kričač - RTV Slovenija

kričač01 02Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 41 • številka 01 • februar 2012 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

stopamo skupajDolgo pričakovani bivalniprostori za mamice z nedonošenkiNaše oddaje s skupnim imenom Stopimo skupaj … so tiste, ki pred televizijske zasloneprivabljajo številne, ki so voljni tudi aktivno, s finančnimi prispevki priskočiti na pomočsoljudem, ob različnih priložnostih. Med zadnjimi smo stopili skupaj za nedonošenčke.RTV Slovenija in Rotary klub Ljubljana-25 sta sodelovala na svečani otvoritvi bivalnihprostorov za mamice z nedonošenčki, ki so jih prenovili v 3. nadstropju Porodnišnice Ljubljana.Obnova je bila namreč omogočena tudi s sredstvi v višini 130.000 EUR, ki sobila zbrana v okviru dobrodelne akcije Stopimo skupaj za nedonošenčke.V okviru dobrodelne oddaje Stopimo skupaj za nedonošenčkesmo zbrali 70.000 EUR, za celotno prenovo bivalnih prostorov zamamice pa je bilo potrebnih kar 130.000 EUR. Po končani oddaji sosi člani Rotary kluba Ljubljana-25 pri različnih donatorjih in pokroviteljihprizadevali zbrati še dodatnih 60.000 EUR. Do konca oktobra2011 jim je tako uspelo zbrati zavidljivih 130.000 EUR, kar jezadostovalo za prenovo bivalnih prostorov za mamice. Marko Filli,generalni direktor RTV Slovenija je na novinarski konferenci povedal:»RTV Slovenija se kot medij zaveda svoje družbene odgovornostiin solidarnosti, zato smo pod lastno humanitarno blagovnoznamko Stopimo skupaj od leta 2007 organizirali že kar nekajdobrodelnih akcij, v katerih smo zbirali sredstva za tiste, ki so jih vdanem trenutku najbolj potrebovali. Med drugim smo stopili skupajob poplavah, ob viharju, pomagali onkološkim bolnikom, otrokomz Downovim sindromom, brezposelnim. Z veseljem pa lahkopovem, da bo humanitarna nota tudi v nadaljevanju ostala predmetdelovanja RTV Slovenija.«2kričač /februar 12

uvodnikvsebinaIzzivinas čakajo. Na vseh področjihnaše aktivnosti, tudi v letošnjemletu. Pa naj gre za programske,organizacijske, razvojne alipovsem človeške, sobivanjskecilje. Lansko leto je pokazalo, daznamo in zmoremo. Še posebej zustvarjalno izstopajočimi sodelavcio katerih boste lahko večprebrali, ko boste Kričača, ki jepo mnogih letih izhajanja, brezposebnega pompa, vstopil vpeto desetletje. Zato pohvalavsem, ki so nagrajeni za svojelanske delovne presežke ali dolgoletno ustvarjalnost v hiši, kjer namzares nikoli ne zmanjka izzivov, če hočemo udejanjati poslanstvopomembne informacijsko kulturne hiše. Zahvala pa tudi vsem, ki žedesetletja kritično prebirate zapisano v Kričaču in spremljate dogajanjav zvezi z našim delom izven in znotraj našega dinamičnega inspreminjajočega delovnega okolja.Kakor za mnoge kolektive tudi za našega veljajo zlati reki pozitivnekadrovske selekcije, ki naj bi bezale med vodilne prav tiste ljudi, kotpravi priznani strokovnjak s tega področja Dale Carnegie, ki znajosodelavce pohvaliti, izreči kritiko tišje in posredno, pomesti najprejpred svojim pragom, spraševati bolj kot ukazovati, skrbeti za dostojanstvoslehernega sodelavca, ločiti zrna od plevela, spodbujati kodpravljanjem pomanjkljivosti in predvsem naloge pred zaposlenepostavljati kot skupne in tudi posameznikove izzive. Visoko kakovostnaorganizacijska kultura mora in postaja izziv, ki se mu modernadružba ne sme odreči.Enega takšnih izzivov predstavlja tudi reorganizacija, ki jo udejanjamo.Ne lahko uresničljiva vendar po zagotovilih njenih snovalcevpotrebna, če hočemo bogatiti skupno rast. Le te pa ne bo moč dosečiz zapiranjem v »svoje vrtičke« in nezmožnostjo vživljanja v idejedrugih, pa naj bodo še tako smele. Vedno znova znamo namreč dokazovatiin dokazati, da v naši hiši ni prav nič nemogoče. Če smo le »za«.Pred mnogimi leti (leta 1968) je bil več kot le zahteven izziv za našeljudi pripravljati samostojno osrednjo informativno oddajo Dnevnik.Nedavno jih je bilo narejenih že okroglih 16.000. Čestitke!Darko Koren2 stopamo skupajDolgo pričakovani bivalniprostori za mamice z nedonošenki4 organizacijske spremembeLe s spremembami, ki jih narekuje razvoj,smo lahko sodobna medijska hiša.5 programski svetProgramski svetniki in nadzornikipotrdili reorganizacijo6-11 priznanja in nagradePriznanja in nagrade RTV Slovenija12-14 raziskavaAli vemo, kakšna je slovenska javnost,kako ocenjuje naše delo in kaj pričakuje od nas?15 projektiIme leta je dr. Aleksander Dolihar16-17 osebnost primorskeAvtogram Primorske18 BBC College of JournalismŠola novinarstva BBC zdaj tudi pri nas19 ICSA 2011Mednarodna konferenca o prostorskem zvoku20-22 naša letaŠtefan Kutoš23 fotozapisZlata lisica24-25 in memoriamAnton JarcNikita LahJože Vozny25 prišli odšliKRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: kricac@rtvslo.siOdgovorni urednik: Darko Korenuredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Polonca Komar, Srečko Trglec inJanez LombergarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 14.2.2012Fotografija na naslovnici: NagradeAvtor fotografije na naslovnici: Darko Koren26 upokojenciSrečanja so naša stalnicaAleksander Skale - 90 letnik27 razvedrilo28 od tod in tamZimska novinarska rekreacijaRazstava Mojce Borko/februar 12/ kričač 3

organizacijske spremembetekst in foto: Darko KorenLe s spremembami, ki jih narekuje razvoj,smo lahko sodobna medijska hiša.Sredi septembra 2011 je bila sprejeta Razvojna strategija RTV Slovenija 2011 – 2015,ki vključuje smernice razvoja javnega zavoda v sodobno, odgovorno in verodostojnomedijsko hišo, ki bo s kakovostnimi in atraktivnimi vsebinami privabila čim več različnihskupin poslušalcev, gledalcev in spletnih uporabnikov. Za to pa so po besedah vodstvazavoda nujne spremembe nekaterih določil, pravilnikov in statuta, kateregaspremembe so v veljavi od začetka februarja.Predlog sprememb statuta je najprejobravnaval Svet delavcev RTV Slovenija,soglasje za spremembe pa je nato z 12 glasoviza, s štirimi proti in tremi vzdržanimidal Programski svet RTV Slovenija, nato pajih je potrdil še Nadzorni svet RTV Slovenijaz desetimi glasovi za in enemu proti.Spremenjen Statut zdaj usklajen zzakonodajo»Kot smo zapisali v razvojni strategijinas, če želimo ostati tudi v prihodnje zaupanjavredna medijska hiša, čaka kar nekajsprememb. Prihodnje kratkoročno obdobjemoramo tako izkoristiti za nujno prestrukturiranjein boljšo organizacijo, natančnejšenačrtovanje aktivnosti in koriščenje razpoložljivihsinergij v vseh segmentih dela,ki vodijo v učinkovitejšo porabosredstev,«je pojasnil razloge za spremembegeneralni direktor RTV Slovenija, mag.Marko Filli in dodal, da spremembe dokumentovpoleg samih organizacijskih spremembprinašajo tudi uskladitev StatutaRTV Slovenija z zakonodajo ter povečujejoodgovornost vodij za učinkovitejše vodenjein racionalnejše delovanje.Multimedijski center bo deloval v ševečjem sožitju z Radiem in TelevizijoSpremembe obeh dokumentov so meddrugim prinesle reorganizacijo uredniškoproducentskeenote Multimedijski center vuredništvo za nove medije. To bo še naprejustvarjalo lastne vsebine, vendar velikobolj povezane in usklajene z radijskimi intelevizijskimi uredništvi ter večjim poudarkomna pripravi in prilagajanju vsebin zarazlične medijske platforme. Tako bodolahko prispevke na spletu sčasoma pripravljalitudi radijski in televizijski novinarji,odgovornost za posamezne vsebine pabodo prevzeli odgovorni uredniki uredništev,v katerih bodo te vsebine nastajale.ZKP RTV Slovenija, ki je doslej delovala vokviru Multimedijskega centra, pa bopostala del Mediateke.Spremembe tudi v PPE RadioSlovenijaOrganizacijska enota Glasbena produkcija,v okviru katere delujejo Simfoničniorkester RTV Slovenija, Big Band RTVSlovenija in trije zbori, ne bo več del PPERadio Slovenija, temveč postaja samostojnaenota, podrejena neposredno generalnemudirektorju. Spremembe se nanašajotudi na PPE Radio Slovenija, kjer bo ustanovljenobimedialno uredništvo religij inverstev, ki bo delovalo v sinergiji 3. programaRadia Slovenije, programa ARS zUredništvom verskih oddaj TV Slovenija, 1.program Radia Slovenija pa bo ponovnovzpostavil uredništvo razvedrilnega programa.Cilji sprememb so dolgoročniDejstvo je, da se mora medij, če želi vhitro razvijajoči se medijski krajini ohranitivlogovodilnega na področju multimedijskeprodukcije in posredovanja vsebin prekvseh obstoječih in novih komunikacijskihpoti, razvijati v skladu z okoliščinami, razvojemin pričakovanji poslušalcev, gledalcevin spletnih uporabnikov. Ob tem segeneralni direktor RTV Slovenija zaveda,»da so spremembe za večino izmed nasmorda neprijeten proces, a so vedno delživljenja, na medijskem področju pa celonujno potrebne za uspeh«. »Vedeti moramo,da rezultati teh sprememb ne bodovidni čez noč, vendar pa moramo vsi mislitina razvoj RTV Slovenija dolgoročno.Izkušenj in znanja nam gotovo ne manjka,zato sem prepričan, da smo lahko kot najstarejšimedij v Sloveniji hkrati tudi medij,ki narekuje medijske trende vsem ostalim,«je sklenil Filli.4kričač /februar 12

programski svettekst in foto: Darko KorenProgramski svetnikiin nadzorniki potrdili reorganizacijoProgramski svet Radiotelevizije Slovenija in Nadzorni svet naše hiše sta na zadnjih januarskihsejah potrdila in sprejela predlog predlaganih sprememb statuta našega zavoda.Na teh straneh ste lahko že prebrali želje vodstva, ki upravičeno vodijo k spremembam.So pa bile deležne nekaterih oporekanj v razpravah posameznih svetnikov.DNS o spremembah MMCSpremembe Multimedijskega centra Radiotelevizije Slovenija so po mnenju Društvanovinarjev Slovenije nujne, saj mora osrednji spletni medij javnega zavoda postativerodostojen medij. Če pa bo potrjena in sprejeta reorganizacija MMC le krinka zaodpuščanje in varčevanje, je njen namen zgrešen, poudarjajo. MMC mora med drugimob vseh kadrovskih in tehničnih potencialih, ki jih ima na voljo, postaviti zgled za razvojtovrstnih medijskih centrov.V Društvu novinarjev Slovenije vodstvo Radiotelevizije Slovenija tudi javno pozivajo,naj čim prej poda jasne odgovore, še posebej novinarjem MMC, na vprašanja, kakšenbo njihov status po preoblikovanju in kako bodo uredili njihove doslej v večininedorečene oziroma ohlapne pogodbene statuse. Prav tako pa v društvu pričakujejojasno zavezo vodstva zavoda, da bodo aktiv novinarjev MMC aktivno vključili v procesepreoblikovanja te organizacijske enote, predvsem v točki, ko bodo definirali integriranodelovanje radijskih, televizijskih in spletnih uredništev.K besedi je bil povabljen tudi odgovorniurednik MMC Uroš Urbanija, ki ocenjuje,da je predlagana reorganizacija MMC vveliki meri nedomišljena, neustrezna in niusklajena z zakonom o medijih in zakonomo RTV Slovenija. Po njegovem mnenjunamreč po spremembah ne bo jasno, kateriod urednikov bo odgovoren za posameznevsebine in prispevke, s tem pa bo poročanjeMMC izgubilo na hitrosti.Vodstvo hiše bo zato po besedah generalnegadirektorja pripravilo tudi notranjiorganizacijski akt glede delovanja novihmedijev, kjer bo podrobneje opredeljenaorganizacija in odgovornost.Med svetniki je Peter Geršič dejal, da jebil nad predlogom sprememb statuta prijetnopresenečen, saj da so s strokovnegavidika dobro pripravljene in prinašajonujne spremembe, da bo RTV Slovenijakonkurenčna še naprej na multimedijskempodročju in izpolnjevala poslanstvo tudi naspletu. Matevž Caserman je opozoril, da sobile spremembe statuta predložene takonenadoma in tako hitro, da je podvomil vnjihove učinke, ki so lahko, kot jedejal,usodne za enega od medijev. Ker jebil proti, da bi odločali o spremembi, jeprotestno predčasno zapustil sejo. JankoKos, ki je bil v svet imenovan na predlogSlovenske akademije znanosti in umetnosti,pa je dejal, da vodstvo akademije meni,da MMC v obstoječi obliki deluje dobro.Predstavnica madžarske narodne skupnostiv svetu Elizabeta Bernjak pa je dejala, dabi bilo treba pogledati pisma in pritožbebralcev MMC varuhinji pravic gledalcev inposlušalcev Miši Molk o kakovosti prispevkovin jezikovni neoporečnosti. Poleg tegapogreša povezanost MMC kot portala zmanjšinskimi programi in regionalnimistudii, zato je predlog sprememb podprla.Več svetnikov je sicer ob začetku sejepredlagalo, da zaradi okrnjenosti sestavesveta o tako pomembni zadevi, kot je spremembastatuta, ne bi odločali. Sredi januarjase je namreč iztekel štiriletni mandatosmim članom programskega sveta zavoda,DZ pa novih članov kljub pozivom predsednikaprogramskega sveta Jerneja Pikala ševedno ni imenoval. Programski svet pa jelahko kljub temu odločal, saj v njem sedidve tretjini od vseh članov sveta.ZNP – spremembe sopolitično motiviraneZdruženje novinarjev in publicistovprotestira zaradi le navidez strokovnoutemeljenih sprememb statuta javnegazavoda, v resnici pa gre za ukinitvedelovnega mesta odgovornega urednikaMultimedijskega centra RTVSlovenija. Po njihovem mnenju sospremembe namenjene političnemuobračunu s sedanjim odgovornimurednikom Urošem Urbanijo. Po spremembahstatuta RTVS bo MMC namestoenega odgovornega urednika vodilo18 odgovornih urednikov iz radia,televizije ter regionalnih studiev, pravtako ne bo več enotnega uredništvamedija, ki je med drugim ustvarjal prispevkena portalu javne RTV, so meddrugim, ob zahtevah po ponovnih razpravahin odločanju, zapisali ob sprejetjustatutarnih sprememb v RTVSlovenija./februar 12/ kričač 5

priznanja in nagradePriznanja in nagrade RTV SlovenijaKomisija za podelitev priznanj RTV Slovenija je izbrala tiste nagrajence, ki so bili v letu2011 zaslužni za najbolj kakovostne programske dosežke, strokovne delovne prispevkein dolgoletni delovni opus v zavodu.Prejemniki priznanj RTV Slovenija za leto 2011 so:Priznanje za najodmevnejše dosežke oziromaza življenjsko delo:BLANKA DOBERŠEKV svoji bogati karierina RTV Slovenija jeBlanka Doberšek pustilagloboko in neizbrisnosled v zunanjepolitičnemuredništvu RTVSlovenija. Z veliko ljubezniin energije se je specializiralaza pokrivanjerazmer v Aziji in ostajaše danes referenčnapoznavalka tegapodročja. Ustvarila ještevilne dokumentarneoddaje, prispevke inprenose, bila je urednicazunanjepolitične oddaje Globus in v dveh različnih obdobjih tudiurednica Zunanjepolitičnega uredništva, ki ga je skupno vodila 8let. Bila je zgled ter mentor mnogim generacijam mladih novinarjev.Za svojo bogato kariero pa je lani prejela tudi nagrado zaživljenjsko delo Društva novinarjev Slovenije.Priznanje za izjemne dosežke oziroma nadpovprečnedelovne prispevke v daljšem delovnemobdobju:TATIANA PETRAZZITatiana Petrazzi se jev 37-ih letih dela naRTV Slovenija uspešnopreizkusila v vsehzvrsteh novinarskegadela, od povsem enostavnihdo najzahtevnejših,pri čemer joodlikuje vsebinska invizualna inovativnost.Bila je urednica informativnegaprograma,odgovorna urednicaitalijanskega programain odgovorna urednicaprograma TelevizijeKoper-Capodistria, pred delitvijo programov na italijanskega inslovenskega. Visoko profesionalnost in poklicno etiko, ki prežematanjeno delo, je osem let kot podpredsednica Društva novinarjevSlovenije prenašala tudi na širše stanovsko okolje.6kričač /februar 12

tekst in foto: Darko KorenJOŽE VRHOVŠEKJože Vrhovšek je edentistih ljudi, ki spreminjajosvet na bolje.Vedno se je zavedal, daje za zadovoljstvoposlušalca in gledalcapoleg produkcije programapotrebna tudikakovost distribucije.Njegovo požrtvovalnodelo na področju oddajnikovin zvez ter šeposebej meritev, je prinesloštevilne tehničneinovacije in izboljšave,ki so dvigovale kakovostnašega sprejema, optimirale stroške in lajšale delo njegovih sodelavcev.S tem je neprestano potrjeval svoje neomajno prepričanje,ki se je glasilo: »Zmoremo sami, če ne, se bomo pa naučili«.Priznanje za izjemne oziroma nadpovprečnedelovne dosežke v preteklem letu:GRETA GODNIČGreta Godnič je kot scenografka v Razvedrilnem programuTelevizije Slovenija v lanskem letu oblikovala scenografiji za dvanajpomembnejša in tudi najbolj odmevna projekta EMA 2011 inMisija Evrovizija. Z originalno rešitvijo postavitve scenografij priobeh oddajah je studiu 1 Televizije Slovenija dala novo dimenzijo,saj je publiko umestila na drugačen način ter s posebno postavitvijodosegla prepričljive vizualne učinke. Njeno delo je poželopohvale ustvarjalcev, gledalcev in strokovne javnosti.NATAŠA KUHARNataša Kuhar je od leta 2010, ko je postala urednica uredništvadnevnega programa Radia Maribor, z ožjo uredniško ekipo posodobilain osvežila programsko shemo, radijski program odprla zaneposredne pobude poslušalcev, zasnovala načrt optimalnekadrovske reorganizacije in izboljšala koordinacijo dopisniškegasodelovanja z nacionalnimi programi. Je osebnost, ki se novih programskihizzivov loteva na ustvarjalen način in vztrajno išče noveizrazne možnosti radia. Programske spremembe, ki jih je izpeljala,so program Radia Maribor približale poslušalkam in poslušalcem inpozitivno vplivale na njegovo poslušanost.BENJAMIN ZIERVOGELBenjamin Ziervogel svoje naloge na mestu koncertnega mojstraSimfoničnega orkestra RTV Slovenija izpolnjuje nadpovprečno invrhunsko. V lanskem letu pa je še dodatno doprinesel k ugledu inodmevnosti dela, ki ga opravlja naš orkester ter RTV Slovenija.Njegov nastop v vlogi solista in dirigenta na praznovanju DnevaEvrope je bil dobesedno neverjeten. V izjemno težkih pogojihizvedbe na prostem, je bistveno presegel standardne okvire delovnegamesta, znal je motivirati sodelavce in pripraviti izvrstnoizvedbo celotnih Letnih časov Antonia Vivaldija, ki nam je bilavsem v ponos.Priznanje za izjemne oziroma nadpovprečnedelovne dosežke v preteklem letu:JELENA AŠČIĆJelena Aščić je prejemnica strokovnega Viktorja za dokumentarnotelevizijsko oddajo Dosje: Gradimo suženjstvo. Oddaja je izjemendosežek v slovenskem medijskem prostoru, saj je odmevno inudarno opozorila na brezpraven položaj tujih gradbenih delavcevpri nas in vlogo nadzornih institucij, ki so tu odpovedale, soočila zavstrijsko prakso. Tudi na podlagi te oddaje sta se javnost in politikaresno soočili s problematiko, ki je bila vse dotlej širšemu krogudržavljanov manj znana, avtorica Dosjeja pa jo je prikazala v vsejkruti realnosti s sliko in besedo.DRAGO BULCDrago Bulc, urednikoddaje Na lepše, je vsvoji dolgoletni karierina Televiziji Slovenijapostal sinonim za turističnonovinarstvo prinas in ugleden predstavnikslovenskegaturističnega novinarstvav svetu. Za svojedelo je prejel številnemednarodne nagrade.Poleg uredniškega delaopravlja tudi funkcijopredsednika Društvaturističnih novinarjevSlovenije (FIJET Slovenija), ki je član istoimenskega svetovnegazdruženja. Zaradi svojega ugleda, prodornosti, profesionalnosti inmednarodnega delovanja ga je Odbor direktorjev leta 2009 vŠanghaju na Kitajskem imenoval za Izvršnega direktorja FIJET zaEvropo. Na nedavnem kongresu v Romuniji pa mu je Generalnaskupščina FIJET zaupala tudi organizacijo prvega Evropskega kongresaFIJET.EDITA CETINSKI MALNAREdita Cetinski, urednica in voditeljica odmevne podjetniškeoddaje Prava ideja, je za oddajo v kateri je gostila inovatorja PetraFlorjančiča, ponovno prejela glavno nagrado za inovacijsko novinarstvoInJo 2011. Gre za koncept, ki ga je razvila Univerza vStanfordu, ki tudi dejavno sodeluje pri izboru nagrajenih prispevkov.Inovacijsko novinarstvo spodbuja razvoj medijskega poročanjao inovativnosti, v slovenskem prostoru pa ga je v sodelovanjus Standforsko univerzo uveljavilo podjetje Vibacom.KLEMEN DVORNIK in MARKO KOČEVARRežiser Klemen Dvornik in direktor fotografije Marko Kočevarsta zaslužna za izredno uspešen celovečerni televizijski film Kruhain iger. Film je naletel na izjemno dobre odzive kritiške srenje, naFestivalu slovenskega filma 2011 v Portorožu pa je dobil nagradoobčinstva za najboljši film.IRMA FERLINC GUZELJ in DRAGICA VUJANOVIĆIrma Ferlinc Guzelj in Dragica Vujanović sta soavtorici reportaže/februar 12/ kričač 7

priznanja in nagradeTrgatev najstarejše trte na svetu. Reportaža je na 14. mednarodnemfestivalu fotografije in filma avgusta 2011 v Novem Saduprejela posebno nagrado, Paunovo pero. Komisija je v posebniobrazložitvi zapisala, da gre za izjemno radoživ in doživet zapis oveselju ob branju najstarejše trte na svetu. Reportaža je bila objavljenav oddaji Ljudje in zemlja.IRENA GLONAR, JURE CULIBERG, VILMA ŠTRITOF, DARJAHLAVKA GODINARežiserka Irena Glonar, tonski mojster Jure Culiberg, dramaturginjaVilma Štritof in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina sosi z radijsko igro Koža iz bombaža v produkciji 3. programa RadiaSlovenija prislužili nominacijo za Prix Italija 2011, enemu izmednajstarejših, najobsežnejših in najprestižnejših mednarodnih festivalovna področju medijske umetnosti. Nominacija za Prix Italia, kinosi ime po svojem dolgoletnem organizatorju RTV RAI, je vrhunskostrokovno priznanje, ki ostaja zabeleženo v analih festivala.ALEN JELENAlen Jelen, režiser indramaturg v Uredništvuigranega programa 3.programa RadiaSlovenija je prejemnikpriznanja Bršljanovvenec. To je najvišjestrokovno priznanje vSloveniji na področjudramskega ustvarjanjain priznanje stroke zagledališko in radijskorežijo, ki ga podeljujeZdruženje dramskihumetnikov Slovenije. Vobrazložitvi je komisijazapisala, da se Jelenov režiserski posluh za igralca, za besedo, zvokin človeške usode zrcalijo tudi v radijskih režijah. Tako gledališko kotradijsko režijo zaznamuje predvsem odlično razdelana dramska igraigralcev, ki njegove igre oblikujejo v prava mala dramska tihožitja.JANUŠ LUZNARSodelavec skupine za glasbena snemanja in režirane oddajeRadijske produkcije Januš Luznar je s svojim delom v letu 2011sodeloval na mednarodnem festivalu TAKTONS v Novem Sadu.Tonski posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pri kateremje podpisan pod avtorsko ekipo kot tonski mojster, je prejel prvonagrado v kategoriji C2 – klasična glasba velike zasedbe, zbori inorkestri.BOŠTJAN MAŠERA in NEVA NOVLJANNa 14. mednarodnem festivalu fotografije in filma Paunovopero avgusta 2011 je dokumentarni film v dveh delih scenaristkeNeve Novljan in režiserja Boštjana Mašere z naslovom Življenje jecesta, ki sta nastala v produkciji Izobraževalnih programov, dobilanajvišjo nagrado za film, grand prix. Filma predstavljata življenjskiutrip na poteh in cestah slovenskega prostora skozi čas in razvojtransportnih sredstev in prometnic. Odlikuje ju celovit in dinamičenprikaz, ki je prepričal žirijo festivala.MUZIKAJETO - GOJMIR LEŠNJAK - GOJC, IGOR LEONAR-DI, BRANE BITENCOddaja Muzikajeto je del železnega repertoarja Otroškega inmladinskega programa TV Slovenija, ki se na zabaven, duhovitnačin loteva najrazličnejših tematik z glasbenega področja, predstavljaposamezne zvrsti glasbe, različna glasbila, glasbenike, zaidepa tako na področje zgodovine glasbe kot med najmodernejšeglasbene tokove, predstavlja tako umetno kot ljudsko ali narodnozabavnoglasbo. Vse goste k sodelovanju povabi Igor Leonardi, pripraviizbor skladb in je ob Gojmiru Lešnjaku - Gojcu sovoditeljvsake oddaje. Zanimivo oddajo, katere režiser je Brane Bitenc, soprepoznali tudi strokovnjaki, ki odločajo o nagradah Viktor.ODMEVI - SLAVKO BOBOVNIK, TOMAŽ BRATOŽ, ROSVITAPESEK, NADA LAVRIČ, ALEKSANDRA SAKSIDAOddaja Odmevi gradi svojo verodostojnost na trdnih temeljihprepoznavne tradicije in, v letu 2011 ponovno bolj izrazito, stočnim začetkom ob 22. uri. S tem, predvsem pa z aktualnimi vsebinamiter dobro pripravljenimi pogovori s pomembnimi sogovorniki,oddaja deluje kot svetilnik v razburkanem morju dnevnihinformacij. S pomočjo Odmevov gledalci ob koncu dneva lažje izluščijobistvo med najpomembnejšimi dogodki dneva. Oddaja uvajapomembne uredniške, splošne novinarske in voditeljske standarde:poglobljenost, umirjenost, kulturo dialoga in poudarjeno novinarskoostrino v sami vsebini. Oddaja Odmevi je v lanskem letu prejelaViktorja za najboljšo informativno oddajo.IZTOK PREMROVje za dolgoletno novinarsko delo na likovnem in kulturnempodročju prejel nagrado Fran Vesel za leto 2011, ki jo podeljujeZveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Gre za priznanje, kiga Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov podeljuje za delovanjena področju likovne kulture posameznikom in pravnim osebam,ki niso neposredni ustvarjalci.GORAZD REČNIK,novinar dnevnoaktualnega programaVala 202, je nacionalnizmagovalec Novinarskenagrade evropskegaleta boja proti revščini nsocialni izkjučenostimed avdiovizualnimimediji (European Year2010 for CombatingPoverty and SocialExclusion JournalistAward).ANDREJ ŠAVKOje kot novinar oddaje Pogled na Evropo med drugimi prispevkipripravil tudi zvočni zapis obiska v Ukrajini, kjer je nastala reportažao obnovi podeželske šole s pomočjo evropskih sredstev. Pravta reportaža je prejemnica novinarske nagrade Evropskega parlamenta,ki je namenjena novinarjem, ki so bistveno prispevali kpojasnjevanju pomembnih tem na evropski ravni ali k boljšemurazumevanju institucij oziroma politik Evropske unije. Oddaja z8kričač /februar 12

naslovom Evropska sosedska politika v Ukrajini avtorja AndrejaŠavka je bila nacionalni zmagovalec v kategoriji radio.MIRKO ŠTULARVal 202, 2. programRadia Slovenija, kateregaodgovorni urednik jeMirko Štular, je prejemniknagrade Trustedbrand 2011 za najboljzaupanja vredno radijskopostajo. Nagrada, kijo je Val 202 prejel žečetrtič, izkazuje zaupanjein ugled blagovneznamke med slovenskimipotrošniki in bralcirevije Reader’s Digest.MATEJ ŠURC,novinar v uredništvu zunanjepolitičnih oddaj Radia Slovenija, jeprejemnik nagrade za preiskovalno novinarstvo, ki ga je skupaj skolegom Blažem Zgago izkazal pri pripravi prve knjige iz napovedanetrilogije o trgovini z orožjem s skupnim naslovom V imenudržave. Nagrado je podelila Organizacija za medije JugovzhodneEvrope (Seemo) iz Beograda, ki deluje pod okriljem mednarodnegainštituta za medije (IPI).ANA TAVČAR PIRKOVIČ,voditeljica oddaje Dobro jutro, je prejemnica Viktorja za najboljobetavno medijsko osebnost. Gledalci cenijo njeno prodornost,kolegi pa delovno zavzetost in kolegialnost.EVA URANJEK,redaktorica in novinarka oddaje Prava ideja, Eva Uranjek, je zaprispevek o Googlu, ki je bil objavljen v oddaji Prava ideja, prejelaInJo nagrado 2011, eno izmed nagrad, ki jih Vibacom podeljujemladim novinarjem in podjetjem za poročanje o inovativnosti ininovacijah.JOŽE VALENTIČ in GORAN SCHMIDTRadijska igra Kako misliti partizansko umetnost se je med radijskimidokumentarci uvrstila v širši tekmovalni izbor 14 del na Prix Italia2011. Pod njo sta se podpisala režiser Jože Valentič in dramaturgGoran Schmidt, ki sta iz obsežnega literarnega izhodišča izluščilainovativno radiofonsko delo s sporočilom, ki je izvirno tudi za današnjičas. To presega zgodovinska dejstva, tedanje in sedanje političneokvirje in neporavnane krivice. Skozi dokumentarno zvočno gradivoin pripoved izraža optimizem, humanost, etičnost in obuja zavest otemeljih umetnosti, ki se je kalila v kriznih časih med NOB.BARBARA ZRIMŠEK in MOJCA MAVECAvtorici Barbara Zrimšek in Mojca Mavec sta v letu 2011 prejelinagrado Evropskega parlamenta za kompilacijo oddaje Eutrinki znaslovom Obrazi Evrope, ki jo sestavljajo zgodbe evropskih državljanovv povezavi z različnimi evropskimi politikami, ki se zrcalijov vsakdanjem življenju. Mejnika oddaje sta zgodbi francoskegaraperja, ki želi s svojo glasbo prepričati mlade priseljence, da silahko uspešen tudi, če si rojen v revni soseski. Posneti sta z enoletnimrazmakom, raper Gak pa je po enem letu prepričan, da seEvropska unija vse bolj oddaljuje od svojih državljanov.EDVARD ŽITNIKje za zgodovinski dokumentarni film Regis Nomen Navis Omenprejel nagrado prvega mednarodnega filmskega festivala zgodovinskegain etnografskega filma Primus na Ptuju./februar 12/ kričač 9

priznanja in nagradeČastno priznanje za delo na RTV SlovenijaRADO BOŽIČNIKje bil več kot desetletjeurednik Slovenskihdopisništev na TVSlovenija in eden odstebrov razvoja slovenskedopisniške mreže.Sodeloval je pri nastankuvrste informativnihoddaj, kot so Naš kraj,TV Obzornik, Slovenijadanes, itd., ki so obravnavalelokalno problematiko,urednik mnogihposebnih oddaj obnaravnih nesrečah,volitvah in drugihposebnih dogodkih, mentor številnim mlajšim kolegom, ki sodanes vodilni novinarji te ali drugih medijskih hiš, predvsem pakolega, ki je vrsto let skrbel, da je lokalna informacija dobila ustreznomesto v programih TV Slovenija.ALEKSANDER ČOLNIKje eden izmed najboljprepoznavnih obrazovTV Slovenija minulihdesetletij. Bil jevoditelj in novinarodmevnih kulturnihoddaj, komentator mednarodnihkulturnihdogodkov, pogovarjal seje z znanimi umetniki, kiso obiskovali Slovenijo… Že leta 1996 je pripravilin vodil nekajoddaj z naslovom Očetjein sinovi z znanimiSlovenci, najbolj pa seje v naš spomin zapisal s skoraj 200 oddajami Večerni gost. S svojimiprogramskimi dosežki in dolgoletnim delovnim opusom jezaznamoval neko obdobje televizije.10kričač /februar 12

SANDI FRELIH,ki ga odlikuje izjemnapripadnost radijskemumediju in mu je ostalzvest več kot 42 let. Poosamosvojitvi je sodelovalpri preoblikovanju1. programa RadiaSlovenija v živo vodeniprogram, bil urednik 1.programa, urednikStudia ob 17-ih inpomočnik odgovornegaurednika informativnihprogramov. V etru jespodbujal mnenjskoraznovrstnost inpestrost, kot mentor pa je mlade učil, kako na videz pomembneteme ne smejo prevladati nad tistimi, ki odločilno vplivajo na razvojdružbe. S svojo značilno strpnostjo in dobrohotnostjo je vlivalmoč in zaupanje tako poslušalcem, kot tudi poklicnim kolegom.PETER KOSMAČje eden tistih sodelavcev,ki je v svoji dolgoletnikarieri deloval narazličnih področjih, navsakem pa pustil močanpečat. Delati je začel vtehnično vzdrževalnihslužbah, kot sekretarvodstva TV-programovin sekretar SkupščineRTV (danes Programskisvet) je imel pomembnovlogo v programskih inorganizacijskih spremembahzavoda.Sodeloval je tudi vpogajanjih za nov plačni sistem javnega sektorja in v usklajevalnihpostopkih na Ministrstvu za kulturo pomembno prispeval k oblikovanjuZakona o RTV Slovenija. Kot dokumentalist raziskovalec pripravljagradiva za številne oddaje.MIRKO MARINŠEK,oblikovalec zvoka, ki je v Skupini za glasbena snemanja in režiraneoddaje zaposlen že od leta 1978. Odlikuje ga razumevanjezvočnega sveta in poznavanje najsodobnejših tehnologij. Zelodobro obvlada različne žanre in stile igranega, umetniškega ineksperimentalnega programa. Je eden od utemeljiteljev pojmaradiofonsko in eksperimentalno na področju zvoka. Radijske igre,ki jih je tonsko oblikoval, so se na mnogih mednarodnih festivalihradijskih iger uvrstile v sam vrh evropske ustvarjalnosti.BOJAN MINOVIČje sodelavec radijske produkcije že več kot 40 let. Kot inženir tehnologsvoje delo opravlja odlično in dosega nadpovprečne rezultate.Zaradi narave svojega dela je vpet v delo celotnega radia, saj sepri reševanju problemov dnevno srečuje z novinarji, dopisniki, koordinatorjiv hiši in EBU inženirji. To zahteva od njega veliko merorazumevanja in dogovarjanja za uspešno izvedbo predvidenihdejavnosti. Med njegove pomembnejše naloge sodijo sodelovanje zEBU-centrom v Ženevi, skrb za tehnološko opremljenost našihdopisnikov in sodelovanje na področju komentatorskih prenosov.BRANKA MLADENIČ BLAŽINje vse svoje profesionalno življenje posvetila nacionalni televiziji.Zadnja tri desetletjaje v Uredništvu oddaj okulturi delovala kot realizatorkaoddaj in njihovarežiserka, mnogimmladim novinarjem paje bila mentorica. Ziskanjem in odkrivanjemzgodb znotrajoddaj in prispevkov ters spoštovanjem dobrihnačel dramaturgije inrežije, je oddajam in prispevkomUredništvaoddaj o kulturi podarilavrsto neprecenljivihspodbud in pobud, ki so dvignile njihovo kakovost na višjo raven.ŽARKO RAKOŠEje upokojeni sodelavec Organizacijske enote TV produkcija. Vseod začetkov delovanja TV Slovenija je sodeloval pri nastajanjunovih režij in studiev in se preizkusil tako pri operativnem kot privodstvenem delu v TV produkciji. Sodeloval je tudi pri prenosuzimskih olimpijskih iger v Sarajevu.Posebno priznanje RTV Slovenija je posthumnoprejel:BOJAN BOŠTJANČIČ ,ki se je kot sistemskiinženir za filmsko tehnologijoekipi TV inženiringapridružil leta1992. Vse od takrat jeskrbel za posodabljanjefilmske tehnologije. Ssvojim znanjem, analitičnostjoin vztrajnostjoje znal poiskati rešitevza marsikakšen zaplet,ki spremlja uvedbonovosti, s svojo mirnostjopa je poskrbel, daso ti procesi potekali sprecej manj težav, kot vnekaterih drugih televizijskih hišah. S svojim delom je ogromnoprispeval k razvoju TV Slovenija, sredi zelo ustvarjalnega profesionalnegain zasebnega življenja pa nas je nepričakovano zapustilfebruarja 2011./februar 12/ kričač 11

aziskavaAli vemo, kakšna je slovenska javnost, kakoocenjuje naše delo in kaj pričakuje od nas?Konec leta 2011 smo na RT Slovenija že tretjič izpeljali Raziskavo o pričakovanjih gledalcev,poslušalcev in obiskovalcev spletne strani od RTV Slovenija, Raziskavo o poslušanostiin gledanosti regionalnih programov in prvič spletno raziskavo . V tem člankupredstavljamo povzetek rezultatov prve raziskave., ki je bila izpeljana tako, da se lahkoprimerja z raziskavama iz leta 2005 in 2008. Rezultate ostalih dveh raziskav bomopredstavili v prihodnjih številkah Kričača.CILJI RAZISKAVE SO BILI UGO-TOVITI:Kakšna so pričakovanja gledalcevin poslušalcev televizijskega inradijskega programaKakšna so pričakovanja obiskovalcevspletnih strani RTVSlovenijaUgotovili kako so gledalci inposlušalci zadovoljni z obstoječoprogramsko ponudbo RTVSlovenijaKakšen imidž ima slovenska RTVv primerjavi z ostalimi ponudnikitelevizijskih in radijskih vsebin naslovenskem trguKakšen ugled ima slovenska RTVv primerjavi z ostalimi ponudnikitelevizijskih in radijskih vsebin naslovenskem trguRaziskava je bila izvedena v dveh delih.1. faza je bila kvalitatitvna raziskava (skupinskediskusije z udeleženci in udeleženkamirazličnih starostnih skupin, ki sopotekale v petih krajih v Sloveniji, in sicer vMariboru, Ljubljani in Kopru ter na podeželju(dva kraja v zahodni in vzhodniSloveniji). Struktura udeležencev v posameznidiskusiji je bila izbrana na osnovisocio-demografskih kriterijev, tako da vposamezni diskusiji sodelujejo udeležencienotne starostne strukture in podobnegadružbeno-ekonomskega statusa.2. faza je bilo telefonsko anketiranjekvantitativna raziskava. Raziskava je bilaizvedena s pomočjo računalniško podprtegatelefonskega anketiranja, število anketiranih= 1000 oseb starih 15 do 75 let, vzorecreprezentativen glede na spol, starost,tip naselja in regijo.V nadaljevanju so izpostavljeni najpomembnejširezultati kvantitativnega delaraziskave Zavoda Aider o RTV Slovenija.Uvod raziskave je bil namenjen odnosuanketirancev do medijev.Gledanost televizije in poslušanost radiase skozi leta povečuje. V splošnem paanketiranci največ svojega časa namenijogledanju televizije v popoldanskih invečernih urah in poslušanju radia v jutranjihin dopoldanskih urah.Gledanost (in v nadaljevanju poslušanost)posameznih programov je prikazanas pomočjo grafa v obliki pajkove mreže.Vsak krog predstavlja 10% in se začne vtočki na sredi, ki predstavlja 0%.Posamezni kraki predstavljajo posameznetelevizijske programe. Velja, bolj kot jetočka na kraku oddaljena od središčnetočke, več gledalcev spremlja posamezentelevizijski program. Krivulje različnih barvna grafu predstavljajo pogostost spremljanjaposameznega televizijskega programa.Anketa je razkrila, da sta si po odstotkugledalcev prvi program TV Slovenija inPOP TV, pa tudi Kanal A, precej podobnane glede na pogostost spremljanja. Zadruge programe velja, da jih gledalci najpogostejespremljajo vsaj enkrat na tedenali redkeje.Najbolje poslušani radijski programi soVal 202, Radio 1, Prvi program RASlovenija in Radio Center, v tem vrstnemredu, in jih hkrati poslušalci spremljajoobičajno vsaj enkrat dnevno. Za vsedruge radijske programe RTV Slovenijavelja, da so na dnevni ravni nekoliko manjposlušani.Eden od ciljev raziskave je bilo tudiugotavljanje dolžine gledanja posameznihtelevizijskih programov. Večina televizijskihgledalcev spremlja programe TVSlovenija v povprečju do ene ure oz. odene do treh ur na dan. Oba regionalnaprograma gledalci v povprečju spremljajodo ene ure. Pri spremljanju radijskih programovpa je raziskava poskušala razkriti,v katerem delu dneva poslušalci pravilomaposlušajo posamezne radijske postaje.Prvi program Radia Slovenija, RadioKoper, Radio Capodistria in MMR soradijske postaje, ki jih poslušalci največkratposlušajo zjutraj. Val 202, ARS, RadioSlovenija Internacional in Radio Mariborpa poslušalci največkrat poslušajo vdopoldanskem času.Mnenje o RTV Slovenija je pozitivno,ocenjeno, na merski lestvici od ena do šest,s povprečno oceno 4,2. Najpogosteje sekot pozitivno mnenje izpostavljata pohvalavsebinski raznolikosti, ustvarjalnosti,zanesljivosti in točnosti informacij. Podrugi strani pa je najpogosteje omenjenanegativna kritika preveliko število oglasov.Pomembnost in zadovoljstvoVečina anketiranih meni, da je poglavitnaaktivnost RTV Slovenija snemanje slovenskihfilmov, nadaljevank in dokumentarnihoddaj ter skrb za oddajniško mrežo.Med manj pomembne aktivnosti RTVSlovenija pa sodelujoči omenjajo ponujanjemedijskih vsebin za romsko etičnoskupnost in predvajanje sej Državnegazbora. Ugotavljanje zadovoljstva pa je razkrilo,da so anketiranci najbolj zadovoljni zoddajniško mrežo in delovanjemSimfoničnega orkestra RTV Slovenija.Povzetek pripravili dr. BarbaraZemljič, vodja Programskega kontrolingain Sabrina Povšič Štimec, vodjaslužbe za odnose z javnostjo12kričač /februar 12

februar 12/ kričač 13

aziskavaPriporočila Televizijiin Radiu SlovenijaTelevizija Slovenija ponujaštevilne zabavne vsebine, kljubvsemu pa si gledalci želijo še večzabavnih oddaj ter sodobnih filmovin nadaljevank. Hkrati siželijo gledalci TV Slovenija programe,ki bi bili primernejši zamlajše generacije, in vključevanjedrugih medijev v oddaje.Priporočila Radiu Slovenija sousmerjena predvsem v razvojdvosmerne (sodobne) komunikacije,izboljšave spletnih straniradijskih postaj in izboljšavoddaj s politično satiro. RTVSlovenija pa mora kot zavodizboljšati fleksibilnost in vpeljatisproščenost na vseh področjihdelovanja (televizija, radio,spletne strani). Gledalci, poslušalciin spletni uporabniki pričakujejoveč optimizma in manjšidejanski in navidezni vpliv politike.14kričač /februar 12

projektitekst in foto: Darko KorenIme leta je dr. Aleksander DopliharVal 202 je spet razglasil Ime leta 2011. Prireditev, ki jo pripravlja Val 202, je v osmihletih svoje zgodovine zabeležila veliko posameznikov, ki so pustili vtis na poslušalcih.Tokrat, devetič, je kot posameznik stopil iz povprečja, dosegel več in odtisnil sled vmozaiku dogodkov leta 2011. dr. Aleksander Doplihar, ki je prostovoljec že več kot60 let. Zadnjih pet let je vodja ambulante Pro Bono, kamor ne prihajajo le brezdomciin prosilci za azil, temveč tudi podjetniki.Konkurenca med imeni mesecev leta2011: Marko Komac (direktor Geološkegazavoda Slovenije), Karmen W. Švegl (dopisnicaRTV Slovenija z Bližnjega vzhoda),Primož Peterka (najboljši slovenski smučarskiskakalec vseh časov), Drago Bračun(raziskovalec na ljubljanski Fakulteti zastrojništvo), Boštjan Kotnik (vodja festivalaIgraj se z mano), Matej Markovič (ultratriatlonec),Tomo Križnar (aktivist in človekoljub),Marko Mandič (igralec), Tanja Sonc(violinistka), dr. Andrej Kurnik (aktivist,profesor na FDV), Matej Šurc in Blaž Zgaga(novinarja) je bila izredna in dr. AleksandraDopliharja so za pravo ime izbrali sami.Prireditev sta domiselno povezovalaAndrej Karoli in Boštjan Gorenc – Pižama.Za glasbeno podlago pa so skrbeli DuetJugo in zasedba Muff.Prireditev, ki je tudi dobrodelna, je zdenarno pomočjo za obnovitev poškodovanihstreh polepšala praznike dvemapomoči potrebnima družinama./februar 12/ kričač 15

osebnost primorskeAvtogram Primorske7. OSEBNOST PRIMORSKE 2011 je zdravnica in predsednicaObalnega društva za boj proti raku, Jadranka Vrh Jermančič»Ste ljudje, ki presegate povprečje, delate dobro, udejanjate sanje, zaznamujete našprostor in čas, ste – avtogram Primorske«. S temi besedami je Nataša Benčič, voditeljicain scenaristka tradicionalne prireditve, ki že sedem let poteka v soorganizacijitreh medijev, Radia in TV Koper-Capodistria in dnevnika Primorske novice, na odruAvditorija Portorož nagovorila 13 nominirancev leta 2011.Pesnik Miroslav Košuta, dirigent Anton Nanut, vinska kraljica 2010-Andreja Erzetič in Nataša BenčičLetošnja druščina mesečnih zmagovalcevceloletnega projekta OsebnostPrimorske je pisana in polna zanimivihrazlik. Naši poslušalci, bralci in gledalci somesečno in še enkrat januarja med ponujenimšopkom ljudi, ki presegajo povprečjein malodušje , izbrali novo ime.Prejemnica Zlatega jabolka, Jadranka VrhJermančič, že vrsto let dela v Bolnici Izolakot patologinja in citologinja. Že več kot30 let pa v svojem prostem času bije bitkoproti raku- je dolgoletna predsednicaObalnega društva za boj proti raku, ustanoviteljicain strokovna vodja Skupine zasamopomoč ženskam po operaciji rakadojke. Ob njej so se za laskavo priznanje, kise je skozi leta zapisalo v srca primorskejavnosti in številnih medijev, potegovali še:vinska kraljica 2010, Andreja Erzetič, velikaPrešernova nagrajenca, maestro AntonNanut in pesnik Miroslav Košuta, trenerrokometnega kluba Cimos Koper, FrediRadojkovič, borec za pravice Slovencev vItaliji, Zdravko Likar, krvodajalec ValterSaksida, zborovodja Ambrož Čopi, novinar,scenarist, avtor več kot 100 dokumentarnihfilmov ter naš sodelavec Jadran Sterle,idejni oče vseslovenskega projektaZdravniki za javnost, kirurg MladenGasparini, direktor Pipistrela, Ivo Boscarol,raziskovalka morja, dr. Alenka Malej invodja humanitarne skupine »Bejš če uejdeš«,Miran Žitko. Prireditev, ki vselejnastaja v produkciji regionalnega RTVcentra Koper-Capodistria so obogatiliObalni komorni orkester z dirigentomPatrikom Greblom, pevka Polona Furlan inigralec Danijel Malalan, ki je pokazal igralskein pevske sposobnosti. Obiskovalci vpolni dvorani, poslušalci v neposrednemradijskem prenosu Radia Koper in gledalciTV Koper in TV Slovenija, so že sedmičzapovrstjo doživeli izbor, ki je, kot je dejalJadran Sterle: Visoka pesem. Lepo je videtiljudi, ki delajo predvsem za druge«.16 kričač /februar 12

foto: Breda Kranjczdravnica Jadranka Vrh JermančičVsi nominiranci in izvajalci, ob zvokih Vstajenja Primorske/februar 12/ kričač 17

BBC College of Journalismtekst in foto: Zoran MedvedŠola novinarstva BBCzdaj tudi pri nasOd lanskega decembra do konca letošnjega leta, morda pa tudi dlje, če bo zanje dovoljzanimanja, so zaposlenim na RTV Slovenija stalno dostopne spletne dveri BBC Collegeof Journalism, storitev ene izmed najboljših šol radijskega, televizijskega, spletnegain državljanskega novinarstva na svetu.Do spletnih dveri Visoke šole za novinarstvobritanske družbe BBC (kot bi njeno imev angleščini lahko prevedli v slovenščino), kijih je zasnovala založba Oxford UniversityPress, lahko dostopajo vsi zaposleni na RTVSlovenija na svojih računalnikih na delovnemmestu, namenjene pa so predvsemnovinarjem in urednikom naših radijskih intelevizijskih programov ter MMC. Marsikajzanimivega bodo na njih našli tudi snemalci,montažerji in drugi ustvarjalci naših programov.Spletne dveri BBC College of Journalismvsebujejo vse, kar je potrebno za usposabljanjenovinarjev in urednikov, samoizobraževanjein osebno rast v sodobnemradijskem, televizijskem in spletnem novinarstvu.Posamezne strani ponujajo sistematičnourejeno učno snov s praktičnimiprimeri in odlomki iz oddaj in programovBBC. V teh nastopajo največja imena britanskegaradijskega in televizijskega novinarstva,ki na temelju lastnih izkušenj pripovedujejoo tem, kako je potrebno poročatio posameznih temah, katera znanja inveščine mora obvladati novinar, katerihpoklicnih in etičnih meril se mora držati prisvojem delu. V posameznih rubrikah jeomogočeno tudi interaktivno preverjanjeuporabnikovega znanja, od poznavanjanovinarskega jezika do teoretičnega znanjain veščin za pripravo dobrega prispevka.Zahtevnost nalog se stopnjuje, preverjanjepoteka postopoma.Takšna oblika izobraževanja je namenjenatako novinarskim začetnikom kot izkušenimnovinarjem in urednikom, saj je novinarstvopoklic, ki se nenehno razvija. Poglediz drugega zornega kota in vpogled v uporabonovih tehnologij sta vedno dobrodošla,ko se odločamo o tem, katere teme indogodki so pomembni, kaj o njihovipomembnosti menijo naši uporabniki, kakoto lahko ugotovimo. V praksi narativneganovinarstva je vselej najpomembnejšiposlušalec, gledalec ali uporabnik spletnihstoritev: ali ga naša zgodba zanima, komuje in ali bo sploh dosegla tistega, ki mu jenamenjena, kakšne informacije pričakuje odnas, kaj je potrebno poudariti, kaj in kolikosi bo lahko zapomnil iz množice informacij,ki mu jih bomo posredovali?Težko je na omejenem prostoru naštetivse, kar nam ponujajo spletne dveri BBCCollege of Journalism. Zato vas vabimo, dajih tudi sami preizkusite. Če je kdo v dvomih,koliko nas je to stalo, naj se ve, da cenaletnega dostopa za enega uporabnika ševedno ne presega zneska za hamburger, kiga kupite pri znanem ponudniku hitrehrane!Za popotnico naj bo še misel mariborskegakolega Danila Plazovnika, snemalca, ki jejunija lani po poskusnem obdobju uporabeteh dveri zapisal, da se je največ naučil ovideo novinarstvu. Kot nekdanji odgovorniurednik se še danes sprašujem, zakaj tega niopazil nihče od novinarjev?18kričač /februar 12

ICSA 2011tekst in foto: Marko VogrincMednarodna konferencao prostorskem zvokuKonec minulega leta je bila v mestecu Detmold, ki je dobrih 1000 kilometrov oddaljeniz Ljubljane potekala prva mednarodna konferenca o prostorskem zvoku, ki so joorganizirali Detmoldska glasbena akademija, nemško združenje zvokovnih mojstrov(Verband Deutscher Tonmeister – VDT) in nemško ter evropsko združenje zaakustiko(DEGA in EAA) v sodelovanju z Erich Thienhaus inštitutom na Akademiji zaglasbo iz Detmolda. Udeležilo se jo je okoli dvesto slušateljev iz sedemnajstih držav.Preklop iz stereo 2.0 na 5.1 (ITU-RBS.775-1, 1992) je bil prvi velik korak stranod “čiste” dvo-kanala stereofonije v smeriustvarjanja prostorske slušne sfere. 5.1surround, pa je bil le kompromis potrebenzaradi tehničnih omejitev, pred približno20 leti. Danes so dobro znani izboljšani ininovativni sistemi, ki izpolnjujejo novezahteve za digitalne kine, igre, oddaje, inglasbene produkcije in sicer so to različnevečkanalne nadgradnje strea, vključno zvišino poti zvoka (3D). Na tem področjuobstaja več metod kot so High-orderAmbisonics (Hoa) in Wave-Field Sinteza(WFS) ter še nekatere druge. Nove tehnikeponujajo dodatno svobodo oblikovanja vzvezi s posebnimi prostorskimi lastnostmiv smislu predstavitve vira (smer, višina,oddaljenost) in / ali prostorsko predstavo(globina, prostorski vtis,…).Za realizacijo prostorskih atributovpotrebujemo ustrezno zasnovo procesadela, ki vključuje tako neposreden zvok,ozadja, in/ali zgodnje odboje in sevedaustrezne snemale tehnike. Le te pa morajozagotovitvi zadostne ravni akustične značilnostiprostora in ločljivosti med kanaliza direktne signale virov ali odboje le tehglede na prostorsko ureditev zvočnikov.ICSA je predstavila večkanalne tehnikesnemanje in predvajanja zvoka, ki so trenutnona voljo ter z metodičnim pristopomomogočila integrirano izkušnjo zaprofesionalce in amaterje s pomočjo praktičnihposnetkov, tudi posebej izdelanih vta namen. Seznaniti se je bilo moč s smernicami,ki jih narekuje industrija, ki vidi vprostorskem zvoku še neizkoriščene možnostiin seveda dobiček. Ta konferenca jebila dogodek brez primere glede njenegakoncepta, kompleksnosti in strokovneambicije.Za vsako predstavljeno tehniko je bilapoleg predavanj, postavljena vsa potrebnatehnologija bodisi na odru koncertne dvoraneali v kontrolnih sobah kjer smo lahkospremljali, nadzirali in ocenjevali predvajanjevsebine na različnih sistemih. To jeomogočilo fonetično primerjavo vsebinmed konferenco. Delavnice so omogočilevpogled tako v praktično izvajanje tehnik,kot tudi v njihove estetske in psiho-akustičneučinke glasbene percepcije. Pred pripravena ta dogodek so vključevale tudiposnetek skladbe skladatelja BenjaminaBrittna »War Requiem«, ki je bil posnet napreko 120. kanalih. Cilj je ustvariti profesionalnerezultate z uporabo različnih tehniksnemanja za reprodukcijo z uporabotako uveljavljenih kot tudi z novimi pristopi,vključno z večkanalnimi predvajalnimitehnikami: multi channel stereophony2+2+2, wavefield sinteza, higher orderambisonics in Auro3D. S tem projektom sohoteli najti ustrezen kompromis medestetsko in tehnično svobodo na eni straniin primerljivost sistemov na drugi strani.Delavnice so omogočale poslušanje posnetkovv različnih surround 3D-predvajalnihtehnikah in srečanje z vodilnimi raziskovalciin izvajalci teh tehnik. Poleg tegaje bilo moč poslušati dva koncerta z glasbenikipreko WFS sistema s katerim jeopremljena detmoldska koncertna dvorana.ICSA cilja na zvočne inženirje, raziskovalce,predavatelje, elektro-akustične inženirjein z zvočnim znanjem podkrepljenestrokovnjake ter tudi na amaterje, ki sezanimajo za aktualno dogajanje v svetuzvoka./februar 12/ kričač 19

naša letaŠtefan KutošNa Radio Ljubljana je prišel kot bruc leta 1969, star osemnajst let, s Fakultete za sociologijo,politične vede in novinarstvo, poznejše Fakultete za družbene vede. Zgodilose je, tega se natančno spominja, na božični večer, službo je nastopil v poročilih, v turnusuFrancija Vončine. Razlogi so bili po Štefanovem pripovedovanju preprosti. Kerje bil odvisen le od sebe, je kot študent potreboval denar za preživljanje.Izhajal je iz kmečkega okolja, iz vasiPeskovci na Goričkem. »Pri petnajstih semizgubil očeta, z mamo sva sama ostala nakmetiji. Želel sem nadaljevati študij, vleklome je tudi v naravoslovje, a naposled semse odločil za družboslovje, prevladala ježelja, da bi postal novinar. Gojil sem sevedanaivne mladostne predstave, da pačhodiš po svetu in pišeš reportaže.Novinarstvo je v resnici vse kaj drugega,včasih je zelo prozaičen in trd kruh. Nafakulteti sem slučajno zvedel, da na RadiuLjubljana potrebujejo nove sodelavce –iskali so sicer absolvente, »prilepil« sem sezraven in poglejte, kako se je končalo -debelih 42 let! Veste, tista leta so bila časrazcveta in širjenja Radia in TV Ljubljana innihče me ni kaj dosti spraševal, pomembnoje bilo, da si se izkazal pri delu. Ob tem, dasem študiral, sem se v tretjem letnikuredno zaposlil (leta 1972) in študij končalob delu.« Štefan je diplomiral leta 1975 izmednarodnih odnosov pri profesorjuVladu Benku, bratu radijskega novinarjaDušana Benka. »Sedemdeseta leta sempreživel v poročilih in radijskem dnevniku.Vmes sem odslužil vojaški rok v JLA in sevrnil spomladi leta 1977. Imel sem žediplomo in družino in v vojski nisem bilčisto nič srečen – stran vrženo leto. Vradijskih poročilih sem bil sprva vodja turnusa.Naučil sem se abecede radijskeganovinarstva, navadiš se preciznosti, hitrihin seveda pravilnih odločitev, naučiš sejedrnatega in jasnega izražanja; stariporočilarski mački so tudi lepo skrbeli zajezik, kar mi je bilo osebno blizu, namreč taobčutek za jezik. Da, to je bila vsestranskodobra šola.«Hitra pot po hierarhiji navzgor.Po vrnitvi iz JLA je, star komaj 26 let, žepostal pomočnik urednika dnevno informativnihoddaj. »Ne vem točno, zakaj so sepravzaprav zadeve odvijale tako hitro, kolikoje k temu prispevalo moje osebno angažiranjein sposobnosti. Leta 1979 sempostal namestnik tedanjega odgovornegaurednika Blaža Lavriča, leto pozneje, pri 29letih, pa sem bil imenovan za odgovornegaurednika informativnega programa.Veliko smo se tedaj službeno srečevali zodgovornimi uredniki iz drugih republiškihRTV postaj in v šali so mi večkrat rekli, danisem samo najmlajši »odgovorni« vJugoslaviji, temveč »i šire«, v Evropi.Kakorkoli: na Radio sem prišel čisto mlad,mladostno zagnan in do neke mere tudinaiven. Na njem sem človeško odraščal,dozoreval in se kalil, Radio in jaz sam svaskozi desetletja skupaj rasla in zato semvedno imel do »hiše«, kot rečemo, posebenodnos. Radio kot medij je bil do sedemdesetihlet bolj bran časopis in tedaj so prihajaliprvi poskusi in prodori v nov svetžive radiofonije. Bil sem poleg, ko so pritedanjem odgovornem uredniku VojkuNovaku, tam leta 1972, snovali Val 202.Takrat smo tuhtali, kakšna naj bodo»valovska« poročila. Prvi, ki smo jih brali vživo, smo bili - mislim, da se prav spominjam- Dušan Velkaverh, Vlado Barabaš,pokojni Vladimir Kocjančič in jaz. Novinarjiso dotlej malo nastopali pred mikrofonom,živega programa ni bilo. Dogodki in odmeviso šli v program z novinarskim vodenjemv živo konec sedemdesetih let. V sedemdesetihje bil uveden Studio ob 17-ih, pacelonočni program, Val se je širil, prav takoTretji program - sedanji Ars.«Širiti meje mogočega.Naš sogovornik meni, da je Radio tedaj -in tudi pozneje, do današnjih dni - dokajdobro hodil z roko v roki s širšimi medijskimitrendi v svetu. Že v sedemdesetih so sespreminjale forme, načini, zlasti po letu1980 pa se je porajala tudi kritična obravnavadružbene stvarnosti. » Ves čas smoširili meje mogočega, dovoljenega. Od leta1986 pa do osamosvojitve sem bil direktorTOZD Radio in namestnik glavnega urednikaradijskih programov, tako zapleteno seje glasila uradna funkcija. Še to bi radpovedal: če govorim o spremembah vtistih in vseh poznejših časih, ne govorimzgolj za svojo osebo, v mislih imam kopicočudovitih in sposobnih radijskih delavcev.«Naš sogovornik, ki vsako izrečeno besedoskrbno pretehta, obžaluje, da se je stem, ko je opravljal razne funkcije, odpovedalustvarjalnemu novinarskemu delu.20kričač /februar 12

tekst: Jože Skok»Moram priznati, da velikokrat nisem bilsrečen, velikokrat se še danes sprašujem,ali se je izplačalo. Pozneje takih funkcij nebi sprejel, a tedaj sem se pustil prepričati,da se moram za Radio »bojevati«. Ob močniin vplivni mlajši sestri televiziji to ni bilolahko. Problem je v tem, da čez deset letnihče več ne ve za porabljene živce inenergijo, nič trajnega ne ostane po poslovodskifunkciji. Kot novinar vsaj nekaj ljudempoveš, sporočaš; kaj od tega se mordaprime in ostane. Drznem si tudi trditi, da jebilo biti direktor, vodja, urednik tedaj težjekot danes. Kot direktor si združeval marsikaj,od čisto managerskih do programskihodgovornosti, a bil si kot samoupravljalechkrati enak med enakimi, malce razcepljenaosebnost skratka. Pomagal si tudi občisto socialnih in človeških stiskah, pri stanovanjskihin drugih kreditih in podobno,včasih tudi malce mimo predpisov, danesga ni junaka za kaj takega. Je pa bilosamoupravljanje nenavaden sistem: vem,da sem imel včasih težji občutek v želodcupred kakšnim zborom delavcev kot predkolegijem direktorjev o delitvi denarja. Nasamoupravnih sestankih si se zapletal vneskončne neproduktivne razprave, sistemso izkoriščali zlasti slabi, nikoli dobri delavci,tako kot je vedno. Veliko energije je biloporabljene v prazno, res pa je, da je imelčlovek, posameznik v sistemu večjo cenokot danes.Veliko je bilo dogodkov in vsebinskihprelomnic v tistih časih. Bil sem operativnozraven, ko smo objavljali prve vesti oKardeljevi smrti leta 1979 in leto poznejeob Titovi. A to so bile hipne zadeve, bolj jebilo pomembno - se mi zdi, ko gledamnazaj - tisto vztrajno luščenje lupineozkega, ideološkega, dogmatskega zornegakota. Tisto, čemur zdaj pravimo slovenskapomlad, se je začelo že zgodaj, bilo ješiroko, mnoge pojave in procese bi zdaj vnekaterih ozkih krogih radi zamolčali insebi pripisali vse. Trdim, da smo tedaj ktistemu »mehčanju« sistema prispevalitudi v programih Radia Ljubljana: Korak zakorakom smo odpirali nove družbenokritičneteme in govorili o njih na nov način.In že, da si o stvareh, ki so bile prej tabu,govoril, je porajalo novo zavest: torej se otem sme govoriti in kritično spraševati! Taproces v zavesti javnosti je bil najboljpomemben.«Zgodba o Moped Showu in Radiu Ga-ga»Dva primera iz tistih časov sta mi ostalanajbolj v spominu: Ne bom uporabilbesede, da sem ponosen, a veliko zadoščenječutim ob svojem tedanjem ravnanju. Vhumoristični oddaji Moped show, vsakteden znova, je tudi Tone Fornezzi Tof, skupajz nami, šefi in uredniki, preverjal, kakodaleč lahko gre. V času predvajanja Mopedshowa je - tako kot ob Pavšerjevih prenosihKrižajevih voženj - življenje v Slovenijiskoraj obstalo. Odzivi iz nomenklature soseveda bili in včasih si se moral kot šef preprostonarediti malce naglušnega. Lahkopa rečem, da mi iz tedanje politične sfere,nomenklature ni nikoli neposredno nihčenaročal ali ukazoval, kako naj potekajoprogrami. Ne morem trditi tega za prejšnječase, a v mojem obdobju kakšne »vročezveze« preprosto ni bilo. Politika si preprostoni več upala tako daleč. Dogajalo se je,da je kdo po objavi spraševal po kakšnemprispevku, komentarju in to si lahko razumelkot namig, da nekomu na oblasti nibilo všeč.Če skrajšam: Tof se še danes spominja -in ne pozabi tega javno omeniti - tedanjihradijcev Lavriča, moje malenkosti, Miliča inše koga, ki se nismo pustili. Preživeli smotorej s Moped showom in Tofom eno državoin njen razpad in zaživeli v drugi. Škoda,da je bil Moped show v demokraciji kmaluukinjen, gradiva mu namreč ne bi zmanjkalo- do danes.Zame najbolj posebna zgodba je paRadio GAGA, tu sem bil najbolj sam inosamljen. Prišel je k meni kot direktorjuSašo Hribar in predlagal, da bi delal tako intako humoristično oddajo. Zadeva se mi jezdela precej fluidna, a dovolj vznemirljiva,da sem se strinjal in tako se je začelo..Sprožil se je pravi vihar. Sašo je z nadrealističnimhumorjem, z genialnimi liki povzročilpravo zmešnjavo, pravi šok. Bil je točisti novum pri nas, GAGA je šel popolnomaven iz tirnic. Kajti to, kar je delal Sašo,je talent, je prirojeno, tega se naučiti inkopirati ne da. -Kako si kaj takega upamo/februar 12/ kričač 21

naša letana nacionalnem radiu-, je bilo slišati odzive.Moram pa reči, da ni bilo zunanje intervenceglede oddaje. Imel pa sem hudetežave v kolektivu in zaradi tega poudarjamto epizodo. Nekateri uredniki, sodelavci,so trdili, da je oddaja zunaj estetskih,političnih in kulturnih parametrov in da sikaj takega na nacionalnem radiu »nesmemo« privoščiti. Politični ali zgolj človeškioportunizem? Ali pa so se nekateripovsem umaknili in poskrili, kot da jih nezadeva. Ne vem, koliko je bilo Hribarju otem sploh znanega, on je pač delal naprej,morda sem mu kdaj pozneje mimogredeomenil. Si lahko danes, desetletja pozneje,sploh predstavljate, kakšna bi bila našazavest, stanje duha, brez Radia GAGA? Vsiga imamo malce v malih možganih!Prekvasil je - ne le radijski program - pačpa naše slovenske duše in misli. Dobro je,pomislim večkrat, da tedaj nisem popustil,da se nisem ustrašil.Da, Moped show in Radio GAGA sta širilameje kritičnega razmišljanja. Bila sta, obvsem drugem, kar smo tudi delali v našihprogramih, kamenček v mozaiku kipenjajavne zavesti in samozavesti in vesel sem,da sem bil malce zraven.«Tretji program in tudi sicer - tretjeradijsko obdobje»Pred osamosvojitvijo Slovenije mi jepotekel mandat direktorja Radia in tomesto je prevzel spoštovani kolega FranceBurnik, kulturnik. Formalno sem se tedajtudi sam znova prijavil, vendar je bil zanospo spremembi sistema tolikšen, da vlogeniti niso obravnavali. Ob tem se danes lenasmehnem. Se pa ob kakšni priliki pošalim,da sem bil zadnji komunistični direktorna Radiu - seveda v družbi, kjer imajo smiselza humor.«Štefan Kutoš je bil krajši čas Vurnikovpomočnik, potem pa nekaj časa urednikPrvega in nato Tretjega programa. »Zdaj paže enajsto leto pripravljam oddajo Podobeznanja. Gre za portretne predstavitve slovenskihznanstvenikov in intelektualcevvseh profilov. V šali rad rečem, da sem srečenčlovek, ker imam ta privilegij, da selahko pogovarjam s pametnimi Slovenci.Zame je bivanje in ustvarjanje na ProgramuArs najbolj prijetno obdobje v štiridesetletnikarieri. O tehtnosti Podob znanja pričatudi priznanje »Prometej znanosti zakomuniciranje« Slovenske znanstvene fundacije.Vrsta intervjujev je bila ponatisnjenav raznih revijah – na njihovo željo, potemko so slišali oddaje. Človek pa mora imeti vsebi nekaj prirojene radovednosti in nabranegaznanja, širine, če naj se tega loti.Opravil sem pogovore z okoli štiristo gosti,znanstveniki, med temi z večino naših akademikov,predstavljam tudi (bivše) zamejcein v svetu uveljavljene rojake .Novinar mora veliko vedeti, da znavprašati.»Znanstveniki se ukvarjajo z ozkimipodročji, vendar morajo kaj vedeti tudi oceloti sveta, sicer bodo zavedeni, zlorabljeni.Enako velja za novinarje, ne razumem,ko se eni ali drugi želijo zapirati v ozkapodročja - češ da bodo potem lahko večji»eksperti«!? Ne moreš razlagati sveta drugim,če sam ne veš, kaj v njem pomeni delček,na katerega se edino »spoznaš«! Znatimoraš vprašati. In ko prideš k človeku,mora ta začutiti, da nekaj veš o njegovemdelu, da si se pripravil in mu tako izkazalspoštovanje, tedaj ti bo zaupal in tako bonastala dobra oddaja.Velikokrat imajo v novodobnih medijihin uredništvih predstave, da hočejo ljudjepredvsem rumeno vsebino. Pa to ni res,treba jim je ponuditi tudi kaj drugega,tehtnejšega, zbudil boš njihovo zanimanje.Program Ars je v sedanji dobi plitvegaduha, zmede vrednot in hlastanja na prvožogo še bolj dragocen kot je bil kdaj prej.Nikoli pa ne more biti po svoji naravi množičnoposlušan programu.«Ves čas v stiku z naravoŠtefan ima, kar zadeva konjičke, kar dolgseznam. »Tako kot pri oddaji mi tudi v prostemčasu ne zmanjka idej in interesov,zmanjkuje mi pa časa. Sadjarim, samcepim tam pri meni na Goričkem, ukvarjamse z gobami. Narava mi je od nekdaj čarobna,še iz otroštva; sem tudi priložnostniribič, od lani preučujem in skušam vzgajatičmrlje. Sem dolga leta lovec, tiste vrste,ki se zvečer vsedem na prežo, opazujem inposlušam. Kdor ni poskusil, ne more vedeti,kakšni so zvoki noči v naravi, ko si sam ssabo, s svojimi mislimi, ko se ti vrtijo filmispominov. Zadnja leta me je pritegnilaornitologija, ukvarjal sem se med drugim zizginotjem čudovite ptice zlatovranke,nekaj sem pisal o tem za revialni tisk. Tudisicer kaj napišem, kakšno zgodbo, črtico sspominsko, ekološko ali podobno vsebino.In, skoraj bi pozabil: vrsto let že prevajamiz južnoslovanskih jezikov: ob novinarskemdelu rabiš še kaj za duha in »za dušo«.Prevajanje je izziv, ni le prestavljanje izjezika v jezik; ko skušaš avtorjevo miselizraziti v svojem jeziku, prideš do razsežnosti,ki se ti ob navadnem branju teksta nerazkrijejo. Sodelujem s prevodi še zdaj vnaših literarnih oddajah, izšlo pa je tudinekaj mojih knjižnih prevodov pri našihzaložbah.Da, včasih ima človek mešane misli otem, kaj vse bi lahko v življenju še počel instoril. Lahko rečem, da sem Radiu, na kateremsem preživel več kot dve tretjini življenja,do konca pripaden. Lepe čase smo preživeli,čudoviti ljudje so bili okoli mene.Menim, da je bilo včasih več odkritosti inprijateljstev, znali smo se tudi dobro zabavati,nismo pa zato nič manj dobro delali. Akaj hočemo, krasni novi svet, novi časi, noviobičaji. Ali je bilo več veselja do življenja alise mi tako zgolj zdi? No, ko postaneš takolesumničav, je treba nehati, da ne bi izzvenelostarostno nergaško. Bo že kako.«22kričač /februar 12

fotozapisfoto: Darko KorenAsker v akcijistrokovni komentarji so zlata vredniZlatalisicav radijski reporterski kabinivisoko nad smučarsko progomed odmorom pri reporterju/februar 12/ kričač 23

in memoriamAnton Jarc (1946 - 2012)Nagovor ob zadnjem slovesu v Polju,„Ko pade noč, ugasne tudi beli dan. Sencese zlijejo druga v drugo in počasi vse izginjav temo. Izginja tudi delček veselja in življenja,ki ga vzame mir noči. Takrat namzastane korak in obstanemo. Ostaja praznina,žalost in nasmejan obraz prijatelja vsrcih tistih, ki smo ga razumeli in smo gaimeli radi...“ Tako je nekoč ob slovesu odsvojega gorskega tovariša zapisal MilanRomih, alpinist, gorski vodnik in gorniškipisatelj. Tako čutimo danes vsi, ki smopoznali Antona Jarca , z njim delili ljubezendo gora, se skupaj veselili vrhov, razdirališale v kočah in skupaj tudi prisluhnili neizmernitišini gorskih prostranstev.Nikita LahTone je ljubil gore. Pogled na zasneženeKamniške Alpe, ki se odpira z ravnine Polja,je bil vabilo in klic, ki mu je vse življenje sledil.Ljubezen do gora in njihovo lepoto pa jesrčno prenašal na svojo hčerko Barbaro.V Planinsko društvo RTV Ljubljana se jeTone vpisal leta 1970. Kot izkušen gornik jepomagal pri vodenju številnih izletov ponaših gorah, na vrh našega očaka Triglava,pa tudi na številne druge vrhove poSloveniji. Mnogo let je nesebično delil svojeznanje in izkušnje z mladimi, ki jim je odpiralpot v svet planinstva, varne hoje v gorein planinskih izročil. Nepogrešljiv je bil priplaninskih šolah na Kokrškem in Kamniškemsedlu, kasneje pa v našem domu v Planici. Ssvojo energijo je znal navdušiti prijatelje priorganizaciji velikih planinskih dogodkov,razstav, obletnic in zborov slovenskih planincev,kjer je bil kot organizator nepogrešljiv.S posebnim veseljem se je posvečalsodelovanju s pobratenimi planinskimi društvi,posebno s planinci iz Bele Krajine. Vletih 1985 do 1989 je bil predsednik našegaplaninskega društva, kot član nadzornegaodbora pa je bil dejaven vse do zadnjih dni.Tone je skupaj z novinarjem MarijanomKrišljem posnel nebroj tedenskih radijskihoddaj ODMEVI Z GORA, ki so bile na sporeduRadia Ljubljana. Zelo rad se je udeleževalsmučarskih skokov v Planici. NobenaVedno se mi je zdelo, da bi namesto zakamero, v montaži, morala stati predkamero, saj jo je odlikovala tista ženstvenost,ki jo dandanes zaman iščemo; Nikaje s svojo prefinjenostjo bolj sodila v 18.ali 19. stoletje. Širok pogled na svet inživljenje, distanca do sebe in okolice so jozaznamovali: bila je drugačna, enkratna,posebna. Po milini, ki ji je sevala skozi oči,po zvoku njenega glasu, po samo lepihbesedah, ki jih je imela za ljudi, ki smo prihajaliv njeno bližino, se je bomo zagotovospominjali.»Pikica, si v redu?« je rada vprašala. Inzares jo je zanimalo. Ni lagala, ni se pretvarjala.Znala je ostati tajanstvena, ko ješlo za težave, ki si jih prinesel k njej invedno so bile tvoje težave pred njenimi –bilo je, kot bi jih ne imela: za zgodbo o knjigi,o filmu, o razstavi, o človeku in svetu seje vedno skrila. Zato ne preseneča, da jo splaniška tekma ni minila brez njega. Rad jeimel gore okrog Planice in Tamarja.Leta 1991 , ko smo imeli srečanje PD RTVcentrov Jugoslavije v Planici, je popeljaludeležence, planince iz vseh koncevJugoslavije, na Ciprnik in Peč po poti, ki jo jetudi sam pomagal urediti in markirati.Navdušenje je bilo nepozabno. Tudi v veznopot po oddajniških točkah je vložil velikosvojega truda in tako danes naše planinskodruštvo skrbi za edinstveno pot, na katerosmo ponosni. Tu pa so še Urekovi pohodi naGoro-Malenski vrh, ki smo jih skupaj s športniminovinarji RA Slovenija organizirali 10let in kjer je bil Tone nepogrešljiv. Zelo gaje prizadelo, ko mu je bolezen preprečilavzpone v visokogorje. In vendar je ostajalgoram in naravi vselej zvest, veselil se je vsakegaizleta in vsakega planinskega srečanja.Bil pa je tudi pobudnik nastanka ansamblaRuševci-to pa je bila druga njegova velikaljubezen.Za svoje bogato delovanje na področjuplaninske dejavnosti je naš Tone prejel leta2000 Bronasti častni znak PZS.Počivaj v miru, dragi Tone, dragi planinskiprijatelj! Morda se nekoč spet srečamo nakakšni stezi... Tam daleč, onkraj zadnjegasončnega zahoda, v zadnji, neskončni tišini.v imenu Planinskega društva RTVLjubljana Branko Krebsparfumom Magie Noir, ki si ga je radanadela, ni povezoval le veličanstven vonj,temveč tudi skrivnostnost. Črna so bila prinjej le elegantna oblačila, vse ostalo pa jebilo podobno kot njeni lasje – svetlo.Vedrina, s katero je zrla v prihodnost, jehranila vse, ki smo prihajali v montažo, josrečevali na cigaretu ali z njo poklepetalina hodniku.Nika – mnogi so jo označili kot slovenskoMichelle Pfeiffer – je že ob odhodu izhiše za sabo pustila prazen prostor. Poodhodu s tega sveta se mi zdi, da je za njoostal le še Magie Noir, pa še tega redkozavoham…Se mi le zdi, da je vedro nebo letošnjihzimskih dni Nikino delo!?24kričač /februar 12

prišli odšliJože VoznyNedavno je med nami živel in deloval režiser, ki je dolga letaosmišljal televizijske pripovedi za jasnejšo prepoznavo življenja,tistega prvinskega življenja brez olepšav, brez misticizma in brezglobokih filozofskih obtežitev, Jože Vozny. Zdi se, da je nenehomazasledoval čistost otroškega duha in njihov elementarni predstavnostnisvet.Z njim je prepletal svoje režijske ponazoritve tudi za izpovedinamenjene dovzetnosti odraslih. Morda se je prav zavoljo tega radzatekal k uprizoritvam lutkovnih predstav in njihovi upodobitvi vtelevizijsko obliko. Njegov ustvarjalni značaj so prevzemali iskrivostin sproščujoča skoraj pomirjujoča hudomušnost, ki ju je nevsiljivosejal v svoje sleherno delovno okolje, kamor ga je zaneslapoklicna pot. Pa najsi bo v uredništvo otroškega programa ali privodenju scenskih delavnic ali pri urednikovanju izobraževalnegaprograma.V vsakem sodelavcu, ki je bil vpleten v realizacijo katerega koliod njegovih televizijskih projektov je zaznaval dobrohotnost inpravšnjo ustvarjalno voljo ali zatajene sposobnosti, ki jih v drugihprojektih in okoliščinah niso zmogli izkazovati.Jože Vozny ni skrival obsedenosti in prepričanja, da ni nesposobnegain neinventivnega človeka, spodbujevalno in ustvarjalno jelahko zanikrn samo tisti, ki ga vodi. Globoko je razumel in poznalstisko človeka, vendar tega ni javno demonstriral.Jože Vozny je svojo ustvarjalno režijsko pot začel v radijskemmediju, kjer se leta 1964 zaposli kot režiser radijskih iger.Ustvarjalni nemir in želja po spoznavanju kreativnih možnosti paga nekaj let kasneje pripelje na televizijo, kje se leta 1997 tudi upokoji.Poleg velikega ustvarjalnega opusa na televizijskem področju, jezaznaven tudi njegov doprinos na področju ljubiteljskih kulturnihdejavnosti. Prav tem dejavnostim je sledil po upokojitvi, saj niminilo leto brez prireditev, ki bi v sebi ne nosile njegovega ustvarjalnega,človeško toplega značaja, kakršnega na vsej njegovi poti nibila deležna zgolj družina v ožjem pomenu besede, saj je bil človek,ki brez vsestranskega razdajanja nikoli ni zmogel preživljati časa, kimu je bil namenjen.ODŠLI V DECEMBRU 2011PPE TV SLOVENIJABLANKA DOBERŠEK – novinarka komentatorkaPPE RADIO SLOVENIJAJANKO ROPRET – napovedovalec voditeljREGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAARTUR LIPOVŽ – novinar urednikANTON ŠAJN – tehnični vodja RA/TV produkcijeREGIONALNI RTV CENTER MARIBORNIVES CVIKL – novinarka poročevalkaPOSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJEMARIJA PETJE – strokovna delavkaORGANIZACIJA, KADRI IN IZOBRAŽEVANJEPOLONCA KOMAR – vodja programskega projektaEKONOMIKA POSLOVANJALIANA KALAN – finančni referentPPE MULTIMEDIJSKI CENTER – ZALOŽNIŠKA DEJAVNOSTJOŽE MRAVLJA – prodajni komercialistPRIŠLI V DECEMBRU 2011PPE TV SLOVENIJAANJA HUŠ – novinarka specialistkaŠPELA KOŽAR – novinarka specialistkaALEŠ KRČ – tehnik laboratorijaMETKA ORNIK – novinarka specialistkaMETKA JAKŠIČ – novinarka specialistkaPETRA POČKAJ – urednica uredništvaANDREJA OKORN – novinarka specialistkaPPE RADIO SLOVENIJAGORAZD REČNIK – novinar specialistDEJAN JURAVIĆ – novinar urednikMATEJA RATAJC – tuttistkaREGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAPETER LEBAN – realizator specialistNEŽA LAZAR – tehničarka magnetoskopaODŠLI V JANUARJU 2011PPE RADIO SLOVENIJADARKO MILIČ – ekspert področjaEKONOMIKA POSLOVANJAPETER ŠTRAKL – referent za obračun RTV prispevkaPRIŠLI V JANUARJU 2011OE GLASBENA PRODUKCIJAMILKO JUREČIČ – tuttistWOLFRAM WOBAK – tuttist namestnikORGANIZACIJA, KADRI IN IZOBRAŽEVANJEMIRJANA BIJELIĆ – sodelavec za organizacijo in poslovanjeARNOLD MARKO – organizator izvedbePPE MULTIMEDIJSKI CENTERKATJA PIRNAT – oblikovalec TV grafike/februar 12/ kričač 25

upokojencitekst: Marija Miklič, foto: Srečko RovšekSrečanja so naša stalnicaSpet je leto naokoli in upokojenci RTV-ja smo se množično udeležilinovoletnega srečanja oz. kar občnega zbora. Spomnili smo se,kje vse smo se potepali v lanskem letu in katere razstave smo siogledali, naredili pa smo tudi načrt, kaj bomo počeli v letošnjemletu. Ponovno smo izvolili “staro”, že utečejo ekipo kluba, saj smobili z njihovim delom do sedaj zadovoljni ter jim zaželeli, naj našvoz vlečejo naprej tudi v bodoče.Z najstarejšimi člani kluba upokojencev smo obujali spomine načas, ko smo bili še aktivni delavci RTV-ja.Z velikim veseljem pa smo pozdravili tri člane Kluba upokojencevRTV Slovenija, ki so od Zveze društev upokojencev Slovenije prejelipriznanja za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo v klubu.Priznanja so prejeli: Marija Kisovec, Ljuba Pogačnik in Tone Kern.Aleksander Skale - 90 letnikNi jih veliko iz naših vrst, ki zaradinapornega in stresnega dela,dočakajo visoko starost. Zato gredotistim, ki jim to uspe, še posebnečestitke. V teh dneh jih sprejemanaš nekdanji dolgoletni sodelavecAleksander Skale, ki praznuje 90letnico življenja in uspešnegaustvarjalnega dela, ki mu je bil vnaši hiši zvest vse od 1945. Leta, kose je vključil v takratni plesni orksterRadia Ljubljana. Številna priznanja,ki jih je prejel v svojemobdobju ustvarjanja glasbe kotavtor skladb ali tekstopisec dvigujejoAleksandra med tiste, katerihime odzvanja v ušesih slovenskihposlušalcev glasbe še danes, koposlušamo jazzovske in drugepopularne skladbe, saj se namzazdi, da jih še vedno njegovo imepospremi v eter ali na televizijskeekrane. Čestitamo.26kričač /februar 12

azvedriloSESTAVILJOŽEPETELINKONFLIKT,PREPIRNOVICANASPROTJETEMEPREBIVALECMETLIKEPREBIVALECPEROVCASODELAVEC NA SLIKINATALITETAKRAJNI DELČESAOSTER ROB,GREBENPRITOKRENA V NEM.ROKO-DELSTVOSESTAVILJOŽEPETELINPOLJSKI F.REŽISER(FILIP)POŽIREKMEHANIČNOUČENJE NAPAMETKOČIJAŽEVREKVIZITJUNAKOTROŠKIHRISANK (IZDINO)GLASBENIKSOSSDALMAT.Ž. IMENAVADA,ŠEGAČLAN DRŽ.ZBORA PRIST. RIM-LJANIHTEKSTILNIIZDELEKRešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite najkasnejedo 10.3.2012 v uredništvona naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo:1 kaseto ali zgoščenko ZKP, inknjigo kuponov; Rešitev prejšnjekrižanke: SREČNO VNOVEM LETU. Tokrat smo izžrebali:1. NAGRADA: ZORANLEMAJIČ Novo polje c. XIV/27,1260 LJ-Polje, 2. NAGRADA:DORA KLAS, Zupanova 8, 1113Ljubljana 3. NAGRADA: BAR-BARA POLIČNIK, Meniška vas73a, 8350 Dolenjske topliceNAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/ENCIM VČREVESNISLUZNICIRADIJDRUŽABNAIGRANAŠ NEKDAN-JI DENARPOMANJŠEVALNOPLODOVITSLOV.PISATELJ(FRANCE)SVETA GORANA GRŠKIHALKIDIKI55 ZRIMSKIMIŠTEVILKAMIOTROŠKIIZRAZ ZADEL OBRAZAGOSPODAR-SKADEJAVNOST- - -KARENINAJOŽE KOSORIENT.BARVILOZA LASEIZCEDEK IZKAVČUKOVCAPOKRIVALOKATOL.DUHOVNIKOVALUMINIJMESTO JVOD TORINAGROBODOMAČESUKNOJADRANSKIOTOKNagrajujemo izžrebance sKNJIGO KUPONOV 2za1.siV njej sodelujejo s kuponi zapopuste različni ponudniki spodročja gostinstva, športa,lepote, zdravja in razvajanja,zabave ter storitvenihdejavnosti. Več o knjigi nawww.2za1.si"PRAVA LJUBEZEN"V gozdu stoji vila,v garaži je mercedes,v mercedesu sedi človek,v človeku bije srce,v srce je položena ljubezen do - delavskega razreda!Kričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vprašanjein uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača./februar 12/ kričač 27

od tod in tamZimska novinarska rekreacijaNovinarji, združeni pod okriljem Društva slovenskih novinarjev smučarjev in svetovne organizacije SCIJ, ki ima v Sloveniji danes več kotdve stotniji članov, vsako leto dokazuje, da zna izkoriščati v kolektivnih pogodbah o zaposlitvah zapovedani zimski rekreativni dopust.Letos so na Golteh poskrbeli za več novinarskega zdravja z organizacijo že 46. srečanja, na katerem je sicer v ospredju druženje, in gapopestrili s tekmovanji v veleslalomu in tekih. Rezultati niso bili v ospredju, iz naše hiše pa je kar nekaj novinarjev smučarjev, ki poskrbijo,da je RTV Slovenija ena pomembnejših medijskih hiš pri tovrstni aktivnosti društva, ki ga vodi in usmerja naš sodelavec VladoKrejač. Zagotovo pa bodo v društvu še bolj zadovoljni, če bodo v prihodnje uspeli vanj vključiti še več mladih novinarskih kadrov, saj jedruštvo odprto in polno zdravega duha.Razstava Mojce BorkoDo konca marca bo na vhodih TVSlovenija razstava z naslovomZdružitev naše sodelavke, diplomiraneslikarke Mojce Borko.»Platno, les, steklo so mediji, ki memočno privlačijo. Do nedavnegasem te medije raziskovala ločeno, tupa je združitev platna, lesa in stekla.Tako so z ene strani slike na platnu,ki jih okvirja lesen okvir, z drugestrani roko podajajo steklene slike,ravno tako v lesenem okvirju. Stiskroke pa je zlitje platna, stekla inlesa. Moje slike so narejene mnogoplastno,zato vsaka slika žari in vibriraz vsemi barvami, ki so njen sestavnidel in tako tvorijo svoj energijskisvet. Seveda je v vsaki slikidelček mene in tako slike nosijo tudimojo energijo, ki z energijo barvtvorijo oazo nebes za vsakogar, ki sejim prepusti.«28 kričač /februar 12