelona Sants* 11:00Madrid 13:57 Madrid 22:50

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200931Potniški prometGrčijaČez Beograd se peljemo tudi v glavno mestoGrčije, Atene. Izberemo lahko jutranji ali večerniodhod iz Ljubljane, potovanje pa traja 31 do33 ur, odvisno od čakanja v Beogradu. Na tejpoti boste morali prestopiti še enkrat, in to vThessalonikiju.Belgija, Nizozemska, LuksemburgPočasi se bližamo Ljubljani. Poglejmo železniške zveze do držav Beneluksa. Do vseh glavnih mest,Bruslja, Amsterdama in Luksemburga potujemo čez Beljak in München. Če se odločimo za dnevnopotovanje, v Beljaku prestopimo na IC 114, z njim pa se peljemo do Münchna, Mannheima ali Koblenza,odvisno od cilja naše poti. Če pa potujemo s spalnikom, prestopimo v Münchnu. Potovanje do Bruslja inAmsterdama bo trajalo nekaj manj kot 15 ur, do Luksemburga 14 ur. Če v Münchnu zamudimo ICE 886,lahko ujamemo naslednji ICE 632, ki odhaja v 6.50, vendar bomo v Amsterdamu dve uri pozneje.D 415 D 315Ljubljana 8:15 21:15Beograd 17:18 6:21D 335 D 337Beograd 22:00 7:50Thessaloniki 12:31 22:34501 605Thessaloniki 12:42 22:59Athenes 18:18 5:46Češka, PoljskaDo glavnega mesta Poljske je najkrajša pot skoziDunaj. Trajala bo okrog 15 ur. Lahko izberemodnevno potovanje z odhodom iz Ljubljaneob 8.05, ali večerno pot do Dunaja in spalnik doVaršave. Pri dnevnem vlaku prestopamo na južnidunajski postaji (Wien Sudbahnhof), pri večernempa na dunajski postaji Meidling.ICS 14 EC 150Ljubljana 8:05 16:00Maribor 9:53 18:14EC 158Maribor 10:22 18:21Wien Meidling 21:58Wien Sudbhf 14:05EC 102 D 202Wien Sudbhf 14:58Wien Meidling 22:27Varšava Centralna 22:45 7:20MadžarskaD 314 D 498Ljubljana 7:26 23:50Beljak (Villach) 9:06EC 114Beljak (Villach) 9:16München 6:15ICE 886München 6:20Hannover 10:32IC 148Hannover 10:40Mannheim 16:56ICE 104Mannheim 17:35Amsterdam 21:55 15:02Češ PoljskaDo Prage bomo prišli v 11 do 12 urah. Lahko potujemočez Dunaj ali Salzburg. Če se odločimo zapot čez Dunaj, moramo prestopiti že v Mariboru.Nočna zveza s spalnikom je čez Salzburg, vendarsmo v Salzburgu že ob štirih zjutraj.ICS 12 EC 212 ICS 18 D 498Ljubljana 5:45 9:27 12:13 23:50Maribor 7:36 14:06IC 252 EC 256Maribor 8:22 14:22Wien Sbhf 12:05 18:0514:05EC 74 EC 70Wien Sbhf 12:58 18:58Salzburg 13:48 4:09EC 100 D 206Salzburg 14:22 4:41Praha 17:29 20:41 23:31 11:41Do Budimpešte lahko potujemo z več vlaki: največ čez Dunaj, dva čez Zagreb in en direktni čez Hodoš.Čeprav peljejo po najdaljši poti, so vlaki čez Dunaj najhitrejši: v Budimpešto boste prispeli v 8 urah inpol. Vlaka ob dveh zjutraj in 8.40 sta direktna, brez prestopanja.EN 241 ICS 12 D 499 ICS 14 IC 247 EC 212 ICS 18 5000Ljubljana 2:00 5:45 6:15 8:05 8:40 9:27 12:13 12:50Maribor 7:36 9:53 14:06 15:41IC 252 EC 158 EC 256 IC 258Maribor 8:22 10:22 14:22 16:22Beljak (Villach) 11:04IC 538Beljak (Villach) 11:16Wien Meidling 11:58 13:58 15:28 17:58 19:58EC 961 RJ 63 EC 965 RJ 67 EC 969Wien Meidling 12:05 14:05 16:05 18:05 20:05Zagreb 4:18 8:34703Zagreb 4:56 9:58Budapest 10:59 14:49 16:09 16:49 17:47 18:49 20:49 22:49D 314 D 498Ljubljana 7:26 23:50Beljak (Villach) 9:06EC 114Beljak (Villach) 9:16München 13:35 6:15ICE 622 ICE 728München 14:55 6:51Frankfurt 18:05ICE 10Frankfurt 18:29Köln 11:40THA 9436Köln 12:13Bruxelles Midi 22:01 14:35D 314Ljubljana 7:26Beljak (Villach) 9:06EC 114Beljak (Villach) 9:16Koblenz 18:41IC 330Koblenz 19:24Luksemburg 21:34Romunija, BolgarijaNa vrsti sta najmlajši članici EU: Romunija inBolgarija. Do glavnih mest, Bukarešte in Sofije,pridemo z vlakom skozi Budimpešto ali Beograd.Če se do Bukarešte peljemo skozi Budimpeštoz vlakom EN241, ni treba prestopati, ker je navlak priklopljen direktni vagon. Najkrajša zvezačez Beograd traja le nekaj več kot 23 ur, čezBudimpešto pa se bomo peljali dobrih 28 ur. Sofijaje še bližje, potrebovali bomo le 20 do 23 ur.EN 241 D 499 IC 247Ljubljana 2:00 6:15 8:40Budimpešta Deli* 10:59 17:47EC 355 EN 371Budimpešta Keleti* 13:13 19:13Beograd 15:38R 361Beograd 15:55Bukarešta 6:19 5:31 10:28D 415 D 315Ljubljana 8:15 21:15Beograd 17:18 6:21D 293 D 491Beograd 21:15 7:50Sofija 7:15 17:40

32Potniški prometNemčijaDo Berlina se boste vozili 13 do 14 ur. Če izberete najbolj zgodnji odhod,boste prestopili trikrat, pri vseh drugih pa samo enkrat, v Münchnu. Sspalnikom se lahko peljete med Ljubljano in Münchnom ali med Münchnomin Berlinom.Avstrija, SlovaškaNajboljše so zveze iz Ljubljane za Dunaj in Bratislavo, vendar obstaja le endirektni vlak za Dunaj. Drugače moramo prestopiti v Beljaku ali Mariboru.Potovanje do Dunaja traja 6 do 7 ur, do Bratislave pa še uro več. Zveze najužnem dunajskem kolodvoru so hitre, čakali boste le 20 do 30 minut.D 314 EC 212 EC 210 D 498Ljubljana 7:26 9:27 15:25 23:50Beljak (Villach) 9:06EC 114Beljak (Villach) 9:16München 13:35 15:35 21:35 6:15ICE 786 ICE 1502 CNL 1200 ICE 1712München 14:20 17:20 22:30 7:20Gottingen 17:54ICE 596Gottingen 18:09Berlin Hbf 21:19 23:00 7:41 13:10FrancijaPotovanje do Pariza je časovno podobno potovanju do Berlina. Tudi prvi delpoti do Münchna je enak. Vendar, če se odpravite z vlakom ob 7.26, neboste izstopili v Münchnu, temveč v Mannheimu, od koder vas ICE pripelje vPariz v 3 urah. Če izberete spalnik od Münchna in želite priti v Pariz hitreje,izstopite iz vlaka ob 6.15 v Metzu, od koder pelje TGV le uro in dvajset minutdo Pariza.D 314 EC 212 EC 210 D 498Ljubljana 7:26 9:27 15:25 23:50Beljak (Villach) 9:06EC 114Beljak (Villach) 9:16München 21:35 6:15CNL40418TGV 9576München 22:44 6:20Stuttgart 18:00TGV 9570Stuttgart 18:54Mannheim 16:56ICE 9552Mannheim 17:42Paris Est 20:53 22:37 9:30 12:34Čez Beljak (Villach)D 314 EC 212 IC 310 EC 210 IC 312Ljubljana 7:26 9:27 11:28 15:25 16:52Beljak (Villach) 9:06 11:03 13:06 17:04 18:32IC 536 IC 538 EC 732 EC 530 EC 30Beljak (Villach) 9:14 11:16 13:16 17:14 19:16Wien Sudbhf 13:35 15:35 17:35 21:35 23:35REX7619 REX7623 REX7627 IC 407Wien Sudbhf 14:05 16:05 18:05 21:50Bratislava 15:03 17:03 19:03 23:02Čez MariborICS 12 ICS 14 ICS 18 EC 150 IC 502Ljubljana 5:45 8:05 12:13 16:00 17:25Maribor 7:36 9:53 14:06 18:14 19:52IC 252 EC 158 EC 256 IC 350Maribor 8:22 10:22 14:22 18:22 20:22Wien Sudbhf 12:05 14:05 18:05 22:05 0:05REX2522 REX2526 REX2540 REX2548Wien Sudbhf 12:28 14:28 18:28 22:28Bratislava 13:25 15:25 19:25 23:25Brezplačno z avtobusom doPostojnske jame in Predjamskega graduSlovenske železnice ponujamo vsem, ki se boste do Postojne pripeljaliz vlakom, brezplačni avtobusni prevoz do Postojnske jamein Predjamskega gradu. Avtobus vozi vsak dan z železniške postajePostojna, ob 10.30, 12.00, 14.30 in 16.10. Do Postojnske jame vozipet minut, do Predjamskega gradu pa pol ure.Poceni vožnja v SalzburgV tabelah se svetlo in temno izmenjujejo polja, ki pomenijo»naslednji dan«. Na koncu je treba povedati, da obstaja ševeliko železniških povezav, ki v tem članku niso omenjene.Moj kriterij je bil časovno krajša zveza s čim manj prestopanja.V nekaterih državah so železnice bolj slabo razvite (npr.Baltske države), kar onemogoča učinkovite povezave. Vozniredi se pogosto spreminjajo. Nekateri vlaki ne vozijo vse dniv letu. Do Skandinavskih držav je mogoče priti z veliko trajektoviz Nemčije, Poljske in Baltskih držav. Zato vzemite tačlanek le kot splošno informacijo, v konkretnem primeru pase pozanimajte pri Slovenskih železnicah.Mestom, v katera je mogočepoceni potovati z vlakom, se jespomladi pridružilo Mozartovomesto Salzburg. Ugodna ponudbaSparSchiene velja tako tudi zapotovanja v Avstrijo v 2. razreduoziroma iz Avstrije v Slovenijo.Enosmerna vozovnica SparSchieneza potovanje iz Ljubljane vSalzburg stane le 19 evrov.Za povratno potovanje (dve enosmernivozovnici) boste odšteli 38evrov. Število vozovnic je omejeno,v njihovo ceno pa je vštetatudi rezervacija sedeža. Vlak vozido Salzburga 4 ure in 20 minut,iz Ljubljane odpelje ob 15.25, izSalzburga pa ob 10.12.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 2009NEGALGLAZICA33Z I L J S K E A L P ERazvojRado SmerdelPRESEŠKO JEZRODOLSKA PLANINAPoludniška planina in Poludnik.POLUDNIŠKA PLANINRazgled s Poludnika na Preseško jezero in Ziljske Alpe.Tržne možnosti v Ziljski doliniReka Zilja je dolga 125 kilometrovin izvira v današnji avstrijski zveznideželi Vzhodna Tirolska ter tečeproti vzhodu, kjer se izliva v rekoDravo pri Beljaku na Koroškem.Ziljsko dolino (nemško »Gailtal«)na jugu obdajajo Karnijske Alpe,na severu pa Ziljske Alpe. V časuKarantanije in še pozneje, vse do13. stoletja, so Slovenci živeli doizvira Zilje. Danes živijo še do mestaŠmohor (nemško Hermagor, 7.100prebivalcev), ki je upravno in gospodarskosredišče doline in do kodersega uradno dvojezično (nemškoslovenskoobmočje).Leta 1894 je bila do Šmohorja zgrajenaželezniška proga, ki so jo medprvo svetovno vojno podaljšali dodanašnje končne postaje Kočane-Muta (Kötschach-Mauthen): http://de.wikipedia.org/wiki/Gailtalbahn.Dolžina proge od Podkloštra(Arnoldstein), kjer se odcepi od hitredvotirne proge proti Trbižu, pa dokončne postaje je 61,7 kilometra.Največji naklon znaša 17 promilov,največja dovoljena hitrost pa 80kilometrov na uro. Vožnja z vlakomod Beljaka do končne postaje trajaslabi dve uri. Na tej relaciji je 24postaj. V poletni sezoni je mogočtudi prevoz koles. Vozni red najdemona spletni strani http://fahrplan.oebb.at/bin/query.exe/dn, v tiskaniobliki pa brezplačno na glavniželezniški postaji v Beljaku, kjer si vkiosku v podhodu lahko poiščemoprimerno pohodniško-kolesarskokarto in planinski vodnik. Za glavnoorientacijo zadošča že avtokartaSlovenije ali pa dvojezična spletnakarta Koroške: http://www.nsks.at/viewkarta.html.Praktično vsaka železniška postajav Ziljski dolini je lepo razglediščein izhodišče za zanimive sprehodev okolici ter za gorske turepo Karnijskih in Ziljskih Alpah.Turistično središče doline je Preseškojezero (Presseger See), ki je najtoplejšekoroško jezero. Poleti sePrelaz Ovršje in Čegla gora.Brško jezero.

34RazvojDolska planina.voda segreje do 28 stopinj Celzija,zato je zelo primerno za kopanjein je množično obiskano. Spletnekamere in vremenske podatke najdemona http://service.it-wms.com/presseggersee/. Jezero je oddaljenosamo pet minut hoje od istoimenskegaželezniškega postajališča.Ziljska dolina je prepletena s številnimikolesarskimi stezami in potmi,ki vodijo ob reki Zilji in v bližini železniškeproge. Kolesarji in pohodnikitako lahko glede na svojo kondicijoizberejo primerno dolge ture medposameznimi železniškimi postajami.V okolici postaj so turističnihoteli in prenočišča, tako da solahko ture večdnevne.Morda bi kazalo premisliti o uvedbidirektnega mednarodnega vlakana relaciji Ljubljana–Šmohor, ki bise izognil Beljaku in bi čas vožnjeiz Ljubljane skrajšal na dve uri inpol. Vlak bi vozil v poletni sezoniob sobotah, nedeljah in praznikihter bi ustavljal na vseh železniškihpostajah v Ziljski dolini. Vlak bi zgodajzjutraj kolesarje in pohodnikezapeljal do Šmohorja, zgodaj zvečerpa bi krenil nazaj proti Ljubljani.Po vzoru na mesta Beljak, Celovecin Gradec, bi bila po ugodni ceni navoljo povratna vozovnica »Regio ASLjubljana-Šmohor«. Na tak načinbi bila za slovenske kolesarje inpohodnike z vlakom enostavno inhitro dostopna še dokaj nepoznanain lepa dvojezična zamejska regija– brez uporabe osebnih avtomobilov!Seveda bi to povezavouporabljali tudi domačini. Dobropa bi bilo pritegniti na vlak in vSlovenijo tudi številne turiste iz srednjeEvrope, ki preživljajo poletnepočitnice ob Preseškem in Baškemjezeru (Faaker See). Slednje je le zastopinjo hladnejše in tudi leži v bližiniistoimenske železniške postajena relaciji Ljubljana–Šmohor.Zanimive kolesarskopohodnišketure iz Ziljskedoline1.) Izhodišče: železniška postajaŠtefan-Blače (St. Stefan-Vorderberg,561 m). Osem kilometrov vzpona skolesom po asfaltirani cesti na gorskiprelaz in zaselek Ovršje (WindischeHöhe, 1.110 m) v Ziljskih Alpah;gostišče in prenočišče. Od tam dvedo tri ure hoje na razgledno Čeglogoro (Tschekelnock, 1.892 m).Tabela 1: Izvleček iz voznega reda – vlaki vozijo vsak danPOSTAJAVLAKOdhodLjubljana Odhod 11.28 IC 310Beljak gl.ž.p. / Villach Hbf Prihod 13.06Beljak gl.ž.p. / Villach Hbf Odhod 14.21 R 4811Šmohor / Hermagor Prihod 15.31VrnitevŠmohor / Hermagor Odhod 12.42 R 4812Beljak gl.ž.p. / Villach Hbf Prihod 13.30Beljak gl.ž.p. / Villach Hbf Odhod 14.52 IC 311Ljubljana Prihod 16.29Prevoz koles je mogoč od 25. 4. do 27. 9. 2009Vačiška planina in Krniške skale.2.) Izhodišče: železniška postajaŠmohor (Hermagor, 590 m).Dvanajst kilometrov vzpona s kolesompo ozki in ovinkasti asfaltiranicesti na Brško planino (Egger Alm,1.422 m) v Karnijskih Alpah. Naprejmimo Brškega jezera (Egger–Alm–See) štiri kilometre po položniasfaltirani cesti do Dolske planine(Dellacher Alm, 1.365 m). To jenajlepši odsek ture! Z Dolske planinepo večidel makadamski cestiše osem kilometrov do Poludniškeplanine (Poludniger Alm, 1.708 m).Od tam 45 minut hoje na razgledniPoludnik (1.999 m). Na vsehtreh planinah domačini še govorijoslovensko! Planine so najbolj obiskanev času paše od sredine junijado sredine septembra. V »alpskihgostilnah« so na voljo domače specialitete.3.) Izhodišče: železniško postajališčeDropolje (Tröpolach, 595m) – sedem kilometrov zahodnood Šmohorja. Nato dvanajst kilometrovvzpona s kolesom po dvopasovniasfaltirani cesti na gorskiprelaz v Karnijskih Alpah inistoimensko smučarsko središčeMokrine (nemško: Nassfeld, italijansko:Passo di Pramollo, 1.530m). Od tam po 1,5 kilometradolgi asfaltirani cesti na Vačiškoplanino (Watschigeralm, 1.625m). Koča je odprta od 1. junija do15. oktobra. Na voljo so domačespecialitete. S planine pohodna razgledni vrh Krniške skale(Gartnerkofel, 2.195 m). Za vzponin spust porabimo 2,5 ure.Nekaj zamisli za planinskepohode v Ziljske Alpe1. Z železniške postaje Čajna(Nötsch, 559 m) na Dobrač(2.166 m).2. Z železniške postaje Goriče-Borlje(Görtschach-Förolach, 570 m) naGlazico (Graslitzen, 2.044 m).3. Z železniške postaje Bela (Vellach-Khünburg, 590 m) na Negal(Spitzegel, 2.119 m).Vrh Poludnika in Ziljske Alpe. Prelaz Mokrine, v jeseni. Na Javornik se z Mokrin lahko povzpemo v eni uri.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200935Ribnik Vrbje ponuja domovanještevilnim ptičem, na njem sonaseljeni tudi labodi.ReportažaDario CorteseIzlet z vlakomV Šempeter v Savinjski doliniIzlet v Šempeter nas postavljapred prijetno dejstvo »izleta vizletu«, saj je razen postanka vkraju samem, kjer si ogledamoznano rimsko nekropolo, privlačentudi sprehod ob Savinji doribnika Vrbje, pri katerem je urejenaučna pot; v tem primerulahko izlet sklenemo na železniškipostaji Žalec. Druga izletniškaprivlačnost v bližini Šempetra jenekaj kilometrov oddaljena jamaPekel. Zato menda ni odveč, čese na vlak odpravimo s kolesomter tako dobesedno izpeljemoprivlačen izlet, na kateremsi na lagoden način ogledamovse znamenitosti in obiščemo šeŽalec. Ker vlaki na progi Celje–Velenje ne vozijo ob sobotah innedeljah, si za ta izlet privoščimosproščen dan med tednom oziromav dopustniškema času.Z ž. p. Šempeter krenemo poJuhartovi ulici do glavne ceste,zavijemo levo in gremo ob njej doodcepa za Prebold, kjer zavijemoMed sprehodom iz Šempetra v Žalecse velikokrat zazremo v zeleno Savinjo.desno in že smo pri vhodu v rimskonekropolo. Tu je tudi sedežTurističnega društva Šempeter, kiskrbi tako za rimsko nekropolokot za jamo Pekel. Društvo, turističnaponudba kraja in okolice soodlično predstavljeni na spletnemnaslovu www.td-sempeter.si.V rimski nekropoli so predstavljeniostanki rimskega grobiščaiz prvih stoletij našega štetja.Odprta je vsak dan, razen obponedeljkih od 10.00 do 18.00.Če smo na poti s kolesom, se vsekakorpotrudimo do jame Pekel,ki je ena najprivlačnejših turističnihkraških jam na Štajerskem.Ogledi so vsako polno uro od9.00 do 18.00. Da s tega privlačnegakraja ne odidemo prehitro,poskrbi še gozdna in geološkaučna pot, sploh pa turističnidom.Če nas tu okoli nosita le našilastni nogi in seveda primerno»gorivo«, bodisi iz nahrbtnikaali z okrepčevalnih postaj obpoti, se iz Šempetra napotimodo Savinje. Od rimske nekropolese napotimo nazaj na Petrovtrg, kjer zavijemo levo in poStarovaški ulici in Petelinjeku pridemona Savinjsko ulico. Po njejnadaljujemo do Tovarniške ceste,mimo obrata tovarne Aero inzatem po mostičku čez Podvinskostrugo. Na razcepu gremo levoin pridemo do Savinje. Ob rekinadaljujemo levo, po cesti obtoku navzdol do Športnega parkaŠešče, kjer se lahko odžejamo inokrepčamo. Zatem se napotimonaprej ob Savinji, prečkamocesto ter nadaljujemo po nasipudo ribnika Vrbje.Ob ribniku je urejena učna pot,ki je podrobneje predstavljena naspletnem naslovu www.ribnikvrbje.si,na katerem so na voljotudi zloženka, karta in vodnikpoti. Zloženko dobimo tudi vbližnjem Ponirkovem info cetru,kjer je med drugim na voljo tudituristična karta občine Žalec (1: 40.000), ki pride prav na temin nadaljnih izletih po občini.Da prav na tem mestu obenemrešimo morebitne naraščajočetekoče probleme, menda ni trebaposebej omenjati. Ponirkov infocenter je maja odprt ob četrtkihin petkih od 15.00 do 19.00, obkoncu tedna in za praznike paod 9.00 do 12.00 in od 14.00do 19.00.Od info centra gremo po cestido parkirnega prostora ter zatempo cesti levo v Vrbje. Po Cesti naVrbje nadaljujemo skozi naseljeOb ribniku Vrbje nastaja vrsta privlačnihlesenih skulpur, med katerimi je tudi parponirkov.do odcepa Ceste žalskega tabora,kjer zavijemo desno, gemo pocesti do proge in ob njej do UliceSavinjske čete. Tu zavijemo levo,prečkamo progo, zatem zavijemodesno na Hmeljarsko ulico inpridemo na ž. p . Žalec.Iz Šempetra v Žalec hodimo 2 uriin pol do 3 ure. Za več informacijo turističnih znamenitostih občinevsekakor obiščimo TIC Žalec,ki je sredi kraja v rojstni hiši RistaSavina, medtem ko ga na svetovnemspletu najdemo na naslovuwww.zkst-zalec.si, povezava»turizem«.

36ReportažaRado SmerdelZ vlakom naŠtalensko goro (1.059 m)Štalenska ali Šentlenska gora(nemško Magdalensberg, latinskoMons Helena, 1.059 m) je osamelarazgledna gora jugovzhodno odmesta Št. Vid ob Glini (St. Veitan der Glan) na severnem robuslovensko govorečega območja naavstrijskem Koroškem. Pod vrhomgore, na nadmorski višini približno900 metrov, je od drugegastoletja pred našim štetjem pa domirne vojaške zasedbe Rimljanovleta 15. po Kristusu, stalo središčekraljevine Norik (regnum Noricum),z imenom Noreja. Kraljevina je bilav prijateljskih odnosih z rimskimimperijem. Ostanke naselbine indvorane, kjer je zasedal Noriškizbor, so po letu 1948 odkopali in sosedaj razstavljeni za obiskovalce kotarheološko najdišče Noreja. RimskiKapela z oltarjem sv. Marije Magdalene.cesar Klavdij je leta 45 kraljevinoNorik preuredil v rimsko provinco,hkrati pa so to upravno, vojaškoin trgovsko središče prenesli naGosposvetsko polje in ga poimenovaliVirunum. Nekateri zgodovinskiviri navajajo, da so prednikiSlovencev bivali na ozemlju Norikain drugih rimskih provinc že predprihodom Rimljanov kot avtohtonipraprebivalci. Nesporno je, da jepo propadu rimskega imperija, naozemlju Norika nastala samostojnaslovenska kneževina Karantanija,ki je v listinah prvič omenjena leta595 kot »Provincia Sclaborum«.Sedež Karantanije je bil na Krnskemgradu nad Gosposvetskim poljem.Po letu 1180, ko so nadvojvodinoKarantanijo razdelili na samostojnedežele, so koroški vojvode svojsedež prenesli v Št. Vid ob Glini,leta 1518 pa v Celovec, ki je postalprestolnica vojvodine Koroške. Večinformacij in zemljevide najdemo vpublikaciji z naslovom »Slovenija vluči parlamentarnega izročila« naspletni strani http://www.carantha.net/panoji_07b_za pregled.pdf.V času rimskega imperija je na vrhuŠtalenske gore stal tempelj bogavojne Latobija oziroma Marsa. Natem mestu zdaj stoji poznogotskaromarska cerkev sv. Helene in sv.Marije Magdalene. Njen veliki oltarsodi med najlepše krilne oltarjena Koroškem. Več o zgodovinicerkve lahko izvemo v slovenščinina fonomatu pri vhodu. Poleg cerkvestoji gostišče s prenočišči, zacerkvijo pa je zanimivost za otroke– ograda z domačimi živalmi. DoCerkev in gostišče na Štalenski gori.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200937ReportažaNoreja.Pogled z železniške postaje Gospa Sveta v smeri Štalenske gore.Karavanke v megli.danes se je na Koroškem ohranilprastar slovenski običaj, ki imasvoj izvor še v poganskih časih inse imenuje »Romanje na štiri gore«(nemško Vierberglauf). Na praznikSv. treh žebljev, to je drugi petekpo Veliki noči, se romanje pričnes polnočno mašo v cerkvi naŠtalenski gori. Nato romarji obiščejoše Šenturško (Ulricsberg, 1.022m), Šentviško (Veitsberg, 1.160m) in Šentlovrensko (Lorenziberg,971 m) goro. V sedemnajstih urahromarji opravijo pet maš in triposvetitve ter prehodijo 50 (petdeset!)kilometrov. Romanje naštiri gore je v sliki in besedi ter znatančnimi pohodniškimi kartamipredstavljeno v nemščini inangleščini na spletni strani http://home.schule.at/user/1/vierbergelauf/map.html.Za obisk Štalenske gore sta priSlovenskih železnicah po ugodniceni na voljo povratna in krožnavozovnica do Celovca, imenovani»Regio AS«. Vožnja z vlakom InterCity ali Euro City od Celovca do Št.Vida ob Glini traja 12 minut, odtam naprej pa je še tri ure hodado vrha Štalenske gore. Vzponsi lahko skrajšamo na dve uri, čev Celovcu sedemo na potniškivlak, ki ga zapustimo na železniškipostaji Glinje (Glandorf) po 15minutah vožnje. Na vrh Štalenskegore je mimo Noreje speljanaasfaltirana cesta. Ob delavnikihse lahko od glavne železniškepostaje v Celovcu do Noreje pripeljemoz avtobusom Avstrijskihželeznic v petdesetih minutah.Potovanje iz Slovenije načrtujemoz mednarodnim voznim redom nahttp://fahrplan.oebb.at/bin/query.exe/dn. Od železniške postajeGospa Sveta (Maria Saal) do vrhaŠtalenske gore je tri ure hoje. Obvrnitvi se lahko v dveh urah spustimodo znamenitega koroškegagradu Ostrovica (nemško »BurgHochosterwitz«), od tam pa je doistoimenske železniške postaje še45 minut hoje. Izlet je predstavljenv Novi progi (oktober 2008),na straneh 16 in 17. Za orientacijona potovanju bo zadoščalaže avtokarta Slovenije, dvojezičnakarta Koroške pa je na http://www.nsks.at/viewkarta.html.Prijetno potovanje!Notranjost cerkve z oltarjem sv. Helene.Mali živalski vrt.Noreja.

38ReportažaRobert TusićNočni posnetek Mont Saint Michela(avtor: Benh Lieu Song, vir: Wikipedia).Mont St. MichelMont St. Michel je majhen skalnatotoček, ki leži v istoimenskemzalivu, približno en kilometer odnormandijske obale. V njegovineposredni bližini se izliva v morjereka Couësnon, kjer poteka administrativnameja med Normandijoin Bretanijo.Otoček je vredno obiskati, ker imavelik pomen za francosko zgodovinoter srednjeveško arhitekturo.Drugi razlog pa je naravni pojav, sajje v tem zalivu eno izmed najvišjihplimovanj v Evropi. Otok v današnjemčasu ni več otok v pravempomenu, saj ga s kopnim povezujenasip v dolžini dobrega kilometra.se do 80 metrov visok otok vidi oblepem vremenu globoko s celine.Avranches, ki je od otoka oddaljendevetnajst kilometrov, hrani bogatozbirko rokopisov in dokumentovsamostana. St. Malo, ki ležiob ustju reke Rance, je priljubljenoturistično letovišče v Bretaniji.Staro mestno jedro je obdano zobzidjem, znotraj katerega so ozkemestne ulice. Mesto ima trajektnolinijo s Portsmouthom v Angliji terhidroglisersko linijo s Kanalskimiotoki (Jersey in Guernsey). Iz pristaniščaje mogoče opazovati enonajvišjih plimovanj na svetu. Do St.Mala vozi direktni vlak iz Pariza.Najbližji kraj, ki ima železniškopovezavo, je Pontorson. Mesteceima veliko hotelov in kamp, takoda ni velikih težav s prenočišči.Od Mont St. Michela je oddaljenopribližno devet kilometrov. Dootoka se lahko podate s kolesom,ki ga je mogoče najeti, peš ali pa zavtobusom. Sam sem se odločil zahojo. Večina nezahtevne poti potekaob reki Couësnon. Za lagodnohojo potrebujemo približno dveuri. Če se odločimo za kolesarjenje,ogled otoka lahko združimo še zobiski drugih krajev. Na nasprotnistrani zaliva je mesto Cancale, ki jeznano po gojenju ostrig. Na letojih pridelajo okrog 25.000 ton. Kerje Normandija ravninska pokrajina,Zgodovina otokaLeta 708 se je škofu iz Avranchesaprikazal arhangel Mihael, kjer muje bilo rečeno, da na otoku postavicerkev. Tako je otok St. Michelepostal romarski kraj. Leta 966 so sena otoku nastanili menihi benediktanskegareda. Preprosto romanskocerkev, ki je bila do tedaj na otoku,so nadomestili z veličastnim gotskimsamostanom, ki je rabil tudikot utrdba. Gradnja samostana jepotekala med 13. in 16. stoletjem.Med francosko revolucijo so redovnoskupnost razpustili, otok so preimenovaliv Mont Libre. Samostanse je uporabljal kot zapor vse doleta 1863. Napoleon III. ga je leta1874 zaznamoval kot kulturni in

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200939Reportažato v različnih arhitekturnih slogih,ki se lepo dopolnjujejo. Cerkvenain prečna ladja sta bili zgrajeni v11. in 12. stoletju v romanskemslogu, cerkveni kor pa je bil zgrajenv poznem 15. stoletju v gotskemslogu.Samostan je obkrožen z dvojnovrsto obokov, ki jih podpirajo granitnistebri. Samostanska obednica,obokana z lesenimi opaži,spominja na cerkev. Sezidana jebila leta 1203, v njej sta še ohranjenatudi dva ogromna kamina.morje umakne od otoka do dvanajstkilometrov proč.Otok je obkrožen z vodo le nekajur, ko so plimovanja najvišja.Plima mora biti višja kakor dvanajstmetrov, da morje obkrožiotok. Medtem ko plima ne dosežeotoka, pa se je mogoče po peščenihnaplavinah sprehajati. Nadvseprijetno se je bos sprehajati pomokrem in mehkem pesku, ki seti počasi ugreza pod nogami, čestojiš na mestu nekaj časa.Dobra dva kilometra od otokanameravajo zgraditi veliko parkirišče,s katerega bodo obiskovalcena otok vozili minibusi.zgodovinski spomenik in pričela sose velika restavratorska dela. Leta1966 se je samostan simboličnovrnil benediktanskemu redu, kjerše danes živi majhna skupnost.Mont Saint Michel je od leta 1979vpisan v seznam svetovne kulturnedediščine.Otok ima eno samo ulico, ki sevzpenja proti samostanu. Ulica jeobdana z obeh strani s hišamiin stavbami, v katerih so trgovines spominki, restavracije, hoteliin muzeji. Samostanska cerkev seimenuje Eglise Abbatiale in je zgrajenana skalnatem vrhu otoka, inChapelle de Notre Dame Sous Terre(kapelica naše Gospe Podzemske)je bila ponovno odkrita leta 1903in je eden od najstarejših predelovsamostana. V času, ko je bil samostanječa, so v ta prostor namestiliveliko kolo, s katerim so zapornikivlekli navzgor vse potrebno zaoskrbo zapora.PesekMont St. Michel je otok, ki je odvisenod plime in oseke. Obkroženje s peščeno plitvino, ki polni celotnizaliv. Ko nastopi čas oseke, sePlimovanjePlima doseže otok 15 ali 16-kratv mesecu, saj mora biti visokanajmanj dvanajst metrov. Svoj vrhdoseže dvakrat na mesec, v časupolne lune in med mlajem, vendarse najbolj impresivna, 15-metrskaplima, zgodi dvakrat na leto. Prvičokrog polne lune spomladanskegaenakonočja, drugič pa medjesenskim enakonočjem, ko nastopimlaj. Prvih šest mesecev v letu jeplima najvišja med obdobji polnelune, ko svoj vrh doseže med spomladanskimenakonočjem, v drugemdelu leta pa je plima najvišjamed obdobjem mlaja, ko dosežesvoj vrh med jesenskim enakonočjem.Plima ne doseže vrha tistidan, ko je polna luna ali mlaj,temveč od 36 do 48 ur za tem.Informacije o času in višini plimeso dostopne na spletni strani MontSt. Michel:http://www.ot-montsaintmichel.com/horaires_gb.htm

40Tovorni prometMarino FakinSejem transporta in logistike v MünchnuSlovenske železnice serazvijajo v logistaTrg železniških transportnihstoritev se v Sloveniji korenitospreminja. Liberalizacija odpiramožnosti za nadaljnji razvoj storitevSlovenskih železnic, ki vidijopriložnost v tem, da poleg skrbiza konkurenčnost in kakovostobstoječih storitev, širijo svojodejavnost na področje logistike.Strankam želijo zagotoviticelovito ponudbo, ki vključuježelezniški prevoz in dodatnelogistične storitve. Na mednarodnempodročju, kjer opravijodevetdeset odstotkov vseh prevozov,spreminjajo in optimirajoorganizacijo prometa, s čimer siprizadevajo skrajšati vozne časein povečati zanesljivost storitev.Hkrati Slovenske železnice razvijajonove produkte, uvajajoMelita Rozman DacarProdaja v tovornem prometu»Prodajno osebje Slovenskihželeznice je na sejmu navzoče vseštiri dni. Na našem razstavnemprostoru smo sprejeli veliko strank,ki se zanimajo za prevoze tovora sSlovenskimi železnicami in za našestoritve. Povpraševanja in obiskovje veliko, celo več, kakor smopričakovali. Gre zlasti za končneuporabnike, obiskali pa so nas tudipredstavniki Ukrajinskih železnic, kise zanimajo za sodelovanje.«Ferdinand ŽeleznikOddelek za tehnično planiranje in logistiko»Na sejmu sem prvič. Presenečensem, ogromno stvari je mogočevideti, ne samo s področjaželezniškega prevoza, temvečtudi s cestnega, letalskega inrečnega prevoza, ter skladiščenja.Tehnologija v logistiki je zelonapredovala. Pozornost mi je zlastivzbudila razlika med železniškim incestnim prevozom ter zmožnostmiza prevoz avtomobilov. Zunaj jerazstavljen vagon za prevoz avtomobilov,poleg njega pa tovornjak. Tovornjak lahko prepelješest avtomobilov, vagon pa trikrat več. Opazil sem tudi novevagone cisterne in vagone z ogromno prostornino.«Alenka TičarProdaja v tovornem prometu»Moram povedati, da sem nasejmu prvič. Tukaj je velik spekterrazstavljavcev, prevoznikov, logistov,ogledati si je mogoče različne stvariter izvedeti vse o številnih novostihna vseh področjih. Ogledala semsi celoten sejem, tudi razstavljavcev letalskem in ladijskem prevozu.Zanimivi so bili tudi Indijci, imajonovo tehnologijo, in takoj so mi dalisvojo vizitko, ko sem povedala, dasem z železnice. Gre za nov načinpritrditve tovora z jeklenimi obodi in prečkami, da se tovor nepremika. Sistem je prilagodljiv po višini in ga je mogoče uporabitiv zabojniku, vagonu ali na tovornjaku.«Marjan MurkoVodja sekcije za tovorni promet Celje»Na sejmu sem drugič, pred dvemaletoma sem bil prvič. Zdi se mi, daje za železničarje pomemben sejem,saj se tu predstavljajo prevoznikiin logistiki. Videti je mogoče novatehnična sredstva in veliko novosti,zato si je sejem vredno ogledati. Zvodjo operative na SŽ, ŽivojinomJanačkovićem, sva si ogledalapredvsem vagone večjih prostornin,vagone cisterne, zabojnikez možnostjo nakladanja tekočin sposebno tehniko, in tehnike zavarovanja tovora.«dodatne storitve in širijo mrežoposlovnih partnerjev v tujini.Tovorni promet po slovenskihtirih so v zadnjih letih zaznamovalinenehno naraščanje količineprepeljanega tovora v segmentuluških prevozov, oživljanje prevozovna desetem panevropskemkoridorju, sprememba struktureblaga, investicije, internacionalizacijaposlovanja ter povečanjeprevozov blaga v zabojnikih inuporaba intermodalnih tehnologij.Slovenske železnice zato skupajz operaterji razvijajo sistem»gateway«, s pomočjo kateregaLjubljana postaja logistično središčena evropskem transportnemzemljevidu.Na 12. mednarodnem sejmu logistikein transporta v Münchnu sose od 12. do 15. maja predstaviletudi Slovenske železnice inSŽ-Centralne delavnice. Na sejmupovršine skoraj 80.000 kvadratnihmetrih razstavnih prostorovje sodelovalo rekordnih 1760 razstavljavceviz 55 držav. Predstaviliso zadnja tehnološka dognanja,izdelke, ponudbo logističnih storitevin vizijo razvoja transporta,logistike, telematike, e-trgovine inupravljanja toka blaga. Slovenskeželeznice so na sejmu prikazalesvojo logistično ponudbo v mednarodnemtovornem prometu,razvojne načrte in konkurenčneprednosti Slovenskih železnic nakrižišču petega in desetega vseevropskegakoridorja.Sejem transport logistic (spletnastran www.transportlogistic.de), ki ga organizirajo vsaki dveleti, je specializirana prireditev,na kateri sodelujejo podjetja,strokovnjaki in vplivneži iztransporta, logistike, industrije,trgovine, predstavniki logističnih,transportnih in trgovskih

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200941Tovorni prometzdruženj, ponudniki logističnihin transportnih storitev, oblikovalcinajpomembnejših logističnihusmeritev, skratka, vsi tisti, kiv logistiki in transportu v Evropiin svetu kaj pomenijo.Svetovna gospodarska kriza vplivatudi na logistično panogo,vendar pa je bilo na sejmu čutitioptimizem, saj združenja vprometu in raziskovalne ustanovepo vsem svetu ocenjujejo,da je dno že bilo doseženo innapovedujejo, da bo gospodarstvozačelo kmalu okrevati. Zatoso srečanja med strankami inprevoznimi podjetji toliko boljzaželena, saj pomenijo priložnostza izmenjavo izkušenj in znanja.Letošnji obseg prevozov tovorase je v Evropi v primerjavi zlanskim letom zmanjšal za večkot 30 odstotkov. Pri Slovenskihželeznicah se je obseg povprečnozmanjšal za 25 odstotkov, zatoso SŽ začele izvajati tržno ofenzivoin uvajajo nove storitve inpovečujejo kakovost storitev, zlastiv prometu z Avstrijo, Češko,Slovaško, Hrvaško, Bosno inHercegovino, Nemčijo in Turčijo.Cilj je čas prevoza, ki bo krajšikot bi bil prevoz iste pošiljke pocesti.Veliko pozornosti je bila deležnapredstavitev uspešnega projektavlaka za prevoz zabojnikov izLjubljane do Carigrada. GeneralniSlovenske železniceso odličen in zanesljivposlovni partnerS komercialnim direktorjempri železniški špediciji Spedi-Trans s Češke smo se nasejmu transporta in logistikev Münchnu pogovorili oSlovenskih železnicah, sejmu,gospodarskem stanju in obetihv prihodnje.direktor Slovenskih železnicdr. Matic Tasič je na sejmupovedal: »Slovenske železniceimajo zelo pomemben geostrateškipoložaj na križišču petegain desetega koridorja. Če bodoznale izrabiti danosti ali naravnabogastva, ki jih imajo v geostrateškilegi in ljudeh, se lahko uspešnopreobrazijo iz prevoznika nadomačem trgu v globalnega igralca– ponudnika celovitih logističnihstoritev – na mednarodnemtrgu. V prihodnje bodo Slovenskeželeznice ponudbo logističnihstoritev. V času, ko globalna ekonomskakriza ni prizanesljiva donikogar, so še toliko bolj potrebnapogosta srečanja med ponudnikitransportnih storitev in njihovimiuporabniki, pogovori o tem, kakopoiskati rešitve za izhod iz sedanjesituacije in ne nazadnje, kajnarediti bolje.«Speditrans že dolgoposluje s Slovenskimiželeznicami ...Speditrans je stranka Slovenskihželeznic pri prevozih tovora vslovenskem uvozu, izvozu intudi v tranzitu, tudi v luškemprometu med luko Koper terČeško in Slovaško, občasnotudi pri prevozih v Poljskoin v tranzitnem prometu zItalijo. Speditrans je hčerinskopodjetje Chechofrachta in jespecializirano za prevoze poželeznici.Kaj menite o Slovenskihželeznicah kot poslovnempartnerju?Menim, da so Slovenske železnicezelo dober poslovnipartner, če jih primerjamo zdrugimi železnicami v Evropi.Poskušajo nam tudi pomagati,če imamo težave, in se potrudijo,da jih čim prej rešimo.Kakšen je vaš vtis o letošnjemsejmu transportain logistike?Prepričan sem, da je sejempomembno mesto, kjer se srečujejoposlovni partnerji, vsievropski železničarji in zaposleniv drugih podjetjih. Če stena sejmu dva do tri dni, srečateveliko ljudi, ki bi jih sicersrečali šele v enem letu. Sejemje dobra priložnost, da v zelokratkem času srečate velikoRadim Procházka, Komercialni direktorpri špediciji Spedi-Trans Praha, Češkaljudi, se pogovorite o sedanjihposlih in pripravite nove.Kako presojate stanje natransportnem trgu?Trenutno stanje ni dobro, kotvidite, ne le v Sloveniji, temvečpo vsem svetu. Menim, dasmo dosegli nekakšno dno,in upam, da se bo zdaj stanjeizboljšalo. Na primer, prevozijekla so se zmanjšali. Naš cilj jepripeljati nove posle na železnicoin ohranjati tovor.Kakšen načrte imateglede Slovenije?Želimo si več posla, zlasti vluškem tranzitu. Trenutnose s Češkimi, Avstrijskim inSlovenskimi železnicamipogajamo o novih prevozihjekla s Češke v Luko Koper.Za naše podjetje gre za novposel, ki pa pomeni dodatnekoličine tovora za Slovenskeželeznice.

42Tovorni prometdr. Josip OrbanićZavarovanje tovoraVagoni cisterneVozila in tehnika na sejmuTransport in logistika v MünchnuTovorno letaloDizelska lokomotivaVagon za prevoz cevi in podobnih tovorovVagon za prevoz različnih vrst kontejnerjevAvto cisterna – kontejnerKonkurenca – kamion za prevoz avtomobilovTirno- cestno vozilo za premikTirno-cestno vozilo za premikVideli smo tudi, kako se spravi triavtomobile srednje velikosti v kontejner.Na sejmu transporta in logistikev Münchnu, ki je bil od 12.do 15. maja, so na zunanjemdelu razstavljavci prikazali vozila,kontejnerje in drugo tehniko zaprevoz tovora.Železničarji so prikazali novelokomotive in vagone, načinenakladanja in ponudbo storitev,hkrati pa tudi zanimivosti, kotje na primer »žepna lokomotiva« za premik na baterijskipogon. Na železniškem trgu prihajado velikega prestrukturiranja,zato se vidijo nova imenadružb, združevanja družb, novezasebne železnice itd. Cestni prevoznikiso prikazali številne vrstenovih in izpopolnjenih vozil inmožnosti, ki jih ponujajo zlastipri izkoristku prostora, zavarovanjutovora ipd. Velik poudarek jena paletizaciji in kontejnerizacijiter vseh možnostih, ki se ponujajo.Fascinira velikost in oblikovanjevozil, tako pogonskega kottovornega dela.Nekaj razstavljenih eksponatovvagonov, kontejnerjev, načinovzavarovanja tovora na vozilu silahko ogledate v tej fotoreportaži.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200943Tovorni prometMirjam KasteličMednarodna javnost pohvalno oprojektu Ljubljana–Carigrad/Halkali 25Udeleženci projekta Ljubljana–Carigrad/Halkali 25 smo predvečsistemsko lokomotivo podjetjaMRCE Dispolok, ki je 16.in 17. marca letos peljala kontejnerskivlak Bosphorus EuropeExpress, zaznamovali rezultattestne vožnje ter obiskovalcesejma, 12. maja, seznanili z uresničevanjemnalog na projektu.Odziv števila vabljenih je bil nadpričakovanji. Slednje nam je biloše posebej v zadovoljstvo, sajsmo na podlagi tega lahko sklenili,da je test, s katerim smo časpotovanja kontejnerskega vlakaskrajšali s 60 na 35 ur, odmevnatržna poteza.Navzoče so nagovorili direktorpodjetja MRCE Dispolok, DirkSteffes, ki je izrazil navdušenjenad doseženim časom. Prepričanje, da je bilo vloženega velikotruda v usklajevanje postankovvlaka na vsaki od osmihmejnih postaj od Ljubljane doCarigrada. Ob tem se je spomnilvelikih težav, ko so pred letinapravili podoben test na relacijimed Italijo in Nemčijo; v tistemprimeru sta bili le dve državi indve mejni postaji.Rok Svetek, direktor podjetjaAdria Kombi, je v imenu svojegapodjetja in podjetja Kombiverkehr,ki produkt Bosphorus EuropeExpress, ponujata na trgu, izrazilzadovoljstvo, da so železniceprisluhnile pobudi poslovnegasveta za Jugovzhodno Evropoter stopile na pot uresničevanjauporabnikovih pričakovanj.Dr. Matic Tasič, generalni direktorSlovenskih železnic, se jevsem sodelujočim pri projektuzahvalil za konstruktivno deloSejem Transporta in logistike v Münchnu, dogodek 12. maja. Na sliki od leve proti desni: Manabu Miyamoto, predsednik MRCEDispoloka, Matic Tasič, generalni direktor SŽ, Thomas Wimroither, generalni sekretar Koridorja X Plus, Rok Svetek, direktor AdrieKombija, in Dirk Steffes, direktor MRCE Dispoloka.ter poudaril: »Ne le večja konkurenčnostželezniške ponudbe,temveč tudi prednosti, ki jihokolju prinaša prijazen železniškiprevoz, bi morale biti spodbudavsem sodelujočim, da nadaljujejozačrtane dejavnosti.«Thomas Wimroither, generalnisekretar združenja KoridorX Plus, je sodelujoče pri projektutakole pohvalil: »ProjektLjubljana–Carigrad/Halkali 25 jenajvečji korak doslej v okviruprizadevanj železnic za revitalizacijoin povečanje atraktivnostiželezniških storitev na koridorjuX v primerjavi s cestnim prometom.Ugotavljam, da je zmanjšanječasa potovanja za 39odstotkov, pa čeprav le vtestni vožnji, edinstveni primerv Evropi. Želim si, da bi bilskrajšani čas potovanja čim prejtudi vključen v redni vozni redin tako spodbuda za uresničitevnadaljnjih dejavnosti, ki si jihje zastavila delovna skupina napoti do končnega cilja, to je 25ur med Ljubljano in Carigradomoziroma Halkalijem.«Po končanem sprejemu se jesestala projektna skupina, ki jeobravnavala poročilo o potekutestne vožnje 16. in 17. marca,in se dogovorila o nadaljnjemkonkretnem delu.Glede na to, da je projekt zgleduspešnega sodelovanja železniškihprevoznikov, upravljavcevinfrastrukture, policije, carinein drugih organov, ki vplivajona zadrževanje vlaka na mejah,so ga vključili tudi v programdveh mednarodnih dogodkov.Štiriindvajsetega aprila sem vBadgesteinu predstavila dejavnostiin rezultate projekta nakonferenci TER Project – TransEuropean Railway, ki deluje podokriljem UNECE (Organizacijezdruženih narodov – Ekonomskekomisije za Evropo)*, ter 14. majav Zagrebu na delavnici SEETO(South East European TransportObservatory)**. Obeh dogodkovso se udeležili predstavniki železnicin ministrstev za transport,s čimer je bila dana priložnost,da prenesem poziv sodelujočihpri projektu Ljubljana–Carigrad/Halkali 25 za podporo pri uresničevanjuprojektnih dejavnostitudi v prihodnje.* UNECE TER Project je bil ustanovljen 1990. leta s podpisom medvladnega sporazuma držav Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Polnopravne članice so Armenija, Avstrija, Bosna in Hercegovina,Bolgarija, Hrvaška, Češka, Gruzija, Grčija, Madžarska, Italija, Litva, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija Turčija, medtem ko so imajo status opazovalca naslednje države: Belorusija, Latvija, Moldavija,Črna gora, Makedonija in Ukrajina.** SEETO je regionalna organizacija, ki je bila ustanovljena 11. junija 2004 s podpisom medvladnega sporazuma o razvoju glavnega regionalnega prometnega omrežja v Jugovzhodni Evropi Sporazum so podpisalevlade Albanije, Bosne in Hercegovine Hrvaške, Makedonije, Črne gore, Srbije, misija Združenih narodov za Kosovo in Evropska unija.

44TujinaRonald SmithRENFEV Španiji bodo vlakinadomestili letalaV zadnjih desetih letih je Španijaposodobila svoje železniškoomrežje in je na dobri poti, dadoseže cilj, da bo do leta 2020omrežje prog za velike hitrostipokrivalo območje 50-kilometrskegapasu, v katerem živi devetdesetodstotkov prebivalstva vŠpaniji. Omrežje prog za velikehitrosti naj bi prevzelo potnike nanotranjih letih.Španske železnice RENFE zatoželijo zagotoviti visokokakovostnein dostopne storitve po sprejemljiviceni ter hitrost potovanja,ki je konkurenčna letalskemu prevozu.Španske železnice dokazujejosvoje uspehe z doseženimirezultati.Španija je na tretjem mestu nalestvici držav, ki imajo proge zavelike hitrosti, torej za hitrosti300 kilometrov na uro ali več.Časovni prihranki pri potovanjuso ogromni. Na primer, nedavnopotovanje iz Madrida do Segoviapo običajni poti z vlakom, kiga Španci imenujejo Cercanias(navadni vlak), je trajalo dveuri. Ob vrnitvi z vlakom, ki vozina progi za velike hitrosti, paje potovanje trajalo samo 26minut. Od lanskega februarja staBarcelona in Madrid povezana shitro progo za velike hitrosti, kivodi prek mest Tarragona, Lleidain Zaragoza. Dvainpetdeset vlakovna dan (26 parov) prevozi628 kilometrov dolgo pot v dvehurah in 38 minutah. Storitev ježe pritegnila 48 odstotkov trgamed obema mestoma in njendelež še naprej raste. Potnikomse preprosto ne splača več potovatiz letalom.Točnost vlakov Španskih železnic jena progah za velike hitrosti, gledena vozni red, 98,54-odstotna, karpomeni drugo mesto, takoj zaJaponsko z 99-odstotno točnostjo.Za primerjavo, letalski prevoznikIberia dosega 77,8 odstotka,British Airways pa 64,7 odstotka.Družba RENFE je tako zelo prepričanao točnosti svojih vlakov, dapotnikom na progi Madrid–Sevillapovrnejo celotni znesek za vozovnicov gotovini, če bi vlak zamujalpet minut! Na drugih progah zavelike hitrosti povrnejo polovičnoceno vozovnice, če bi vlak zamujal15 minut oziroma celotno vrednostvozovnice za zamudo tridesetali več minut.Kakovost storitev v vlaku je na višjiravni kot pri katerem koli drugemnačinu prevoza. Ponujajo tri ravnistoritev: turistično – storitev vdrugem razredu, potniki sedijona pregibnih sedežih, ob sedežuso vtičnice za elektriko, slušalkein veliko prostora za noge, preferente– storitev v prvem razredu,potnikom ponujajo časopise,postrežbo ob sedežu in možnostparkiranja na postaji, in club– storitev v prvem razredu, kivsebuje tudi postrežbo jedi ponaročilu in pijače.Španske železnice so vložile 3.150milijonov evrov v vozni park vlakovza velike hitrosti, ki so najsodobnejšiv Evropi. Garniture vlakovAVE (ptice) S100, S102 in S103vozijo s hitrostjo več kakor tristokilometrov na uro, medtem kogarniture vlakov Alvia ter AvantS104, S120 in S130 vozijo s hitrostjoveč kakor dvesto kilometrovna uro.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200945TujinaDel omrežja prog za velikehitrosti so tudi mednarodnestoritve z vlakovnimi garniturami,pri katerih se podvozjeprilagaja za vožnjo po progahz različno tirno širino. To sovlaki Trenhotel (hotel na tirih)oziroma garniture Talgo, ki jihupravljajo skupaj s Francoskimiželeznicami SNCF: vlak SalvadorDali iz Milana v Barcelono, vlakFrancisco de Goya na relacijiMadrid-Pariz, vlak Joan Miro izBarcelone v Pariz in vlak PabloCasals iz Züricha v Barcelono.Vlaki imajo nizek pod in soizjemno stabilni, kar omogočanajboljšo možno raven udobja.Prehod na drugo tirno širinose opravi »v gibanju« na meji.Značilnost vlakov Trenhotel sokabine, ki imajo širok prostor zaprhanje in stranišče, široka ležišča,hladilnik in prostor za obedovanje.Vrata kabin se odpirajoz elektronsko kartico (ključem).Triindvajsetega aprila je bil v Kataloniji praznik Svetega Jurija. Na nočnem vlaku Trenhotel iz Züricha je zato posadka vsaki potnicipodarila vrtnico. V navadi je, da moški podarijo ženskam vrtnice, ženske pa moškim knjige. Na ta dan je bilo v Barceloni vsepovsodvideti prodajalce vrtnic in prodajalce knjig. Na posnetku je vlak Talgo na postaji Barcelona, osebje vlaka odhaja z rezervnimi vrtnicami!Podobne storitve izvajajo tudiv sodelovanju s Portugalskimiželeznicami (CP), iz Madrida vLizbono. Nočna vlaka CatalanTalgo, ki vozi iz Barcelone vMontpellier, in Mare Nostrum, kivozi iz Lorce v Montpellier, imatavagon z lastnim generatorjem, kizagotavlja električno energijo zapotrebe hotela.Normalna tirna širina je v Španiji1.668 milimetrov, vse nove progese gradijo za širino 1.435 milimetrov.Trenutno potekajo dela medBarcelono in postajo Port Bou(SNCF). Povezava bo omogočilavrsto novih priložnosti.Cene vozovnice za vlake velikihhitrosti so različne, sistem cen inpopustov je pregleden. V vozovnicoje všteta obvezna rezervacijasedeža. Potniki se zberejo vvelikem salonu, potem ko so jimprtljago rentgensko pregledali.Ob napovedi vkrcanja sledi navzkrižnipregled vozovnic, medtemko potniki prehajajo na peron,kjer čaka vlak, navadno desetminut pred odhodom. V osrednjinadzorni stavbi v Madridu lahkokontrolorji v dejanskem času vidijo,kje se nahaja posamezni vlakv Španiji in vse podrobnosti onjem.Nenavadno je videti železnico stako jasno vizijo in težnjo, da bi seuresničila, ter vlado, ki gleda dljeod naslednjih volitev. RENFE je ševedno nacionalizirano železniškopodjetje, čeprav so bili infrastruktura,prevoz tovora, vzdrževanjein primestne železnice ločeni vskladu z uredbo EU, vendar železnicani bila razdrobljena kot vZdruženem kraljestvu, tako dalahko sprejemajo jasno nacionalnovizijo in sklepe.Špansko železniško omrežje zavelike hitrosti je že zdaj impresivno,do leta 2020 pa bi lahko bilonajboljše na svetu. Španija je velikadržava; proge za velike hitrostiomogočajo povezavo med glavnimmestom v središču z vsodeželo. Tako so ljudje bolj povezani.Železnice za velike hitrosti soodgovor na potrebe po prevozuv prihodnosti na elektrificiranihprogah za visoke zmogljivosti.Španija je pri tem vodilna.

46TujinaPetra Kozina HalčakovaMednarodni transportni forumInvesticije v železnicelahko pospešijo okrevanjegospodarstvaV Leipzigu je od 26. do 29. majapotekal mednarodni transportniforum - International TransportForum, ITF, spletna stran www.internationaltransportforum.org - z naslovom Transport zaglobalno gospodarstvo: Izzivi inpriložnosti v času recesije. Forumje gostila Nemčija, ki jo je zastopalnemški minister za prometWolfgang Tiefensee, vodila paTurčija, ki jo je zastopal turškiminister za promet BinaliYildirim. Mednarodni transportniforum je medvladna organizacija,kjer se srečujejo ministri zatransport in gospodarstveniki terrazpravljajo o svetovnih strateškihtemah v transportu, logistikiin mobilnosti.Osemsto predstavnikov z vsegasveta, med njimi 52 prometnihministrov, je razpravljalo o prihodnostiglobalnega transportain najbolj perečih težavah, kitrenutno pestijo globalni razvoj.Soglašali so, da bo transportodigral ključno vlogo pri okrevanjusvetovnega gospodarstva, inda transportno panogo čakajoveliki globalni izzivi.»Letošnji forum se je odvijal vzelo težavnem času,« je povedalJack Short, generalni sekretarforuma, ter poudaril: »Globalnaproizvodnja in trgovina sezmanjšujeta, transportna dejavnostpa se je zmanjšala največv primerjavi z drugimi panogami,in sicer v povprečju za 20odstotkov na vseh trgih. Forumje bil priložnost, da opredelimoukrepe v transportni panogi, kibodo izboljšali gospodarstvo, inda določimo odgovornosti zauresničitev teh ukrepov. Politikiin poslovneži so lahko povedali,kako razmišljajo o nadaljnjemrazvoju transporta v 21. stoletju.Glede na resno finančnoin gospodarsko krizo ter ocene,da zmanjšanje obsega prometani le prehodnega značaja, jestrokovna javnost prepričana, dabo to stanje povzročilo znatnespremembe v svetovnem transportu.«Na delavnici o železnicah v globalnemsvetu oziroma njihovivlogi pri reševanju gospodarskein okoljske krize ter uresničevanjuželezniškega potenciala sorazpravljavci soglašali, da investicijev železnice lahko prispevajok okrevanju gospodarstva inzmanjšanju emisij CO 2 , ki jih povzročatransport. Da bi pospešilerazvoj mednarodnega železniškegatovornega prometa, morajovlade in železnice olajšati administrativnein tehnološke postopkena mejah. Razpravljavci sopozvali k harmonizaciji postopkovna mejah, standardizaciji zuporabo stimulativnih paketovEvropske unije in uvedbi vseevropskihinformacijskih sistemov.Nekateri prometni ministri, mednjimi tudi nemški transportniminister Wolfgang Tiefensee, inturški transportni minister BinaliYildirim, so menili, da tehnološkerešitve in tesno mednarodnosodelovanje lahko pomembnoprispevajo k razvoju transportain gospodarskemu okrevanju.Ameriški sekretar za transportRay LaHood je poudaril zavezoZDA, da so partner v mednarodnemtransportu in razširijosistem železnic velikih hitrosti zuporabo nacionalnega paketa zaspodbujanje gospodarske rasti.Razprave na forumu so pomembensignal za razvoj transportnepanoge v svetu in družbe. Novapolnopravna članica mednarodnegatransportnega foruma jepostala Indija, medtem ko jeKitajska sodelovala na letošnjemforumu kot država opazovalka.Forum, ki bo naslednje letopotekal pod vodstvom Kanadev Leipzigu, od 25. do 28. maja,bo namenjen inovacijam v transportu.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200947Delovni prostor v lokomotivi.Tako so nekoč oblikovalinotranjost lokomotiv.VlekaRobert ZakrajšekPogled iz kabineSlovo električne lokomotiveserije 362 »MEH«Pravijo, da za vse stvari v življenjuenkrat pride konec. Tako za lepekot za grde. Za to drugo takojpodpišem, no, za prvo pa bi sedalo pogajati. Že mora biti tako.Ni pa nujno, da so vse stvari, kise končajo, žalostne. Nekatere soprav dobrodošle, še posebej čečlovek čaka nanje celo večnost.In tako se je zgodilo. V pokojodhaja električna lokomotiva serije362, med ljudstvom »popularno«imenovana »MEH« ali pa»PERSHING« (po znani ameriškimedcelinski raketi – vzrok za toime mi sicer ni znan, sumimpa, zakaj). Vendarle! Morda mibodo nekateri kolegi strojevodjezamerili mojo neposredno izjavo,vendar pa mi, iskreno povedano,ELOK 362 nikoli ni bila posebejpri srcu. Manj sem jo videl invozil, raje sem jo imel. Namreč,pri tej lokomotivi so obstajalanekatera dejstva, katerim se nibilo mogoče izogniti. Prvič –samo približal si se ji, pa si bil ževes umazan. Ne vem sicer, kakoje bilo to mogoče, ampak taka sodejstva. Drugič – ne vem, kogaso uporabili kot model za višinostrojevodske kabine, ampak prejso ga verjetno nekaj dni poštenoobdelovali, da se je revež skrčiloziroma zmanjšal, saj je kabinanarejena za strojevodje z največjovišino do 175 centimetrov. Inkam, prosim lepo, naj jaz spravimsvojih 185 cm? Ko sem seizravnal, sem z glavo podpiralstrop. Tretjič – pri hitrosti okrog100 kilometrov na uro nisi imelobčutka, da voziš lokomotivo,ampak je bilo vse skupaj videti,kot da sodeluješ na kakšnem odtistih divjih ameriških rodeov, kjerjahajo podivjane bike, tako da neveš, kdo je bolj nor – bik ali tisti,ki ga jaha. Četrtič – ne gledena to, kakšen položaj si poizkušalzasesti za krmilnim pultom,vedno je bilo okrog 10 centimetrovprostora premalo, še posebejza nas, ki smo po višini malo bližjestvarniku. Petič - prednji dellokomotive ni dajal posadki absolutnonikakršne zaščite, saj bi seob morebitnem trku dobesednorazletel (in strojevodja z njim!),tako da je bila to največja nočnamora mene in mojih kolegov. Inše bi se našlo.Seveda pa moram, kot običajno,biti pošten in objektiven, ter priznati,da je imela ELOK 362 tudisvoje dobre plati. Pred prihodomELOK 541 je bil »Meh« stroj, ki jeimel daleč najboljšo regulacijo,saj je bil razpon izbire vleke vprimerjavi z ELOK 342 ali 363velik (ni imela samo serijske inparalelne vezave vlečnih motorjev,temveč tudi mešano serijsko –paralelno vezavo, kar je bilo zelopriročno). Ravno tako je bila zaohranjanje hitrosti v vzponu (naprimer iz Borovnice proti Verdu)v primerjavi z ELOK 363 pravašampionka, saj je pridno »držala«75 kilometrov na uro, medtemko ELOK 363 »grize« svojih50–55 kilometrov na uro. Ko jebila hrvaška Reka še del našegasistema, je ELOK 362 predstavljalahrbtenico prevozov rude izBakarja. In ravno strojevodje izReke so bili pravi mojstri upravljanjateh lokomotiv.Je pa pri takih rečeh, kot je naprimer ocenjevanje lokomotive,vedno vse stvar subjektivnegapogleda. Nekdo jo ima raje, drugje pač ne more »žive« videti. Inoba imata po svoje prav.Se pa seveda spodobi, da o starostielektrovleke na Slovenskihželeznicah navedem tudi nekajtehničnih podatkov. Pa poglejmo:Proizvajalec –DržavaAnsaldo –ItalijaLeto izdelavelokomotive 1962–1967Razporeditev osi Bo’ Bo’ Bo’Nazivna napetost 3000 VVgrajena moč 2790 kWNajvečja hitrostlokomotive120 km/hMasa lokomotive113 tDolžina lokomotivemed odbojniki 18,4 mŠirina lokomotive 3,15 mOsna masa 18,8 tone naposamezno osPremer novihkoles1,25 mZasedba lokomotiveSamična –enojnaŠtevilolokomotiv pri nas(vseh skupaj) 40Moram pa pripomniti, da je bilaELOK 362 na svoj način zelo šaljivalokomotiva. Lahko je ves dannormalno »sodelovala« s tabo,nato pa, kot da bi ti nekaj zamerila– nikamor več! Ne glede nato, kaj si počel, se je preprostoOdhajajoča legenda -uprla in ni bilo boga, ki bi jo prepričalv nasprotno. So pa bili takiprimeri k sreči redki – no, vsaj jazga nisem doživel.Se je pa ELOK 362 – 027 še nasvoji zadnji vožnji pošalila nanaš račun. Načrtovana je bila zazadnjo, poslovilno vožnjo serije362, in sicer 2. maja 2009 navlaku 310 s postaje Dobova. Paje prišla s postaje Zidani Mostsamo do postaje Breg, nato pa seje zgodil preboj vlečnih motorjev,in pravljice je bilo konec – samoda je zmaj enkrat za razliko preživel,ha, ha. Meh, meh, večnišaljivec!Ni kaj, čeprav ELOK 362 resničnonikoli nisem maral, je vseenov moji dvajsetletni strojevodskikarieri pustila velik pečat. Prinjej si resnično dobil občutekza vožnjo težkih vlakov, saj niimela protidrsne naprave, in sibil dejansko odvisen od svojegaobčutka in občutenja lokomotive.Zato pa, naj ti bo: »Meh«, hvala tiza vse, in upam, da se vidiva vsajv muzeju. Kaj? Rad bi, da te ševozim? Hej, prijatelj, ne postanipreveč sentimentalen ...

48Prosti časBoštjan KokaljZahodna stenaAconcague,normalna smer.Železničarska alpinističnaodprava Aconcagua, TronadorV zadnjih dneh leta 2008 so seiz Južne Amerike vrnili domovBoštjan Kokalj, Jana Kokalj inPeter Zarnik, kot tričlanska železničarskaalpinistična odprava.Njihov cilj je bil vzpon na najvišjogoro Andov, 6962 metrov visokoAconcaguo, ter vzpon na ugaselvulkan z edinim črnim ledenikomna svetu, 3478 metrov visokTronador v Argentini.Aconcagua nam ni dovolilastopiti na vrhZ vzponom so začeli 4. decembračez nacionalni park Aconcaguater nadaljevali po zahodni normalnismeri. Za transport višinskeopreme so najeli mule do baznegatabora Plaza de Mulas (4400m). Aklimatizacija je potekala podjužno steno Aconcague. Nekolikože aklimatizirani so 7. decembraprispeli v glavni bazni tabor Plazade Mulas. Po enodnevnem počitkuso se odpravili na prvi višinskitabor Nido de Condores. Zaradimočnega vetra jim je uspelo pritile do vmesnega višinskega taboraPlaza Kanada (5080 m). Naslednjidan so zopet poskusili in uspešnopristopili v prvi višinski tabor Nidode Condores (5590 m). Ob ugodnempočutju se je Boštjan podalnaprej proti drugem višinskemtaboru Berlin (5930 m). Jana inPeter pa sta se vrnila nižje v taborPlaza Kanada. Boštjana je nato na6000 m zajel snežni vihar, zaradikaterega je moral sestopiti dosotrpinov. Zaradi težav z vremenomin višino, ki se je iz minutev minuto slabšalo (hud mraz -32°C in viharni veter), so se tovariškoodločili, da je v teh razmerahnesmiselno nadaljevati z vzponom.Meteorološke napovedi patudi niso bile ugodne. Časa paniso imeli na pretek, saj so biliv planu še podvigi v Patagoniji.Tako so se odločili, da končajovzpon in se vrnejo v dolino.Jutro v višinskem taboru Plaza Kanada.Mogočni slapovi, ki bobneče padajo čez tisočmetrov globoko prepadno steno Tronadorja.Tronador z vulkanskim črnim ledenikom.Cerro Tronador nam ponudiArgentinian PeakCerro Tronador (3478 m) visokagora je ugasel vulkan, ki leži vargentinski Patagoniji v provinciRio Negro, natančneje obmestu San Carlos de Bariloche.Pokriva ga velikanski črni ledenik,ki ima posebno barvozaradi vulkanske zemlje. Protigori so se podali 16. decembra.Med potjo so občudovalimogočna drevesa, visoki bambusneprehodnega pragozdain se jezili na pikajoče obade.Ko so se povzpeli nad pragozd,se jim je razgrnil pogled namogočne slapove, ki bobnečepadajo čez tisoč metrov globokoprepadno steno Tronadorja.Zaradi nevarnih ledeniških razpokje bilo treba plezati čimbolj zgodaj, ko je led še zamrznjen.Po šestih urah ledeniškegaplezanja so stali na vrhu, sefotografirali in se hitro vrnili vdolino. Sledil je dan počitka,nato pa so si za konec odprave19. decembra izbrali še vzponna najbolj slovensko goro vArgentini, Cerro Capilla.Izkustvo čistepristnosti elementovZačne se z ljubeznijo do gora,nadaljuje z ljubeznijo do gibanjav vertikali. Vsak vrh je novorazodetje. Lahko gre samo zatrenutek ali nekaj minut, pavendar občutek ostane leta inleta, spomijaš se ga takšnega,kot je bil. A če odgovorim nahitro, priznam, da nobena meniznana stvar, čustvo, način doživljanja,ni primerljiva podobatega, ko si na vrhu gore stisnešroke. To ti da energije za mesecevnaprej. Na tem mestu bi seše enkrat zahvalili vsem, ki stenam z vašo podporo kakor kolipomagali pri uresničitvi našihsanj.

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200949Žimarjenje. Prva tri mestaso zasedle jamarkeJamarskega klubaŽelezničar. Z desne protilevi so prvouvrščena MojcaVrviščar, druga Ines Klinkonin tretja Snežana Jeretina.Prosti časBoštjan VrviščarŠportni uspehi jamarskega kluba ŽelezničarJamarski klub Železničar že vrsto letuspešno raziskuje slovensko podzemlje.V klubu smo zbrani ljudje,ki se poleg obiskovanja jam ukvarjamotudi z drugimi dejavnostmiin ena izmed njih je tek. S tekomseveda pridobivamo in ohranjamokondicijo, ki jo potrebujemo priobiskih jam.Da pa ne bi ostalo le pri treningih,smo se odločili, da se udeležimotudi kakšne tekme. Ker je jamarstvokolektivna dejavnost, se namje zdel tek trojk, ki poteka vsakoleto v sklopu prireditve Pot ob žici,primerna tekma, saj gre za skupinskitek treh članov ekipe. Lani seje teka trojk prvič udeležila ekipav moški konkurenci, ki so jo sestavljaliBoštjan Vrviščar, Valter Rupnikin Miha Staut, in zasedla 37. mestos časom 0:56:08. Letošnjega tekatrojk, 9. maja, pa sta se že udeležilidve ekipi. Moška ekipa, venaki sestavi kot lani, je zasedla 39.mesto s časom 0:57:11, mešanaekipa, Matej Simonič, Ines Klinkonin Andrej Stržinar, pa je zasedla 123.mesto s časom 1:11:47. Posebnostnaših ekip je, da v cilj pritečemo zjamarskimi čeladami na glavi in ssklenjenimi dvignjenimi rokami, kotsimbol jamarstva in enotnosti duha,ki je zelo pomemben pri odkrivanjujam. Upamo, da bo naslednje letoTek trojk. JKŽ-ju je letos uspelo sestaviti dve ekipi. Stoji ekipa Cari (Matej Simonič, Ines Klinkon,Andrej Stržinar), spodaj pa pozira ekipa Elite (Valter Rupnik, Boštjan Vrviščar, Miha Staut).Jamarski klub Železničar na tekutrojk še bolj množično zastopanin seveda posegal po še boljšihrezultatih.Poleg teka smo se 19. aprila udeležilitudi tekmovanja v žimarjenjuna silos Žita na Viru pri Domžalah.Za kaj sploh gre pri tem manjznanem športu, ki je sicer jamarjemzelo domač? Z uporabo vrvneplezalne tehnike, prsne in ročneprižeme se je treba v čim krajšemčasu po vrvi povzpeti 47 metrovvisoko. Po prvih 10 metrih se jetreba tudi prepeti preko sidrišča.Od sedemnajstih tekmovalcev sonaši člani zasedli 6. mesto, BoštjanVrviščar, 7. mesto, Miha Staut,in 8. mesto, Jernej Petrovčič.Tekmovalke pa so bile uspešnejše,in sicer 1. mesto, Ines Klinkon, 2.mesto, Mojca Vrviščar Zazula, in 3.mesto, Snežana Jeretina. Priznatipa je treba, da so tekmovala le štiridekleta, kar pa vrednosti rezultatanič ne zmanjšuje, saj so bila dekletahitrejša tudi kar od nekaj fantov.Gostovanje pevk in pevcev MPZ Tine Rožanc v St. PöltnuSt. Pölten, turistično mesto vvzponu, je že drugič v dveh letihgostilo mešani pevski zbor CantateNobiscum iz Železniškega kulturnoumetniškega društva Tine Rožanc.V to najstarejše avstrijsko mestosmo pevke in pevci z zborovodkinjoJelko Kovačič odpotovali napovabilo naših dolgoletnih prijateljev,železničarskega moškegazbora Alpenlandchor, ki je v tehdneh praznoval 60-letnico svojegadelovanja.Na pot smo odšli v petek, 29. maja,z vlakom Slovenskih železnic, inv poznih večernih urah prispeli vhotel Roter Hahn (rdeči petelin), kije od St. Pöltna oddaljen približnodva kilometra. Po dopoldanski pevskivaji smo si ogledali mesto, zvečerpa se odpeljali z avtobusom dokoncertne dvorane Bühne im Hof,ki sprejme približno 350 ljudi.Ponovno smo se prepričali, da jezborovsko petje med meščani St.Pöltna priljubljeno in cenjeno, sajje bila dvorana polna do zadnjegakotička. Večji del dvournegaprograma so seveda izvedli jubilanti,moški zbor Alpenlandchor,kot gostje pa so poleg Rožancevnastopili še basist Günter Kent invirtuoz na ustni harmoniki FranzChmel. Zbor Cantate Nobiscum seje predstavil z desetimi skladbamidomačih in tujih avtorjev. Poslušalciso bili najbolj navdušeni, ko smoodpeli Libera me, Domine, skladateljaJosepha Haydna, kateregadvestoletnico smrti je Avstrijapraznovala 31. maja. Sledile so šečestitke jubilantom in izmenjavadarila.Takoj po koncertu smo bili deležništevilnih pohval in čestitk za odličnoizbran in izveden spored. Vsempevcem Tineta Rožanca pa so velikopomenile tudi pohvalne besedenaše zborovodkinje Jelke Kovačič.Po prihodu nazaj v hotel smo sedružili z gostitelji, in kazalci na uriso kazali že precej čez polnoč, kosmo se zadovoljni zaradi uspeleganastopa odpravili k počitku.V nedeljo zjutraj, 31. maja, smose poslovili od večine članov zboraAlpenlandchor. Nekaj od njih panas je prijazno pospremilo z avtobusomna Dunaj. V spremstvu našihgostiteljev in simpatične gospeMojce, Slovenke, smo si ogledaliPred Schönbrunnom na Dunaju.znamenitosti avstrijskega glavnegamesta. Prijatelji iz Alpenlandchorjaso nas spremljali ves čas do odhodavlaka, ob 16. uri. Takrat je šeenkrat zadonela slovenska pesemSlavljenec današnji. Obljubili smosi, da se ob prvi priložnosti ponovnosrečamo.Ivica Lavrenčič

50Prosti časMarija SeverSvečana obeležja proslave.Planinsko društvo Železničar Ljubljanaletos praznuje 60-letnico delovanjaPlaninsko društvo Železničar ječetrtega aprila je v gostilni Šternna Ježici s skromno proslavozaznamovalo 60-letnico svojegadelovanja. Udeležili so se jetudi predstavniki Planinske zvezeSlovenije s predsednikom mag.Francem Ekarjem, predstavnikiprijateljskih društev iz meddruštvenegaodbora Ljubljana terpredstavniki PD Železničar Celjein Maribor.Proslava se je začela s planinskohimno, ki so nam jo zapeli članipevskega zbora Tine Rožanc.Borut Kos, predsednik društva, jepredstavil delovanje društva, odskromnih začetkov leta 1949 dozačetka gradnje Kosijevega domana Vogarju leta 1961, številnihsrečanj planink in planincev natleh nekdanje Jugoslavije. Zahvalilse je vsem, ki so kakor koli prispevalik temu, da danes praznujemotako častitljivo obletnico.Mag. Franc Ekar, predsednikPredsednik PZS mag. Franc Ekar predaja jubilejno listino PZS predsedniku PDŽ Borutu Kosu.Planinske zveze Slovenije, je planinstvuna Slovenskem pripisalvelik pomen in opozoril, kakopomembno je ohraniti delovanjeplaninskih društev. Skupaj pa simoramo vsi prizadevati za varstvogora in narave. Planinska zvezeSlovenije je Planinskemu društvuŽelezničar ob 60-letnici podelilajubilejno listino za uspešno deloin prispevek k razvoju slovenskegaplaninstva.Dobitniki bronastega častnegaznaka PZS za zaslužno in uspešnodelo v planinski organizaciji so biliBojan Draksler, Franc Gregorčič,Robert Hočevar, Rade Ilić, StanislavTajčman in Simona Živic. Srebrnoplaketo je prejel Ciril Obid, zlatopa Marija Kališnik. Jubilejne plaketedruštva so prejeli Jure Boruta,Jože Janežič, Anton Merjasecin Alenka Štrukelj, priznanja zadolgoletno prostovoljno delo vdruštvu pa Tomaž Kokalj, ZdenkaKovačič, Zdravko Lokar in BraneMarkovič.Zavedati se moramo, kako zeloje pomembna skrb za zdravje inpočutje ter da k temu lahko največprispeva vsak sam. Današnji časnam nalaga čedalje večje obremenitve,različne stiske so čedaljehujše, zato je nadvse pomembno,da vsaj občasno uidemo obveznostimv naravo, v gore, kjer sinaberemo novih moči in napolnimobaterije za nove izzive. Zato sevsi člani društva radi udeležujemoštevilnih izletov in pohodov. Pravtako se lahko s ponosom ozremona preteklost, z optimizmom gledamov prihodnost, ko si bomotako kot doslej s skupnimi močmiprizadevali za uspešen, trden,zanesljiv in odločen korak društvatudi v naprej.Karel Brečko predaja priznanje TomažuKokalju za dolgoletno prostovoljno delo vdruštvu.Pridružite se nam vsi ljubitelji gorain pohodništva, da bomo v čimvečjem številu praznovali naslednjo,okroglo obletnico!30. jubilejni pohod na Štampetov mostPlaninsko društvo Železničar je letos organiziralože 30. jubilejni pohod na Štampetovmost. Še kar spodbudno sobotno jutro, 18.aprila, je privabilo nekaj več kakor dvestoplanincev iz širne Slovenije in tujine. VečinaPohodniki na železniški postaji Verd.pohodnikov je ob 8.30 vstopila na vlak vLjubljani. V Borovnici nas je pričakala večjaskupina pohodnikov in skupaj smo nadaljevalivožnjo do Verda, kjer se začne 25 kilometrovdolg pohod.Pohodniki pod slavnim mostom.V sončnem jutru smo jo iz Verda urno ubraliproti Štampetovemu mostu. Most je bil meddrugo svetovno vojno večkrat porušen z namenomovirati železniški promet med Ljubljano inTrstom. Od mostu se je pot počasi vzpenjalaskozi mogočen gozd proti TV-17, partizanskikurirski postojanki, ki se je skrila med kraškevrtače. Po približno polovici poti smo prišli dovasice Pokojišče, kjer nas je pred nekdanjo vaškogostilno pričakal vroč planinski čaj, ki nam gaže vrsto let kuhajo vojaki iz vrhniške vojašnice.Po krajšem oddihu smo se spustili mimo vasiLašče, kjer nas je presenetilo in osvežilo nekajkapelj aprilskega dežja. Nato smo se spustili podželezniško progo Ljubljana–Postojna in prišli naželezniško postajo Borovnica – cilj naše poti.Planinci, na svidenje prihodnje leto na 31.pohodu!Jure Boruta

Revija Slovenskih železnic junij-julij 200951Prosti časŠesti šahovski turnirza pokal SŽŠAHUreja: Zvonko MesojedecPrimer 3:Polugaevsky – SiladyČrni upa na delitev točke, vendarples belih topov atraktivno zaključipartijo.Blaž Debevec, Boštjan Jeran in Jože Percl.Rešitev:1.Tg1+ Kh6 2.Lf8+ Txf8 3.Td3 inčrni neizogibno dobi mat v naslednjipotezi Th3Šestega junija so se šahisti šezadnjič pred letnimi dopustipomerili na šestem turnirju ciklaza pokal Slovenskih železnic.V zelo močni konkurenci 63-ihšahistov in šahistk, med katerimiso bili trije FIDE mojstri, ena FIDEmojstrica in trinajst mojstrskihkandidatov, je še drugič zaporedzmagal Boštjan Jeran ter takonapovedal resno kandidaturoza prvo mesto v skupni razvrstitvi.Izvrstno formo je potrdils sedmimi zmagami, med drugimtudi proti dvema FIDE mojstroma,in tako poleg ZvonkaMesojedca postal drugi šahist,ki mu je to uspelo. Mesojedec jemimogrede tak rezultat naredilže pred več kot dvema letoma.Pohvaliti kaže tudi nepreračunljivostzmagovalca, ki je kljubtemu, da mu je v zadnji partijiproti petemu nosilcu BlažuDebevcu za končno prvo mestozadostoval že remi, partijo odigralbrezkompromisno in zmagal.Drugo mesto je s šestimitočkami – edini poraz je doživelproti Jeranu – zasedel FIDE mojsterJure Zorko. Tretje mesto je zistim številom točk osvojil MilanMatko, ki je edini poraz doživelprav proti Zorku. Največje presenečenjemed prvo desetericoje 39. nosilec Gregor Banfi, kije po porazu v prvem kolu dokonca nanizal štiri zmage in dvaremija, kar je zadostovalo za 10.mesto. Železničarji niso imelisvojega dne, saj je bila najboljšauvrstitev domačega igralca25. mesto Nenada Djekanoviča.Vodilni v skupnem seštevkuostaja z vsemi odigranimi turnirjiJože Percl, s turnirjem manj jena drugem mestu Dušan Zorko.Z vsemi odigranimi turnirji pase na tretjem mestu nahajaZlatko Jeraj. Najboljši železničarv skupnem seštevku je ZvonkoMesojedec na šestem mestu.Vrstni red 6. turnirja: 1.Boštjan Jeran 7 točk, 2. JureZorko, 3. Milan Matko, oba6 točk, 4. Blaž Debevec, 5.Damjan Plesec, oba 5,5 točke,6. Matjaž Kodela, 7. MarjanOberč, 8. Jože Percl, 9. MarjanButala, 10. Gregor Banfi, vsi 5točk.Skupni vrstni red: 1. JožePercl 498 točk, 2. Dušan Zorko457, 3. Zlatko Jeraj 419, 4. LeonMazi 400, 5. Boštjan Jeran 392,6. Zvonko Mesojedec 384, 7.Jože Skok 381, 8. Matjaž Kodela358, 9. Blaž Debevec 352, 10.Janez Hribar 337 točk.Vlastimir DjurdjevićPrimer 4:Inkov – Bajović, Plovdiv, 1982Čar pozicije je, da je nevarna za oba,toda na potezi je črni in njegovatežka artilerija, ki kljub velikim izgubamodloči partijo v svojo korist.Rešitev:1...Dxh2+! 2.Kxh2 Sg4+ 3.Kh1Th3+ 4.Lxh3 Th2#

52FotoreportažaMiško KranjecLepotci iz MünchnaSredi maja je v Münchnu spet potekal tradicionalnibienalni sejem Transport in logistika, na katerem sobile navzoče tudi Slovenske železnice. Kot običajnoso tudi tokrat na odprtem prostoru sejmišča predstavilinekaj najsodobnejših tovornih vagonov, ki sozares pravi lepotci – vsaj dokler jim vsakodnevnodelo na železnici, udarci in umazanija ne odvzamejodelčka te lepote.Tako kot že nekaj let se tudi tokrat jasno kaže trendnaraščanja velikosti in zmogljivosti vagonov, predvsempa čedalje večje specializiranosti. Medtemko so se v še ne tako davni preteklosti uporabljalestandardne oblike vagonov za vse vrste tovora, pasedaj čedalje več vrst tovora dobiva svoje specializiranevagone.Ker so Slovenske železnice tesno vpete v tokoveevropskega tovornega prometa, bodo vsi ti lepotciprej ali slej, nekateri pa tudi že sedaj, vozili ponaših tirih. Lepo bi bilo, da tudi z oznakami SŽ.Na koncu še ta zanimivost, da ne bo presenečenja,ko jo boste opazili na kakšni cisterni – varnostniodbijači, ki naj bi ob močnejšem naletu preprečilinaskok enega vagona na drugega ali iztirjenje. Tiso bili nameščeni na cisterni za klor.

Potem ko se je v Istri ponesrečilo staro železniško dvigalo na parni pogon, jebilo leta 1976 v Vzhodni Nemčiji nabavljeno novo, dizelsko dvigalo EDK 750proizvajalca TAKRAF, takrat menda med najboljšimi in najmodernejšimi v Evropi.Sposobno je dvigniti 125 ton in še danes deluje v okviru pomožnega vlaka.Takšne značke so spodbujale navdušenje in občudovanje ob njegovi promocijina ljubljanski postaji, ko je kot za šalo dvignilo parno lokomotivo serije 25.Iz železniškega muzeja v Ljubljani