Predstavitvene tehnike - Portal Ministrstvo za Å¡olstvo in Å¡port
Predstavitvene tehnike - Portal Ministrstvo za Å¡olstvo in Å¡port
Predstavitvene tehnike - Portal Ministrstvo za Å¡olstvo in Å¡port
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILAPomembno je, da učitelj vse teoretske pojme, ki so navedeni pri posameznih učnih poglavjih,kar najširše praktično obravnava. To pomeni, da je predstavitev posameznega teoremapraviloma ve<strong>za</strong>na na nazoren primer <strong>in</strong> situacije iz življenja <strong>in</strong> prostora. Na primer: položajpremice v prostoru je mogoče obrazložiti z žarkom svetlobe <strong>in</strong> nanj ve<strong>za</strong>no senco, ki pada naizbrano ravn<strong>in</strong>o. V uvodnih poglavjih predstavitvenih tehnik, kjer se obravnavajo klasičnepredstavitvene <strong>tehnike</strong>, projekcije, različne risbe <strong>in</strong> pisave je pomembno, da se pri dijakihspremlja stopnjo napredka <strong>in</strong> zmožnost uporabe <strong>in</strong> <strong>in</strong>terpretacije različnih tehnik <strong>in</strong>predstavitvenih izraznih sredstev. Ravno tako se vrednoti usposobljenost dijaka, da izbranopredstavitveno tehniko smiselno uporablja <strong>in</strong> razvija tudi s pomočjo sodobnih predstavitvenihorodij, kot je na primer grafična tabla ali celo <strong>za</strong> pisanje oz. risanje občutljiv <strong>za</strong>slon.Pri obravnavi pisav učitelj v sodelovanju z dijaki vrednoti tehnično dovršenost osebne pisave<strong>in</strong> likovnopredstavitveno urejenost pisave. Dijak sam, ob pomoči učitelja, spremlja napredekv smislu lepopisja. Učno delo v poglavju projekcije <strong>in</strong> še posebej v poglavju središčnaprojekcija poteka v pove<strong>za</strong>vi z razumevanjem psihofiziologije videnja <strong>in</strong> doživljanja prostora:oko, glob<strong>in</strong>a prostora … Pri določanju znanj iz tega učnega poglavja se pri dijakih ocenjujetudi sposobnost razumevanja znanj, ki jih dijak pridobi širše, na primer pri predmetih, kot starisanje ali likovna teorija, <strong>in</strong> znanja izhajajo iz vprašanj središčnega gledanja oziromaperspektivnega videnja ali celo s pomočjo programskih orodij, ki ustvarjajo različneprojekcijske slike, kot na primer sodobni računalniško podprti modelirniki. Pri vrednotenjuuporabe <strong>in</strong> <strong>in</strong>terpretacije različnih elementov elektronske predstavitve se upošteva dijakovousposobljenost <strong>za</strong> kritično izpostavljanje misli <strong>in</strong> oblik ter usposobljenost <strong>za</strong> povezovanje vskup<strong>in</strong>skih oblikah dela (na primer povezovanje e-predstavitev na spletu).Pri načrtovanju <strong>in</strong> vrednotenju znanj iz modeliranja NURBS se upošteva dijakovausposobljenost <strong>za</strong> uporabo sodobne računalniške programske opreme. Vrednoti se tudilikovno izrazno ter tehnično <strong>in</strong> konstrukcijsko zgradbo likovnopredstavitvenih rešitev. Učiteljspremlja <strong>in</strong> vrednoti dijakovo usposobljenost <strong>za</strong> izvajanje tridimenzionalnih virtualnih oblik<strong>in</strong> njihovo opremljanje z izbranimi teksturami vse do preproste tridimenzionalne animacije.Pomembna je dijakova aktivnost v različnih projektnih oblikah dela <strong>in</strong> <strong>in</strong>iciativnost <strong>za</strong>poslovne pobude ter zmožnost spremljanja lastnega učno projektnega dela, tudi s pomočjospletne učilnice.32