Skupno letno poročilo o delu - 2001 - Mirovni inštitut

3. RAZVOJ MODELA SOFINANCIRANJASOCIALNOVARSTVENIH STORITEVVodja projektaVesna LeskošekE-pošta: vesna.leskosek@guest.arnes.siTel.:01 5407579SodelavkeMajda Hrženjak, sodelavka, Mojca Pajnik, evalvacija delavnic, Irena Salmič administracija,Sabina Avtor, zbiranje podatkovNamen in ciljiProjekt je namenjen trem skupinam: nevladnim orgnaizacijam, ki izvajajo socialne storitve terlokalnim in vladnim službam, ki te organizacije financirajo ali pa načrtujejo izvajanje.Koristil naj bi predvsem uporabnikom teh organizacij (ženskam, žrtvam nasilja, tistim stežavami v duševnem zdravju, mladim brez izobrazbe in zaposlitve, brezdomcem itd.).Glavni cilji so vzpostaviti kriterije za financiranje, ki bi temeljili na kakovosti izvajanjastoritev in na potrebah uporabnikov. Kriteriji naj bi omogočili uporabnikom storitev večjivpliv, aktivnejšo vlogo in ohrabrili nevladne organizacije, da začnejo delati s tistimiskupinami, ki so najbolj na robu oz. resno izključeni. Razširjati želimo tudi modelevključevanja uporabnikov v odločanje in kreiranje storitev.VsebinaProjekt je usmerjen v zbiranje in razširjanje informacij, v sprožanje javnega govora o tem, vvečanje znanja in v prenos dobre prakse iz držav Evropske unije. Dobra praksa EU se nanašapredvsem na kakovst izvajanja storitev, na modele vključevnaja uporabnikov in na modelefinanciranja tako imenovanega tretjega sektorja. Slovenija ima centraliziran sistem socialnegavarstva. Financiranje poteka torej glede na ponudbo in ne glede na potrebe.Posledice sedanjega stanja so, da se večina izvajalcev koncentrira v največjih mestih, ostalideli Slovenije pa so dokaj nepokriti, zato je dostopnost do ponujenih storitev majhna. Vtakšnem stanju se pravi kriteriji kakovosti niti ne morejo razviti. Nevladne organizacije selotevajo dela z »lažjimi« populacijami oz. tistimi, ki se ne soočajo z nakopičenimi težavami inso zato lažje rešljivi in tudi osebno prijetnejši. Najhujši primeri pa v nasprotju s tem ostajajo vskupnosti brez potrebnih podpor.MetodeV prvih fazah smo zbirali dostopni pisni material in sicer iz interneta, v knjižnicah, vEvropskem centru v Ljubljani ter v dveh raziskovalnih ustanovah v tujini.Organizirali bomo dve praktični delavnici, ki imata namen prepoznati potrebe izvajalcev infinancerjev ter pridobiti njihova znanja in poglede na tematiko.Skupaj s pisnim materialom bomo izdali brošuro, ki jo bomo predstavili javnosti.36