Januar (.pdf, 1 MB)

januar 2004NovaprogaRevija Slovenskih `eleznicNova smerO mednarodnih voznih redihprvi~ v LjubljaniPotni{ki prometZ vlakom na smu~anjeTovorni prometSpecifikacija k fakturiin prevozni pogoji po novemIntervju: Igor [prajcar –Izvr{ni direktor za nabavo in investicijeS prenovo nabave do ob~utnihprihrankovIz tujineERTMS/ETCS `e deluje

4 Nova smerSlovenske `eleznicemedijsko izredno zanimivePopolnoma logi~no se nam zdi,da imamo ljudje razli~ne odnose– z dru`ino, sosedi, sodelavci,prijatelji, pa tudi sovra`niki. Kerna svetu nismo sami, moramo zvsemi na{tetimi komunicirati in znjimi usklajevati svoje vedenje.Tako kot ljudje morajo med sebojkomunicirati tudi organizacije.^e `elijo izpolniti svoje namere inposlanstvo, morajo upo{tevatinajrazli~nej{e interese znotraj inzunaj podjetja. Eden od pomembnihdejavnikov v delu vsakegapodjetja so mediji, ki v mnogo-~em oblikujejo mnenje javnosti.Za vsako ve~je podjetje je zatopomembno, da stalno sodeluje znovinarji, jim ponuja hiter dostopdo zanimivih informacij o dogajanjuv podjetju in resnicoljubnoodgovarja na njihova v~asih tudizelo neprijetna vpra{anja. To {ezlasti velja za na{e podjetje, ki jezaradi svoje dejavnosti nenehnopod strogim o~esom javnosti. NaSlovenskih `eleznicah za odnosez razli~nimi javnostmi, tudi mediji,skrbimo v Slu`bi za organizacijskokomuniciranje. Tudi za na-{e delo velja, da je le natan~enpregled rezultatov lahko podlagaza bolj{e dose`ke. Tega smo selotili v sodelovanju z agencijo Pristop,ki je konec lanskega letapredstavila analizo poro~anjamedijev o na{em podjetju med 1.septembrom 2002 in 31. avgustom2003.Da je na{e podjetje za medije in stem javnost res zanimivo, dokazujepodatek, da je bilo v obravnavanemobdobju v medijih kar2.196 objav o Slovenskih `eleznicah,ki jih je objavilo 755 avtorjev.Skupaj je o Slovenskih `eleznicahporo~alo 81 medijev (54 tiskanihin 27 elektronskih). Najve~kratje o na{em podjetju poro~aloDelo. Sledijo Ve~er, RadioSlovenija 1, Dnevnik in Finance.Analiza po vrstah medijev pa poka`e,da je bilo najve~ – kar 53odstotkov – objav v nacionalnihmedijih. Sledijo regionalni (34odstotkov) in poslovni mediji (13odstotkov).Mediji so o Slovenskih `eleznicahporo~ali povpre~no nevtralno.Nevtralnih objav je bilo kar76 odstotkov. Dele` Slovenskim`eleznicam naklonjenih objav jev analiziranem obdobju zna{al14 odstotkov (308 objav), dele`nenaklonjenih objav je bil ni`ji,in sicer 10 odstotkov (215 objav).Predvsem v prvi polovicianaliziranega obdobja so prevladovalenevtralne objave, medtemko sta se leta 2003 pove~aladele` naklonjenih objav in povpre~naocena naklonjenosti, karje izrazito predvsem v avgustu2003, ko so mediji o Slovenskih`eleznicah prvi~ poro~ali povpre~nonaklonjeno. Najve~ objavje bilo januarja 2003, ko so medijiporo~ali o dogajanju ob referendumuo preoblikovanju inprivatizaciji Slovenskih `eleznic.Zelo odmevna pa je bila tudipredstavitev uspe{nih polletnihrezultatov v skladu z Novo smerjo.Dele` na~rtovanih objav je v analiziranemobdobju zna{al 9 odstotkovoziroma 200 objav. Dele`objav, v katerih so Slovenske `eleznicezavzemale osrednjo vlogo,je zna{al 40 odstotkov oziroma872 objav.Zanimiv je pogled na v prispevkihcitirane vire. Analizirano obdobjeje zaznamovalo predvsem sprejemanjeZakona o preoblikovanjuin privatizaciji Slovenskih `eleznicin s tem povezane dejavnosti `elezni{kihsindikatov. Zato je naprvem mestu po {tevilu citiranjpredsednik sveta delavcev Slovenskih`eleznic Silvo Berdajs. Po{tevilu citatov sledi AleksanderSalki~, ki se je s svojimi izjavaminana{al na razli~ne dejavnostiSlovenskih `eleznic. Izmed predstavnikovvlade je o Slovenskih`eleznicah najve~krat govoril ministerza promet Jakob Prese~nik.Med vodilne vire, ki so jih medijicitirali, se je uvrstil tudi Bla` Miklav~i~.Po pregledu najrazli~nej{ih {tevil~nihpodatkov pa je morda {enajbolj zanimiva analiza vrednostiobjav v skladu s cenami, ki bijih sicer morali pla~ati zaoglase. Vse naklonjenein nevtralne objave so vanaliziranem obdobjudosegle vrednost195.750.672 tolarjev(okrog 830.052 evrov). Vtujini pa verodostojnosturedni{kih bese-dil v primerjaviz oglasnim sporo~ilomocenjujejo za {tirikratdo {estkrat ve~jo,zato lahko to vrednostpomno`imo s pet. Takobi vrednost objav zna{alakar 978.753.361 tolarjevoziroma 4.150.260evrov. Skratka – tolikodenarja bi morale Slovenske`eleznice, ~e bipopolnoma zanemarilesodelovanje z novinarji,pla~ati za ogla{evanje, kibi nam zagotovilo enakoobse`no pojavljanje vmedijih.

NovaprogaRevija Slovenskih `eleznic januar 2004Nova smer5Fersped ob 35. obletnicipripravljen na spremembeFersped je `e vrsto let tesno povezans slovenskimi `eleznicami.Ustanovljen je bil leta 1965 kotdel tedanjega `elezni{kega gospodarstva.Tri leta pozneje je postalsamostojno podjetje in letostorej praznuje `e 35. obletnicoposlovanja.»Lansko leto smo kon~ali z okrog50 milijoni tolarjev dobi~ka, pozitivenposlovni rezultat pa na~rtujemotudi za leto 2004,« je na tiskovnikonferenci ob za~etku novegaposlovnega leta povedalFerspedov glavni direktor Robert^asar. Podjetje, v katerem imamoSlovenske `eleznice okrog49-odstoten lastni{ki dele`, jelansko leto kon~alo s 17,172 milijardeprihodkov. Pretovor je dosegel2,9 milijona ton. Najve~jidele` tovora (40 odstotkov) sosestavljale rude, 12 odstotkov jebilo premoga, 11 odstotkov papeska. Podobno kot leta 2001 in2002 se je ponovno pove~ala pozicijskarazlika na zaposlenega za9 odstotkov, kar ka`e na vse bolju~inkovito poslovanje podjetja.Fersped je v svoji zgodovini pre`ivel{tevilne spremembe. Danes jeglobalno delujo~a dru`ba na podro~julogistike, transporta inmednarodne {pedicije, s 175 zaposlenimi.Je eno vodilnih {pedicijskihpodjetij v Sloveniji ter vodilni`elezni{ki {pediter v regiji.Deluje z 22 poslovnimi enotamipo vsej Sloveniji, svojo dejavnostpa {iri tudi z ustanavljanjempredstavni{tev v tujini. Skupno{tevilo kupcev je kar okrog2.000, Fersped pa sodeluje z vsemisvetovnimi pomorskimi ladjarjiin vsemi evropskimi `elezni{kimipodjetji.Leto 2004 pa za Fersped nikakorne bo lahko, saj je pred podjetjemnov izziv – pridru`itev SlovenijeEvropski uniji. To bo s saboprineslo zmanj{anje obsega carinskegaposredovanja in tudi izpaddela prihodka. Poleg tega pase bodo okrog 300 slovenskim{pedicijskim podjetjem pridru`iliFerspedove poslovne rezultate in na~rte so predstavili pomo~nik direktorja za marketing in razvoj Ale{ Teran,glavni direktor Robert ^asar in pomo~nica direktorja za ekonomske zadeve Mirjana Klodi~ (z leve).{e konkurenti iz Evropske unije.»Vstop v Evropsko unijo bo kratkoro~no{ok, dolgoro~no pa boto za nas velika prednost,« pri~akujeRobert ^asar. Fersped se namre~na pri~akovane spremembe`e dve leti intenzivno pripravlja.Poteka program organizacijskegain kadrovskega prestrukturiranjapodjetja, ki bo kon~an sredi leta2004. Ta vklju~uje izobra`evanjezaposlenih in zaposlovanje novihkadrov za uspe{no preobrazbo iz{pediterja v ponudnika celovitihlogisti~nih storitev, posodobitevin racionalizacijo osnovnih inpodpornih procesov ter razvojnotranjega podjetni{tva. Obenempa se bo {tevilo zaposlenihmoralo zmanj{ati – s sedanjih175 na 135 do konca leta.Izpad carinskega zastopanja Ferspednamerava nadomestiti s {iritvijotransportno-logisti~nih dejavnostina nove srednje- invzhodnoevropske trge ter ~ezmorsketrge. Obenem je Ferspeddel dejavnosti `e preusmeril naju`no mejo. Navzo~ je na vsehmejnih prehodih med Slovenijo inHrva{ko, z novimi kadri pa bosvojo vlogo na tem podro~ju {eokrepil. Hkrati z ustanavljanjempredstavni{tev in h~erinskih podjetij{iri tudi svojo komercialnomre`o v tujini – v Srbiji in ^rnigori, Nem~iji, Italiji, na Mad`arskemter tudi v Bosni in Hercegovini.Skupaj s temi enotami bopokrival tudi druge dr`ave – Makedonijo,Tur~ijo, Romunijo, Bolgarijo,^e{ko in Slova{ko. Vse pomembnej{ipa postajajo tudi boljoddaljeni trgi; Fersped `e sodelujes poslovnimi partnerji v Tur~iji,Egiptu in na Kitajskem.Dolgoro~no bo Fersped nove posleiskal tudi z okrepitvijo skladi{~no-distribucijskedejavnosti nakri`i{~u 5. in 10. koridorja, nameji med Slovenijo in Italijo in vdistribucijskem centru Koper ter spove~evanjem do okolja prijaznegatransporta po `eleznici. Za leto2004 na~rtujejo 14,425 milijardeprihodkov ter ponovno pove~anjepozicijske razlike za deset odstotkovna zaposlenega. Cilj podjetjapa je prevzem polo`aja eneganajpomembnej{ih logistov nele v Sloveniji, marve~ tudi v regijiin vsej jugovzhodni Evropi.

6Potni{ki prometAna Tu{arZ vlakom EC Casanovana karneval v BenetkePo vsem svetu slovita predvsemdva karnevala: karneval v Riu deJaneiru in karneval v Benetkah.In medtem ko je tisti ~ez lu`omarsikomu nedosegljiv, nam jebene{ki ~isto blizu. A ne le blizu,zaradi »skoka« do Benetk tudi`ep ne bo utrpel kak{ne posebneizgube.Med karnevalom Benetke dobesednopreplavijo mno`ice turistov.Bogati kostumi in pravlji~nemaske prevzamejo {e takohladnega obiskovalca, kajti karnevalje brez dvoma prava pa{aza o~i. In ~e turisti iz daljnih de-`el sanjarijo o tem, da bodomorda vsaj enkrat v `ivljenjuimeli prilo`nost obiskati mestogondol, zakaj si torej tudi mi nebi privo{~ili tega do`ivetja.Zgodovina bene{kega karnevalasega zelo dale~. Prve zapise okarnevalu so zgodovinarji odkriliv dr`avnih zakonih, zasebnihzapisih in razli~nih dokumentih,v katerih se omenja praznovanje.Gre za kr{~ansko razlagoizraza »carrus navalis«, ki so gauporabljali za opis sprevoda plovil.Tedanji prebivalci so karnevalpraznovali februarja, to je zadnjimesec romanskega koledarja.Leta 1296 je senat uradno razglasilpustni torek za praznik.Praznovanje karnevala se je za-~elo na praznik sv. [tefana, 26.decembra, ko je vlada dovolilano{enje mask. Svoj vrhunec jedoseglo v dneh od pustnega ~etrtkado pustnega torka. Obrediimajo svoje korenine dale~ v poganstvu,vendar so se poznejespremenili in prilagodili novimrazmeram.Med karnevalom so se vrstilinajrazli~nej{i dogodki, od predstavv gledali{~ih, kavarnah inpala~ah do razli~nih prireditev,kjer so se preprosti ljudje in plemenita{i– seveda vsi zakrinkaniv maskah – dru`ili s plesalci,igralci, prodajalci sla{~ic in krotilcika~.V prazni~nem ozra~ju je bilo no-{enje mask edina mo`nost zapremostitev razlik med socialnimirazredi. Najbolj znana in pogostamaska v Benetkah v 18.stoletju je bila »bauta«, ki sta josestavljali »larva« (v za~etku ~rna,pozneje pa tudi bela maskaiz pooljene tkanine), »tricorno«(~rno trikotno pokrivalo) ter ~rn»tabarrro« (svilen ali volnenpla{~).Od leta 1979 lokalne oblasti na-~rtno organizirajo in promovirajokarnevalske prireditve. Pomembnihprireditev je ve~: mednjimi regata okra{enih plovil inmaskiranih vesla~ev, polet golobice,ki zaznamuje za~etek karnevala,ter veliki ples na pustnitorek na Trgu sv. Marka.Obiskovalec sre~uje maske vsepovsod– v ozkih uli~icah, namosti~kih in trgih … Na poti od`elezni{ke postaje do Trga sv.Marka se ~loveku zazdi, kot bise ~as zavrtel nazaj: to niso Benetke21. stoletja, temve~ nekedruge, slavne in ble{~e~e, s prebivalciv srednjeve{kih kostumih.Za konec {e nekaj prakti~nih napotkov.V Benetke se vsekakorka`e peljati z vlakom EC Casanova,ki iz Ljubljane odpelje ob10.25 in v Benetke prispe ob14.25. Morda se zdi komu prihodprepozen, a dobrih pet urpotepanja po mestu bo za marsikoga~isto dovolj. Za vrnitevdomov je primeren vlak EN Veneziaz odhodom iz Benetk (postajaSanta Lucia) ob 20.10 inprihodom v Ljubljano ob 1.45.Morebitni potniki iz Celja in Mariboralahko nadaljujejo potovanjez istim vlakom do svojih postaj.Seveda bo najcenej{e, ~e se vBenetke odpravite v skupini.Otroci imajo dodatne ugodnosti,ki so seveda odvisne od njihovestarosti. Pa na rezervacijone smete pozabiti, kajti za ECCasanova je obvezna, priporo-~amo pa jo tudi za vlak EN. VBenetke bodo namre~ potovalitudi drugi!Morda le {e namig za `elezni-~arje. FIP velja tudi na EC Casanova,in ~e se s Pendolinom {eniste peljali, je izlet v Benetkelahko prav lepo do`ivetje vo`njez na{im najlep{im vlakom terogleda karnevala.

NovaprogaRevija Slovenskih `eleznic januar 20047Potni{ki prometMarko TancarZ vlakom na smu~anjeZima se je {ele konec januarjaodlo~ila pokazati svojo pravo podoboin nam namenila nekaj snega.Prav nala{~ – ravno pred zimskimi{olskimi po~itnicami. Sevedase nam takoj postavi vpra{anje,kako naj se podamo do smu-~i{~a. Verjetno je prva izbira {evedno avto, vse preradi pa pozabljamo,da se do nekaterihsmu~i{~ lahko enostavno inudobno pripeljemo tudi z vlakom.Prav preprosto je: sedemona vlak, smu~i imamo `e skorajpripete, in ko se vlak ustavi, smona smu~i{~u. Tudi letos lahko ssmu~arskim vlakom obi{~emopohorska smu~i{~a in Koblo.Z vlakom do pohorskihsmu~i{~Smu~arji in vsi prijatelji rekreacije,ki bodo potovali z vlakom, bodoimeli vrsto popustov - otroci,mladi, starej{i in upokojenci, skupinein posebni Turist vikend. Topa {e ni vse – ob nakupu povratnevozovnice za smu~arski vlakbodo cenej{e tudi celodnevnesmu~arske vozovnice. Smu~arskivlak prina{a ceno celodnevne vozovniceza odrasle 3.900 tolarjev(namesto 5.100), za mlade od13. do 23. leta starosti 3.100 tolarjev(namesto 4.500), otroci od6. do 13. leta starosti pa bodo zasmu~anje pla~ali le 2.400 namesto3.600 tolarjev. Za no~nosmuko, ki je mogo~a med tednomod 17. do 22. ure, veljaenotna cena 3.600 tolarjev.[e ni`ja pa je cena za organiziraneobiske u~encev osnovnih {olin dijakov srednjih {ol. Za {portnidan od ponedeljka do petka jecena celodnevne vozovnice samo1.800 tolarjev, med zimskimi po-~itnicami in ob koncu tedna pa2.600 tolarjev.Smu~arski vlak, ki ga lahko izkoristimoza u`itkov polno dnevnosmuko, odpelje iz Zidanega Mostuob 7.00, iz Celja ob 7.25, vMaribor pa pripelje ob 8.29. Odtod se vra~a ob 17.20, v Celjepripelje ob 18.21, v Zidani Mostpa 26 minut pozneje. Vlak pa boprimeren tudi za no~no smuko;ob 16.25 odpelje iz Celja in vMaribor prispe ob 17.29. Vobratni smeri se lahko popeljemoob 21.26, ob sobotah pa tudi ob22.11. Od `elezni{ke postajeMaribor do pohorske vzpenja~e(in seveda nazaj) pa bo vsakihpetnajst minut vozil smu~arskiavtobus.Do Koble z vlakomVse redne popuste Slovenskih`eleznic bodo seveda lahko uveljavljalitudi vsi, ki bodo s smu~arskimvlakom potovali do BohinjskeBistrice. Smu~arske vozovnices popustom so naprodaj `e prisprevodniku na vlaku. Celodnevnasmu~arska vozovnica za odraslestane samo 2.700 tolarjev, zaotroke do 14. leta starosti in ~laneskupin osnovnih in srednjih{ol pa samo 2.150 tolarjev. Za{portne dneve od ponedeljka do~etrtka je cena 1.500 tolarjev.Navedena cena velja za organiziranobisk u~encev osnovnih in dijakovsrednjih {ol.Smu~arska vlaka do Bohinjske Bistricevozita iz Kopra in iz Ljubljane.Iz Kopra vlak odpelje ob 6.30in po so{kem koridorju na Smu-~arski terminal Kobla, ki je le nekajkorakov oddaljen od belih strminsmu~i{~a, prispe ob 10.15. Vnasprotni smeri odpelje ob 16.16in v Koper prispe malo po osmizve~er. Smu~arski vlak iz Kopravozi ob sobotah od 24. januarjado 13. marca, od 22. do 27. februarjapa vsak dan. Ob slabihsne`nih razmerah vlak ne bo vozil.Vlak iz Ljubljane odpelje ob 6.50,v Bohinjsko Bistrico pa pripeljeob 8.55. Iz nje proti Ljubljani odpeljeob 19.39, v na{o prestolnicopa pripelje ob 21.26. Vlak voziob sobotah, nedeljah in praznikihod 24. januarja do 13. marca.

08-oglasDiners transportiz pdfja odstrani okvirna formatu

NovaprogaRevija Slovenskih `eleznic januar 20049Potni{ki prometMilo{ Rov{nikGradec je le eno od mest, katerih letali{~aso hitro dostopna ne le z avtomobilom,temve~ tudi z vlakom.Do letali{~a z vlakomPoleg letali{~a Brnik vse ve~ potnikoviz Slovenije uporablja zapolete tudi bli`nja letali{~a v Avstrijiali Italiji in tudi Nem~iji(München). ^eprav je najboljuveljavljen na~in za dostop do letali{~aprevoz z avtomobilom, pase do izbranega letali{~a lahkoodpeljemo tudi z vlakom. V bli`iniSlovenije so za prevoz z vlakomprimerna letali{~a Gradec(Graz), Dunaj (Wien), Trst (Trieste),Benetke (Venezia), pa tudiMünchen. Zato bi vam radi predstavilinekaj mo`nostih dostopado teh letali{~ z vlakom.Trst/Trieste – letali{~eRonchi dei LegionariTr`a{ko letali{~e Ronchi dei Legionarile`i v neposredni bli`inimesta Trbi` (Monfalcone). Od `elezni{kepostaje Trbi` vozijo lokalniavtobusi do letali{~a in nazajvsakih 20 minut. Poleg tegapa do letali{~a vozijo tudi taksiji.Ve~ informacij na spletni strani:www.aeroporto.fgv.itBenetke/Venezia –letali{~e Marco Poloin TrevisoGlavno letali{~e Benetk se imenujeMarco Polo. Od `elezni{kepostaje Venezia Mestre vozijo doletali{~a in nazaj mestni avtobusi(ACTV) na liniji {tevilka 15. Letali{~eTreviso je znano predvsempo tem, da tam pristajajo letaladru`be Ryanair. V skladu s ~asompristankov in poletov letal tedru`be je organiziran tudi avtobusniprevoz med `elezni{ko postajoVenezia Mestre in Trevisom.Vozni red vlakov MARIBOR-CELJE-LJUBLJANA-MONFALCONE-VENEZIA MESTRE(velja do 11. 12. 2004)EN240ICS13EC50IC153EC502913IC244ICN77800.25 07.50 07.02 13.15 o Maribor p 16.17 22.35 23.35 04.1301.18 08.35 07.59 14.28 o Celje p 15.07 21.24 22.24 03.1802.50 10.25 10.25 16.00 o Ljubljana p 13.41 19.40 19.40 01.4507.38 13.01 13.01 20.10 p Monfalcone/Trbi` o 08.32 17.05 17.05 21.5109.04 14.13 14.13 21.43 p Venezia Mestre o 07.03 15.56 15.56 20.221,3,4, 5, 7, 8: Vozi vsak dan2, 6: Iz Maribora in Celja ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih6: V Celje in Maribor ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikihVe~ informacij na spletni strani:www.veniceairport.itGradec/Graz – letali{~eGraz-FeldrichenNajbolj{e izhodi{~e za dostop doletali{~a je glavna `elezni{ka postajav Gradcu – Graz Hauptbahnhof.Z `elezni{ke postaje aliavtobusnega postajali{~a Jakominiplatzvozijo avtobusi do letali{~ain nazaj. Druga mo`nost paje, da na `elezni{ki postaji Leibnitz/Lipnicaprestopite na lokalnivlak, ki ima postanek tudi na postajali{~uFlughafen Graz-Feldkirchen,ki je naprej v smeri protiGradcu. Od postajali{~a FlughafenGraz-Feldkirchen do letali{kezgradbe je le okrog 300 metrovurejene poti.Ve~ informacij na spletni strani:www.flughafen-graz.at aliwww.oebb.atDunaj/Wien – letali{~eWien SchwechatVlaki iz Slovenije vozijo do `elezni{kepostaje Wien Südbahnhof.Od tu je vsakih 30 minut na voljoavtobusna povezava (ÖBB WiennaAirport Lines). Vo`nja do letali{~atraja okrog 20 minut. Drugamo`nost je vo`nja z mestnim vlakomS-Bahn {tevilka 7 od postajeWien-Mitte. Do tja se moratenajprej odpeljati s S-Bahn {tevilka1, 2 ali 3. Vlaki S-Bahna vozijo navsakih 15 do 20 minut. Najnovej-{a in najhitrej{a, pa tudi najdra`jamo`nost je hitri vlak City AirportTrain (CAT), ki vozi prav takood postaje Wien-Mitte do dunajskegaletali{~a in nazaj.Ve~ informacij na spletni strani:www.viennaairport.com aliwww.oebb.atICN777IC245EC156EC5122812928EC5120021 2 3 4 1 2 3 4EN241MünchenTudi münchensko letali{~e je zelodobro povezano z `elezni{kimprevozom. Vlaki iz Slovenije do`elezni{ke postaje MünchenHauptbahnhof in nazaj vozijopetkrat na dan. Od MünchenHauptbahnhofa do letali{~a vozijovlaki S-Bahn {tevilka 1 in 8 navsakih 15 minut, vo`nja pa trajapribli`no 40 minut.Ve~ informacij na spletni strani:www.munich-airport.deDo `elezni{kih postaj vseh omenjenihmest so iz Slovenije torejzelo dobre in dovolj pogoste `elezni{kepovezave, ki so - z upo-{tevanjem dobro organiziranegain relativno poceni lokalnegaprevoza do letali{~ - dober razlog,da se do letali{~a in nazajodpeljemo z vlakom.

10Tovorni prometPeter Kodree-poslovanjeSpecifikacija k fakturi inprevozni pogoji po novemste po 1. decembru pregledovalispletne strani tovornega prometa,ste verjetno opazili nekaterespremembe. Tedaj je bil namre~dopolnjen portal ISS@P zmo`nostjo dostopa uporabnikovdo novih vsebin, na novo pa je bilpripravljen del, ki smo ga imenovaliPrevozni pogoji - tarife. Objavanovih vsebin je rezultat dobregasodelovanja med tovornimprometom in centrom za informatiko.Prav gotovo se je vsak izmed vas`e sre~al s polo`nico za pla~iloraznovrstnih stro{kov, ki ji je prilo`enaspecifikacija. Na njej jeopisana struktura stro{kov, ki jihje treba pla~ati. ^e imamo v mislihra~une za elektriko, RTV-naro~nino,stanovanjske druge gospodinjskestro{ke, ta specifikacijaprav gotovo ni obse`na. Precejbolj zapleten pa je polo`aj prispecifikacijah, ki se nana{ajo nara~une, izstavljene uporabnikomza opravljene storitve v tovornemprometu. Tovorni list, ki je podlagaza prikaz podatkov na specifikaciji,je namre~ sestavljen iz ve~kakor sto rubrik, ki jih izpolnjuje`eleznica ali uporabnik prevoza.V povpre~ju se v obra~unskemobdobju (dekada) prepelje 8.400po{iljk, izdanih je izdanih povpre~no800 faktur, na posameznifakturi pa je v povpre~ju 10,5 po-{iljke.Do zdaj so uporabniki kot prilogok ra~unu dobili le pisno specifikacijo,kar zanje prav gotovo nibilo najprimernej{e, {e zlasti, ~eso hoteli pripraviti te podatke zaanalizo. Nekateri uporabniki sosicer `e prejemali specifikacijo velektronski obliki, ki pa je bila poobliki enaka papirni specifikaciji.Na podlagi pobud tako doma~ihkot tujih uporabnikov smo se lotilisnovanja nove specifikacije. Vnovi E-specifikaciji so podatki prikazanis kodami in {iframi, karomogo~a njihovo enostavno nadaljnjouporabo z orodji, ki sotrenutno najbolj priljubljena. Polegtega, da smo uporabnikomponudili novo, sodobnej{o storitev,se bodo z E-specifikacijo zni-`ali tudi stro{ki poslovanja(zmanj{anje {tevila tiskanih specifikacij,zmanj{anje stro{kov distribucijepredpisov, tarif in drugih{ifrantov).Uporabniki - pla~niki prevoznihstro{kov -, ki `elijo dostopiti dopodatkov specifikacije k fakturi,morajo opraviti enak postopekkot pri dostopu do podatkov ovagonu ali po{iljki – posredovatimorajo podatke, na podlagi katerihse jim posredujeta uporabni{koime in geslo. Oblikovan jetudi poseben spletni obrazec, kiga uporabnik izpolni in podatkeposreduje po e-po{ti. Ker so podatkispecifikacije k fakturi zaupnegazna~aja, je bilo treba za izmenjavopodatkov te ustreznoza{~ititi (kodirati). Za kodiranje

NovaprogaRevija Slovenskih `eleznic januar 200411Tovorni prometuporabljamo program PGP(Pretty Good Privacy), ki uporabljasistem javnega in zasebnegaklju~a. Uporabnik in S@ si izmenjatajavni klju~, zase pa obdr`itasvoj zasebni klju~, na podlagiobeh se podatki kodirajo in poznejetudi dekodirajo.Da bi bila uporaba podatkov E-specifikacije uporabnikom ~imla`ja, je bil pripravljen tudi posebenpriro~nik – centralni obra~unin fakturiranje prevoznih stro{-kov (727). V njem so pojasnjenemo`nosti, ki jih ponuja centralniobra~un, najve~ji poudarek pa jedan opisu strukture in oblike podatkov,pri ~emer je pri vsakempodatku opredeljena vsebina podatkakot tudi izvirno informacijskopodatkovno okolje (tarife,predpisi).Skupaj s pripravo E-specifikacijesmo se pripravljali tudi na objavoPredpisov in tarif v elektronskiobliki. Zanjo smo se odlo~ili izve~ razlogov. Prvi razlog je pravgotovo ta, da je bilo uporabnikom(pla~nikom prevoznih stro{-kov) za razumevanje podatkov E-specifikacije, ki so ve~inoma izra-`eni v obliki {ifer, treba zagotovitiustrezno informacijsko podatkovnookolje (seznami, {ifranti).Drug razlog pa je, da smo tudidrugim uporabnikom na sodobenna~in v elektronski obliki `elelidati na razpolago na{e predpisein tarife, katerih koli~ino vpapirni oblikibi lahkoizmerili vmetrih.Omenitika`e le nekajpredpisov,ki sobili pripravljeniv elektronskiobliki:Tarifaza prevozblaga po S@z vsemi prilogami(enaizmed njihje tudi Imenik`elezni{kihpostajS@),CIM seznamtovornihpostaj,kodifikacijab l a g aN H M ,enotni daljinarvmednarodnemprometu– DIUM. Nekateri predpisi,seznami in {ifranti, ki so pripravljeniv elektronski obliki in jih jemo~ prenesti s spleta, so pripravljeniv obliki pdf ali txt dokumenta,drugi pa so na razpolago vposebnih spletnih aplikacijah.Omenjene predpise, pa tudi nekateredruge (zvezne tarife) lahkonajdemo na spletnih stranehtovornega prometa pod izbiroPrevozni pogoji - tarife. V prvi vrstiso bili pripravljeni v elektronskiobliki predpisi, ki se nana{ajona poslovni odnos med Slovenskimi`eleznicami in uporabnikom,sistem za obvladovanjepredpisov v elektronski obliki paje bil oblikovan tako, da bo omogo~alstalno a`urnost in dosegljivostvseh predpisov, ki jih uporabljamona S@ glede na njihovoveljavnost. Predpisi in tarife velektronski obliki, za pripravo katerihso odgovorni njihovi skrbnikipredpisov, so na razpolagotudi na intranetu.Kot vsaka razvoja naloga je tudita v za~etku tr~ila ob ovire, ki jihje bilo treba premagati. Nekatereovire so bile nepremagljive in jebilo treba zato poiskati popolnomanove poti, druge ovire pasmo premagali nekoliko la`e. Zuvedbo omenjenih novosti smosi pridobili tudi nekaj dragocenihizku{enj. Najve~ja je prav gotovota, da je zaradi velikosti sistemater s tem zaradi razdrobljene pristojnostite`ko dose~i potrebnespremembe za izvedbo zastavljenihnalog. Zlasti to velja za spremembenotranjih predpisov.Hkrati je dejstvo, da smo se takopri namestitvi kot tudi pri uporabinekaterih programov vsi skupaju~ili, kar prav gotovo ni optimalnare{itev niti za obstoje~e,kaj {ele za prihodnje skrbnikepredpisov. Ve~krat pa smo sezaustavili tudi pri stanju na{egainformacijskega sistema, ki zaradipremajhnih investicij le ste`kapokriva obstoje~e zahteve.Priprava E-specifikacije z vsemipripadajo~imi in uspe{no opravljenimidejavnostmi je tudi enaizmed podprojektnih nalog Uvajanjaelektronskega poslovanja,ki sodi v strate{ki projekt SP-1 –Tr`na ofenziva. Pri tem je trebapoudariti, da se v okviru podprojektaUvajanje elektronskega poslovanjapripravljajo {e nekateredruge naloge, ki so {e bolj povezanez drugimi strate{kimi projektiin podprojekti Tr`ne ofenzivein deloma posegajo tudi v obstoje~eprocese dela. Med drugimistrate{kimi projekti ka`e omenitiSP Informatizacija S@, saj jeuresni~itev posameznih sklopovSP Tr`na ofenziva neposrednoodvisna od uresni~itve SP InformatizacijaS@.

12IntervjuMarko TancarS prenovo nabave doNabava je podro~je, o katerem v na{i reviji ne pi{emo veliko.Velika ve~ina ~lankov je namenjenih prometu in infrastrukturi.Ti dve podro~ji sta, grobo razdeljeno, temeljni dejavnostina{ega podjetja, saj vklju~ujeta vo`njo potni{kih intovornih vlakov ter zagotavljanje pogojev zanjo. Vse prehitropa pozabljamo, da delo na obeh omenjenih podro~jihlahko nemoteno poteka le s pravo~asno nabavo, skladi{~enjemin distribucijo najrazli~nej{ih materialov in rezervnihdelov. Prvega oktobra lani je svoje dolgoletne izku{nje nadelovno mesto izvr{nega direktorja za nabavo in investicijeprinesel Igor [prajcar, ki je v intervjuju za na{o revijo napovedalkar nekaj sprememb.Bi lahko najprej na kratko opisali svojo dosedanjo poslovnopot?Po kon~anem {tudiju strojni{tva sem se leta 1978 zaposlil v tozdu,ki je izdeloval kmetijsko mehanizacijo. Sedem let sem delal kot tehni~nivodja tozda. Med vodenjem proizvodnje sem spoznaval, da sose te`ave pogosto pojavljale ne v izdelavi proizvoda, temve~ pri dostavimateriala in njegovi kakovosti. Zato sem se odlo~il, da se posvetimpravo~asni, koli~insko zadostni ter kakovostni oskrbi proizvodnje.S spoznavanjem tovrstnih procesov se pri svojem delu ukvarjamvse do danes, precej{nje znanje pa sem si pridobil tudi z dodatnimizobra`evanjem. Za podro~je, na katerem delam na Slovenskih`eleznicah, je pomembno, da sem bil med letoma 1990 in1999 zaposlen v Merkurju kot direktor trgovine na debelo in ~lanuprave. Pri svojem delu sem `e takrat spoznaval potrebe po materialihin rezervnih delih Slovenskih `eleznic, ki so pomemben Merkurjevposlovni partner. Obenem pa sem `e tedaj spoznal ve~ posameznikovv mati~nem podjetju in v Centralnih delavnicah, s katerimisodelujem {e danes. Pred prihodom na Slovenske `eleznicepa sem bil ~lan uprave @ivil, odgovoren za komercialo in logistiko.Igor [prajcar– Izvr{ni direktor za nabavo in investicijeKako po prvih mesecih ocenjujete svojo odlo~itev za zaposlitevna Slovenskih `eleznicah?Lani spomladi sem za~el razmi{ljati, da bi spremenil svoje poslovnookolje in sem se odzval na razpis Slovenskih `eleznic. Takoj sem seseznanil z Novo smerjo, ki mi je bila v{e~ kot dobro pripravljena inzanimiva strategija. Delo mi je pomenilo izziv, saj rad delam v skupinah,ki pripravljajo nove projekte in spremembe. Obenem je Novasmer ne le splo{na strategija, temve~ tudi dobra podlaga za izdelavooperativnih na~rtov. Na Slovenskih `eleznicah sem se spoznal zdobro, uigrano ekipo, ki stremi k istemu cilju. Delo, ki smo ga dosedaj `e opravili, pa potrjuje moje zadovoljstvo. Ekipa, ki jo preudarnovodi generalni direktor Miklav~i~, mi daje razloge za optimizem.Prepri~an sem, da stopamo po pravi poti in da bomo doseglizastavljene cilje.Kak{ni so prvi cilji, ki ste si jih zastavili na svojem novem delovnemmestu?V svoji karieri sem vedno delal na te`avnih projektih. Zato sem z veseljemprevzel nalogo posodobitve nabave, ki je po novem zdru`e-

NovaprogaRevija Slovenskih `eleznic januar 200413Intervjuob~utnih prihrankovna tudi z investicijami. Ko sem oktobra pri{el v podjetje, sem najprejpregledal obstoje~e stanje. Zna~ilno za sedanjo organizacijonabave je, da je organizirana po trgih, kar je nelogi~no zaradi majhnostiSlovenije. Tako so referenti delali na doma~em in tujem trgu,pa tudi za posamezne naro~nike, se pravi posamezne poslovneenote in odvisna podjetja. Dogajalo se je, da je enako blago nabavljalove~ ljudi, in polo`aj ni bil pregleden. Zato bomo vse materialein rezervne dele organizirali po posameznih produktih. Razdelili sebodo na pet produktnih skupin: gradbeno-in{talacijski materiali,standardni rezervni deli, namenski rezervni deli, osnovna sredstva,drobni material in osebna varovalna sredstva, peta skupina pabodo ostali materiali. Projekt smo za~eli `e na za~etku poslovnegaleta, kar je zelo pomembno, saj poslovni dogodki izhajajo iz letnihpotreb. Novo delitev smo posku{ali ~im bolj upo{tevati `e za leto{-nje leto. Z na~rtovanjem potreb za vse leto bomo dosegli ve~jo preglednostna trgu, bolj{e delo z dobavitelji in usklajeno sodelovanjes tehni~nim osebjem znotraj podjetja, pri ~emer mislim predvsemna vleko in centralne delavnice. Novi na~in dela bo pomenil, da boposamezni zaposleni v nabavi odgovoren za svojo produktno skupino,ki jo bo res dobro poznal. Hkrati pa bo delo potekalo v parih.Tako bo za isto produktno skupino ob odsotnosti odgovornega delavcasposoben poskrbeti {e nekdo in delo ne bo brez potrebe stalo.S tak{nim na~inom dela bomo pridobili precej hitrej{e odzivne~ase. Hkrati oblikujemo natan~ne na~rte nabave MRD za posameznovrsto blaga. To nam bo lahko prineslo bolj{e nabavne cene.Ve~krat lahko sli{imo, da je med pomembnimi cilji tudizmanj{anje stro{kov nabave.Zmanj{anje stro{kov nabave materiala v mati~nem podjetju in dana{njihodvisnih dru`bah je zelo pomembna naloga. Dose~i moramocentralizacijo nabave na enem mestu, saj je na{ trg precej majhen.Danes se v skupini Slovenskih `eleznic pojavljajo tri ali celo {tiripravne osebe, ki naro~ajo materiale za svoje potrebe, ~eprav sodelujejoz istimi dobavitelji in pri nabavi enakih vrst blaga. Zato `esodelujemo s centralnimi delavnicami in @GP-jem pri nekaterih poslih.S skupnim nastopom dosegamo ve~je enotne nabavne koli~inein s tem tudi bolj{e pla~ilne pogoje, pa tudi bolj dolgoro~no sodelovanjez dobavitelji. V prihodnje pa bo na osrednji na~in trebaurediti tudi zbiranje potreb za celotno skupino Slovenskih `eleznic.Na Slovenskih `eleznicah imamo veliko razli~nih skladi{~, patudi odve~nih zalog. Kako re{iti ta problema?V tem primeru govorimo o vzpostavitvi interne logistike. Ta je sestavnidel nabavnega procesa. Izbira dobavitelja in podpis pogodbenista dovolj, saj je treba blago {e dostaviti do kon~nega uporabnika.Danes je interna logistika v na{em podjetju izredno razpr{ena.Obstaja kar 234 tako imenovanih obra~unskih skladi{~, blago pa jedejansko skladi{~eno na ve~ kakor sto lokacijah. Sodobni logisti~niprocesi pri okrog 20.000 razli~nih vrstah blaga in dostavah do 250kilometrov delujejo z enega samega mesta. Na{a prednost pa je, dase tudi sami ukvarjamo z logistiko in vsekakor moramo biti sposobnina podoben na~in organizirati svojo interno logistiko. Zato bomozmanj{ali {tevilo obra~unskih skladi{~ na le nekaj lokacij. Centralnoskladi{~e bo ostalo v Zalogu, dva distribucijska centra bosta predvidomav Celju in Postojni, pet skladi{~ pa bo ob proizvodnjah centralnihdelavnic. Vsi veliki sistemi so v obvladovanju logisti~nihstro{kov dosegli velike prihranke in tako bo tudi pri nas. Bistvenobolj natan~no bomo namre~ lahko obvladovali na{e zaloge in njihovorazdelitev. Danes imajo Slovenske `eleznice za ve~ kakor trimilijarde tolarjev zalog, med katerimi se jih veliko ne porabi niti vve~ letih. Vedeti moramo, da financiranje zalog pomeni deset odstotkovnjihove vrednosti na leto in v bolj{i organizaciji skladi{~enja,dostave ter racionalizaciji {tevila izvajalcev teh procesov vidim velikeprihranke.Centralne delavnice so med glavnimi uporabniki rezervnihdelov v podjetju. Kako bo potekalo delo z njimi v prihodnje?Tudi za centralne delavnice, ki imajo v hrambi najve~ji dele` zalogholdinga, mora biti centralna nabavna slu`ba glavni povezovalecnabavno-logisti~nega procesa. Zato pri~akujem razumevanje najprejv sami nabavi, seveda pa tudi v centralnih delavnicah in posameznihorganizacijskih enotah na S@. Redni sestanki s predstavnikivleke in CD-ja `e potekajo. To sodelovanje je zelo pomembno, sajne `elimo gasiti po`arov, temve~ delati sistemati~no. Ne sme se ve~dogajati, da ob vstopu vozila v delavnico ni primernih rezervnih delov.Zato morajo biti tovrstni na~rti natan~no dolo~eni `e vnaprej.Le tako jim bo lahko sledila tudi nabava in pravo~asno ter pocenikupila potrebne dele.Poleg nabavne slu`be ste prevzeli tudi vodenje podro~ja investicij.Kaj lahko pri~akujemo na tem podro~ju?Investicije so v novi organiziranosti zdru`ene z nabavno dejavnostjo.Tudi na tem podro~ju bomo delo peljali tako, da bodo vsi postopkivodeni z enega mesta. Pripravili smo `e poslovni na~rt in usklajevanjeinvesticij na ravni holdinga. Izvajanje pa poteka v sodelovanjus prihodnjimi jedrnimi dru`bami. Vse na~rtovane investicijeso skladne z Novo smerjo in prepri~an sem, da bo njihova uresni~itevpomagala pri uresni~evanju poslovnega na~rta. V zadnjih trehletih investicij ni bilo veliko, zdaj pa so nujne, ~e ho~emo izpolnitipri~akovanja na{ih kupcev. Med najpomembnej{imi na~rtovanimiinvesticijami so nabava ve~sistemskih lokomotiv, tovornih vagonov,prenosnih terminalov za potni{ki promet ter strojna in programskaoprema za center za informatiko. Pomembno je, da imamo v podro~juinvesticij strokovno in usposobljeno ekipo za na~rtovanje, izvajanjein nadzor posameznih investicij. Poleg priprave investicij zana{ holding je velik poudarek tudi na pridobivanju in izvedbi investicijza javno `elezni{ko infrastrukturo, ki jih naro~a in financiraJavna agencija za `elezni{ki promet iz Maribora. Na{e ambicije paso tudi v opravljanju in`eniring poslov za druge, zunanje naro~nike.Prvi pridobljeni tovrstni posel je in`eniring in nadzor pri gradnjimednarodnega `elezni{kega mejnega prehoda Dobova, ki bo zaradivstopa Slovenije v EU moral biti opremljen v skladu s schengenskimipredpisi. To je pomemben projekt, ki dokazuje na{o usposobljenostin konkuren~nost ter nam vliva optimizem, da bomo lahkopridobili {e ve~ podobnih poslov na zunanjem trgu.

16Iz tujineTVG prepeljal `emilijardo potnikovKonec lanskega novembra so nafrancoskih `eleznicah simboli~noizbrali `e milijardtega potnika hitrihvlakov TGV. Prvi tovrstni vlakje septembra 1981 povezal Parizin Lyon. Dosegal je hitrosti do260 kilometrov na uro, ta omejitevpa se je kmalu pove~ala na270 in na 300 kilometrov na uro.Naslednja nova TGV-jeva proga –300 kilometrov dolga TGV-Est –bo sredi leta 2007 povezala Parizin Baudrecourt. Vlaki bodo nanjej dosegali hitrosti do 320 kilometrovna uro, potovanje doStrasbourga pa bo trajalo le dveuri in 20 minut. SNCF torej ostajavodilni evropski prevoznik hitrihvlakov, z vlaki, ki so dosegliBelgijo, Veliko Britanijo, Nem~ijo,Nizozemsko, Italijo in [vico.Samo lani so TGV, Eurostar inThalys k skupnemu dohodku22,1 milijarde evrov prispevali3,6 milijarde evrov. Proizvajalecvlakov Alstom Transport pa je vsodelovanju s SNCF vlake TGV izvoziltudi v [panijo in Korejo.Ruske `eleznicebodo investirale4,5 milijardedolarjevUprava ruskih `eleznic, ki so organiziranekot delni{ka dru`ba,in ruska vlada sta se dogovorila o`elezni{kem investicijskem prora-~unu za letos. Skupaj bo investicijza 133,85 milijarde rubljev(okrog 4,5 milijarde dolarjev). Ve-~ino investicij bodo financiralesame `eleznice, le okrog desetinasredstev bo pri{la iz zunanjihvirov. Po besedah direktorja ruskih`eleznic Gennadyja Fadeyevabosta dve tretjini sredstev namenjeniinfrastrukturnim delom,tretjina pa voznim sredstvom.ERTMS/ETCS dolgoro~no pomeni enega od pomembnih korakov k resni~nemuoblikovanju enotnega evropskega `elezni{kega omre`ja.skim sredi{~em in strojevodjopotujejo radijsko, zato ni ve~potrebe po klasi~nih signalih obprogi. Tretja stopnja pa pomeni,da vlak sam obdeluje vse pomembneinformacije. SistemGSM-R mora biti nadgrajen zmo`nostjo prenosa podatkov.Seveda tudi tretja stopnja pomenidelovanje brez signalov obprogi. Vlak samostojno izra~unavahitrost, prevoznost in drugepodatke glede na centralnobazo podatkov. Programskaoprema pa glede na {tevilo vlakovna progi in njihove hitrostisamostojno prera~unava velikostbloka med posameznimivlaki. Vnaprej dolo~ene blokovneodvisnosti torej ni ve~.Kljub temu, da uradne publikacijena vsa usta hvalijo nova sistema,pa dejstvo, da je od zamislio uvedbi sistema minilo `eskoraj desetletje in pol, dokazuje,da uvajanje za zdaj {e ne potekaz velikimi koraki. Trenutno{tevilni pilotski projekti in preizkusnevo`nje prve in drugestopnje `e potekajo v Veliki Britaniji,Franciji, [paniji, na Nizozemskem,v Nem~iji, [vici, Italijiin drugod. Dejanske komercialneuporabe pa je za zdaj {emalo. Trenutno se `e uporablja1. stopnja na progi Sofia-Burgasv Bolgariji, 2. stopnja je bila uvedenana progi Luzern-Olten v[vici, kjer pa so po preizkusnemobdobju spet uvedli klasi~nosignalizacijo. ERTMS tretje stopnjepa je {ele v razvojni fazi innjegovo poskusno uvajanje jepredvideno {ele v naslednjihsedmih do osmih letih. Za zdajje {e najve~ji napredek na podro~juvgradnje sistema GSM-R,ki ga uporablja vse ve~ evropskih`eleznic.Precej{nja po~asnost uvajanja jelogi~na posledica zahtevnegaprehoda na nov na~in dela in znjim povezanih stro{kov. VgradnjaERTMS-a na celotno evropskoomre`je naj bi po pribli`nihocenah stala kar tri do {est milijardevrov! Ob tako visokihstro{kih pa se `e postavlja vpra-{anje ovrednotenja prednosti vprimerjavi z vlo`enimi sredstvi.Obenem pa napovedano interoperabilnostmarsikje {e vednoomejujejo razli~ne napetostivoznih mre`. Kljub temuERTMS/ETCS verjetno dolgoro~nopomeni odstranitev ene odovir pri resni~nem oblikovanjuenotnega evropskega `elezni{-kega omre`ja.

NovaprogaRevija Slovenskih `eleznic januar 200417S@ so ljudjeMilo{ Opre{nikBranko Serec»Sem nepobolj{ljivin ve~ni optimist!«V nasprotju s {tevilnimi drugimi`elezni~arji v mojem primeru ni{lo za dru`insko `elezni~arskotradicijo, prej za naklju~je. Starej-{i brat je namre~ nekje opazil razpisza {tipendijo, ki ga je objavilatedanja @elezni{ka transportnaorganizacija Ljubljana. Prijavilsem se in se vpisal v Prometno{olo v Mariboru. Med {olanjemsem bil leto in pol tudi sprevodnik,po uspe{no opravljeni {oli pasem se zaposlil na postaji Vi`marjekot vlakovni odpravnik,kjer sem ostal pet let. Potem sembil polnih dvanajst let vlakovniodpravnik na postaji LjubljanaZalog. Do leta 1993 sem bil referentza promet, pozneje pa {efpostaje Ljubljana Zalog. Z novoreorganizacijo Slovenskih `eleznic,leta 1999, sem postal vodjadelovne enote Ljubljana Zalog.Mimogrede, med va{im »{efovanjem«se je potni{ka postajaZalog v tradicionalnemtekmovanju Slovenskih `eleznicza Naj postajo vseskoziuvr{~ala med najbolj{e, kartrikrat ste celo zmagali.Res je, ponosen sem bil, tri plaketesmo osvojili. Na urejenost invzdr`evanost postaje pa semvedno gledal kot na nekaj samopo sebi umevnega, in z malcetruda in dobre volje je mogo~emarsikaj dose~i.In va{e sedanje delovno mesto,vodja delovne enote?Ta trenutek vodim 236 ljudi, kineposredno delajo v prometu –to so vodje premika, nadzornivodje premika, odpravniki vagonov,premika~i … Od vseh zaposlenihnas samo sedem dela po»obi~ajnih« osem ur,delo vseh drugih papoteka v izmenah, sepravi v turnusih. Prihajamoiz vse Slovenije,najve~ delavcev je izZasavja pa tja do Celja,veliko je tudi nekdanjihrudarjev, potem ko soukinili zasavske rudnike.Je te`ko »upravljati«tolik{no {tevilo ljudi?Pravzaprav ne, ob obi-~ajnih razmerah delote~e kot dobro naoljenstroj. No, morebiti jekakih pet odstotkovekipe tak{nih, ki se jimje treba malce bolj posvetiti,nikakor pa nemorem re~i, da bi biliproblemati~ni. Letospri~akujem kar nekajizpada delovnih mest,gre za redne upokojitve,veliko ve~ja te`avapa je z delavci, ki so iztak{nega ali druga~negarazloga izgubilizdravstveno skupino –delavca, ki sme delatile po {tiri ure hkrati,pa~ ni mogo~e prerazporeditina delovnomesto, ki terja osem alicelo dvanajst ur dela.Tako bomo letos moralina novo zaposliti kakih15 do 18 ljudi.Seveda ni lahko govoritio sebi kot o {efu,pa vendar …Zdi se mi, da z delavci

18S@ so ljudjenikoli nisem imel te`av, trudimse, da bi bilo zadovoljstvo obojestransko.Moja vrata so za vsakogarvselej odprta in ljudje prihajajok meni brez strahu ali nekak-{nega »re{pekta«. Ne bi `elelravno pretiravati, toda v~asih semi zazdi, da z lastnimi otroki ravnammanj lepo … Seveda tu intam sko~ijo tudi iskre, kako najne bi, toda popoldne gremo lahko`e skupaj na pivo. Res pa je,da je moje delovno mesto natankonekje vmes, in dostikrat jepresneto zapleteno vse stvariurediti tako, da sta hkrati zadovoljnatako kladivo kot nakovalo.Spomnim se, da nam je o~edoma velikokrat rekel: »V `ivljenjumora{ ljudi poznati; nikoli jihne sme{ razlikovati na rde~e, ~rne,bele ali lisaste, temve~ samona dobre in slabe!«Kako sodelujete z drugimislu`bami?Lahko re~em, da z vsemi drugimislu`bami izvrstno sodelujemo – zvodenjem prometa, s SVTK, SVP,s TVD … Skupaj sproti re{ujemovse te`ave in delo je zares lepoute~eno. Na{a delovna enotaskupaj z vodenjem prometa postavljatehnologijo in logistiko naran`irni postaji Ljubljana Zalog,predlagamo informacijske novosti,sodelujemo pri prevozu po-{iljk. Tako smo lani pomembnoprispevali k uspe{ni uresni~itvinekaterih novih projektov, kot jeprevoz za prejemnika Schenker,pa tovorna povezava Ljubljane zbavarsko prestolnico Münchnom,ki je za`ivela septembra,sredi februarja bo za~el vozitivlak, ki bo Ljubljano povezal zBologno. V Zalogu smo vselejpodpirali vse dobro zami{ljene inna~rtovane projekte, se jim podredilioziroma prilagodili in jihinformacijsko ter operativnopodprli, seveda skupaj z ustreznimislu`bami Holdinga.Kako poteka vsakdanje (lahkozapi{em tudi vsakono~no)delo na ran`irni postaji LjubljanaZalog?Predvsem se sproti, lahko bi rekeliz trenutka v trenutek, prilagajamopolo`aju v prometu in ustreznotemu tudi dolo~amo {tevilopotrebnih delavcev na posameznihdelovnih mestih. Veliko ve~dela je seveda pono~i, v primerjaviz dnevnim je razmerje v odstotkihkar nekako 60 : 40. V {tiriindvajsetihurah razstavimopribli`no 65 do 70 vlakov, karpomeni 1000 do 1100 vagonov.No, vse te vlake potem sevedaponovno »kompletiramo« za potproti novim namembnim postajam.Treba je vedeti, da je ran`irnapostaja Ljubljana Zalog po koli~inirazlo`enega tovora druganajve~ja v Sloveniji, takoj za Koprom.Tako na leto razlo`imookrog 1,4 milijona ton tovora.Glavna prejemnika sta Petrol inToplarna Ljubljana, zraven pa je{e kopica manj{ih.Te`ave, drobnej{e in ve~je?Brez teh najbr` ne gre.Hm, ker nekaj jih je, in nekateremed njimi ne veljajo samo za postajoZalog. Predvsem bi bilo trebatemeljiteje opremiti ra~unalni{kopodporo na{emu delu.Tako na{a postaja sploh nima ra-~unalnika z elektronsko po{to ins priklju~kom na spletno mre`o.Telefaks, denimo, smo dobili {eleprej{nji mesec. Za opremo prosim`e dve leti in po{iljam po{tona prave naslove, toda odziva nikakorno~e biti. Velika te`ava, kije za na{e u~inkovito delo dobesedno`ivljenjskega pomena, sosredstva za neposredno sporazumevanjemed delavci pri premiku,na primer UKV postaje, svetilkeza premika~e … Tako si UKVpostajo delavci pa~ »posojajo«tja, kjer je tisti trenutek najpotrebnej{a.Lani smo imeli tudiobilo preglavic z okvarami tirnihzavor, saj zanje ni bilo nadomestnihdelov in sta bili tako dve zavoriskoraj devet mesecev neuporabni.Decembra je bila okvara sicerodpravljena, toda zavoljotega je bilo veliko nepotrebnihzamud. Velike te`ave, prav takozaradi okvar, so s premikalnimilokomotivami. Pogre{amo patudi bolj{i in predvsem hitrej{ipretok informacij. Brez dvoma bimorali biti o stvareh, ki so nemalokratbistvenega pomena, obve{~eniprav vse slu`be in dejavniki,ki so neposredno vklju~eni vpromet.Z leto{njim majem se bo RepublikaSlovenija enakopravnopridru`ila Evropski uniji. Skak{nimi ob~utki, kot Slovenecin kot `elezni~ar, gledatena to?Po naravi sem nepobolj{ljiv inve~ni optimist. Lahko re~em, dasem prepotoval kar lep kos tujine,veliko videl in si zraven marsikajtudi zapomnil. Popolnomasem prepri~an, da imamo v noviureditvi, ~e jo smem tako imenovati,resni~no velike mo`nosti.Imamo potrebno strokovno znanjein bogate izku{nje, imamo informacijskopodporo, imamo voljo.Res, nimamo se ~esa bati!Tudi za Holding Slovenske `eleznicepomeni to velikanski izziv inhkrati velikansko prilo`nost,predvsem v tranzitnem prometu,pa seveda v vsestranskem odpiranjuna nove in nove trge. Zavedatipa se moramo, da bo trebamarsikaj v na{em dosedanjemna~inu razmi{ljanja korenitospremeniti, iti s prihajajo~imi usmeritvaminaprej in se sproti prilagajati.Vsak nov dan bo druga-~en!Da ne bo najin pogovor samostrog in uraden: va{ prosti~as, sprostitev, konji~ki … biliste tudi nogometa{.Tako je, 26 let sem dejavno igralnogomet v raznih slovenskih klubih,dve leti tudi za NK Ljubljanav tedanji II. jugoslovanski ligi.Pohvaliti se moram: menda sembil eden najhitrej{ih igralcev. Igralsem krilo, po potrebi levo ali desno,kar ni ravno obi~ajno. Neko~sem imel namre~ po{kodovaneprste na desni nogi in moral bi bilpo~ivati – namesto tega pa semposkusil brcati z levico, in je {lo!Potem sem na V[TK, sedanji Fakultetiza {port, opravil {olo zatrenerje in dobra {tiri leta treniralmladince. Koliko mulcev sem tedajs svojim avtom in v svojemprostem ~asu prevozil na treningein tekme! Lahko re~em, dasem s strokovnim delom »naredil«kar nekaj dobrih nogometa-{ev, a so jih vse po vrsti sevedaodpeljali mened`erji. V dana{njenogometne – ~e bom rekel »svinjarije«,se ne bom dosti zmotil –pa se ne `elim in no~em me{ati.^udne igre so to, ki s {portom nimajoni~ skupnega. Zato pa mitoliko ve~ pomeni rekreacija.Dvakrat na teden redno igramnogomet in enkrat ko{arko, polegtega plavam, smu~am, te~emna smu~eh. Res, te dejavnosti soena od stvari, ki me dobesednodr`ijo pokonci.^e se ne motim, ste doma izHaloz. Od tod do strokovnjakaza `lahtno kapljico pa niprav dale~.Doma sem prav na meji med Halozamiin Hrva{kim Zagorjem, vZavr~u. Tam imamo po pokojnihstar{ih doma~ijo z nekaj zemlje,in na »gruntu« se zame ter zaoba brata vedno najde dovoljdela. Gojimo bu~e (si lahko predstavljatedobro fi`olovo solatobrez bu~nega olja?), precej imamosadnega drevja, no, in sevedavinograd z ve~ vrstami grozdja.Prigaramo tudi do 500 litrovvina, ki ga najve~ razdelimo prijateljem.Zanimivo, odkar so prvi~poskusili na{e vino, nih~e od njihno~e ve~ piti ni~esar drugega …to je narava, ni~ ni {kropljenega,prav vsaka kaplja posebej di{i pozemlji in po vinu.

NovaprogaRevija Slovenskih `eleznic januar 200419Reporta`aDario CorteseNa izlet z vlakomIz Vi`marij ~ez To{ko~elo na Topol in skozi@lebe v MedvodeVas Brezovica in cerkev sv. Jakobana vzpetini nad njoVeliki pohod po zelo razglednemobrobju Polhograjskega hribovjasi privo{~imo po~asi in z u`itkom,letnemu ~asu in praznikom primerno.Hoje ni malo, preve~ patudi ne in ker sredi poti na Topoluv postanek vabijo kar tri gostilne,res ne gre, da bi se prehitronapotili naprej. Dovolj je `e postanekv eni izmed njih, in najboljrazgleden del poti, ki sledi, je potem~ista enostavnost. Brezovica,to je vzpetina s cerkvijo sv. Jakoba,je z 806 metri vi{inski in razglednivrhuec izleta, vendar ni~manj {irokih razgledov ne manjkamed nadaljnjo hojo po grebenuproti Rogu in Jetrbenku. Sestopv @lebe in iztek izleta v Medvodeje samo {e prijetna pika nai izleta, ki ga prav z vlakom pove-`emo na na~in, ki se ga danesspomni le malokdo.Z `elezni{ke postaje Vi`marjegremo skozi postajno zgradbona cesto in levo po makadamskicesti (Pot k igri{~u) do naslednjeceste (Ob zdravstvenem domu),kjer gremo desno mimo {ole naPru{nikovo cesto. Levo po njejstopimo do cerkve, tam pa desnodo semaforiziranega kri`i{~a.Pre~kamo Celov{ko cesto in gremonaravnost na Cesto v hrib,kjer na podpornem zidu zagledamonapis T. ~elo. Desno po cestigremo do ovinka, kjer gremo prihi{i {t. 6 naravnost na stezo vgozd. Po njej se kmalu vzpnemona {iroko pot, po kateri se {e nekaj~asa vzpenjamo do prevalapod Gradi{~em, nato pa zeloudobno, bolj ali manj po ravnemin kon~no navkreber na To{ko~elo. Do sem hodimo uro in poldo uro in tri~etrt. Ko pridemo natravnike, se ponudi ~udovit pogledna Kamni{ke Alpe in Posavskohribovje. Kmalu stopimo naasfaltno cesto, po kateri gremookoli hriba – zdaj se na desni odpre{e pogled na Topol, Rog,vzpetino s cerkvijo sv. Jakoba inJetrbenk – in navzdol med hi{amiter pridemo na {ir{o cesto, pokateri gremo desno. Z asfaltakmalu stopimo na makadam inse v dobri uri po cesti vzpnemona Topol, ki je med izletniki boljznan kot Katarina. Lahko pa siprivo{~imo tole, sprva neozna~enorazli~ico: po dobre pol urehoje s To{kega ~ela, ko se cestaza~ne strmeje vzpenjati, se naovinku od nje odcepi nekolikoo`ja cesta. Po tej gremo levonavzdol, na prvem ovinku pa naravnostna {iroko gozdno pot. Ponjej, bolj ali manj po ravnem, pridemodo razglednega roba, nakaterem sre~amo ozna~eno potin gremo desno po njej navkreberdo ceste, po njej pa levo. Kopridemo do razcepa in znaka Dobrodo{lina Katarini, gremo s cestenaravnost navkreber in postezici ob brezah, med dvemapo~itni{kima hi{ama. Nato sevzpnemo ~ez travnik, pre~kamocesto in gremo po dobro uhojenipoti nad njo proti cerkvi. Kopre~kamo njivo, gremo levo inskozi sadovnjak visokodebelnihdreves do gostilne. Pri znamenjugremo desno in mimo vi{je le`e-~e gostilne naprej po poti, skozigozd in ob vasici Brezovica protiistoimenski vzpetini, ki je `e ve~kot pol stoletja med izletniki znanakot (Sveti) Jakob. Z vrha se vrnemopo isti poti, za zadnjo hi{opa gremo levo na o`jo pot innato ves ~as po grebenu ~ez Rogproti Jetrbenku. Na razcepu priznamenju gremo naravnost navrh Jetrbenka. »Obiranje« trehrazglednih vrhov nad Topolomtraja pribli`no uro hoje. Z vrha sevrnemo po isti poti do znamenjater jo nato uberemo desno navzdolproti Medvodam. Ko mimocerkve sv. Marjete pridemo v @lebe,gremo na ovinku pod cerkvijonaravnost, mimo izvira in po-~itni{ke hi{e na cesto. Po njej stopimolevo, na odcepu dveh cestna desno pa izberemo drugo terse med travniki sprehodimo dosamotne hi{e. Nato se z nekolikove~ pozornosti, da nam markacijene izginejo izpred o~i, skozigozd spustimo do asfaltne ceste,gremo kratko desno po njej innato levo v gozd, kot ka`e pu{~ica.Kmalu pridemo na makadamskocesto, po kateri gremodesno in pridemo v Presko.Po cesti med hi{ami gremo naravnost,do naslednje ceste inlevo po njej, mimo {ole, za njo padesno navzdol. Na kri`i{~u priznamenju gremo ~ez cesto in naravnostpo Barletovi cesti do konca.Skozi podhod pod `elezni{koprogo in mimo tovarne Color pridemodo Gorenjske ceste, ob katerigremo levo do semaforja, prinjem spet levo in na `elezni{kopostajo Medvode. Z Jetrbenkahodimo uro in pol do uro in tri~etrt.Skupaj 5 ur in pol do 6 ure hoje.Pot, razen po grebenu med Rogomin Jetrbenkom (v tem primeruse peljemo ni`e po cesti), jeprimerna tudi za izlet z gorskimkolesom. Dolga je okrog 16 kilometrov,na njej je skupno dobrih600 metrov vzpona.Planinski zemljevid Ljubljanaokolica (1 : 50.000).Iz smeri Jesenice se z vlakom zodhodom ob 7.38 v Vi`marje pripeljemoob 8.38. Iz ljubljanskesmeri je za jutranji izlet primerenle vlak z odhodom ob 6.10 (Vi`marje6.19), ki vozi med tednom.Vlak z odhodom ob 12.55 ponujamo`nost popoldanskega izleta,vendar nas v tem letnem ~asukar hitro ujame no~.Z `elezni{ke postaje Medvode seproti Jesenicam odpeljemo ob17.51, med tednom pa ob 16.32in 16.57. Vlak v ljubljansko smerodpelje ob koncu tedna ob15.14 in 18.28.

Slikovna kri`ankaRe{itev kri`anke iz prej{nje Nove proge (vodoravno):kc, vc, bolest, lastnik, ilinka, astaire, lectar, karakal,kune, ~~, nalika, amir, argos, navtilus, predtekma,rabi, las vegas, okorn, odtisk, aplanat, siena, krog, ne,ka, alen, avgit, oto, isaac, mati, sobojevnik, tek, trinajstka,eva.Nagrajenci kri`ankeNa naslov uredni{tva je prispelo 116 re{itev decembrske nagradne kri`anke.@reb je razdelil tri nagrade. Po par ~evljev iz Planikine linije za{~itno-delovneobutve prejmejo Ciril Podlesnik iz Borovnice, Bruno @erjav iz @irovnice ter SimonaSenica iz Hrastnika. Nagrajence prosimo, da za dogovor o dvigu nagradpokli~ejo na telefonsko {tevilko uredni{tva.

Postavljalni vzvod za glavni signal z Ju`ne `elezniceIz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani