II. gimnazija Maribor

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost1 UVODUmetnost je zvesta spremljevalka človeka ţe od nekdaj. To nam dokazujejo številnenajdbe ţe od pradavnine dalje. Pod besedo umetnost danes razumemo vse tisto, kar jeustvarjeno z namenom estetske vrednosti. Vendar pa to ne smemo enačiti z lepoto, sajje lepota le ena od sestavin umetnosti, ni pa nujno, da jo vsaka umetnina tudi vsebuje.Poznamo različne umetnosti:- Besedno umetnost- Telesno umetnost- Konceptualno umetnost- Fraktalno umetnost- Računalniško umetnost- Krajinsko umetnostBesedna umetnost: Z njo z besedami izraţamo oz. opišemo določen predmet ali izdelek.Telesna umetnost: Tukaj likovnim izraţajem na telesu oblikujemo različne vzorce, like.Konceptualna umetnost: Temelji na idejah, brez realizacije oziroma izvedbeFraktalna umetnost: Izhaja iz geometrijskih likovRačunalniška umetnost: Ustvarjanje s pomočjo računalnika.Krajinska umetnost…4

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost2 KAJ JE KRAJINSKA UMETNOST?V Krajinski umetnosti se povezujenarava z umetnostjo. Umetniki se znaravo povezujejo na tak način, da zraznimi posegi vanjo začasno spremenijookolico in tako ustvarijo novo podobopokrajine oziroma nekega področja. Taje prepuščena vremenskim vplivom, in selahko skozi čas zaradi teh vplivovpreoblikuje oziroma spremeni.Zgodovina krajinske umetnosti sega v6o. leta prejšnjega stoletja, ko se jezelo razširila v Ameriki. V začetnemobdobju tega ustvarjanja je bilo velikodel ustvarjenih v puščavah v Nevadi,Novi Mehiki, Utahu in Arizoni. Danes sood njih ostali samo še video posnetki infotografije.Pomembno pri tem je, da umetniki priizvajanju projekta tega načrtujejo inizvedejo tako, da pokrajine pri tem nepoškodujejo oziroma uničijo. Lahkouporabljajo naravne elemente, ki jihkasneje ne rabijo odstraniti, saj so le tiţe del narave. Lahko pa uprabijoprinešen umetni material, ki ga postavijobrez poledic za naravo. To pomeni, da jepokrajina ob izvedbi projekta začasnospremenjena, kasneje pa lahko brezškode za naravo material odstranijo.Slika 2: Kamniti stolp5

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost3 STOPNJE IZDELAVE3.1 PRVA STOPNJAKrajinski umetniki pred samo izvedbo projektanajpej razvijajo ideje kaj bi sploh preoblikovali,torej iiščejo najprimernejšo pokrajino oziromalokacijo. Ko razvijejo idejo, kaj bodo ustvarjali,razmišljajo o materialu, ki ga bodo pri temuporabljali. Seveda pa so pri tem nepogrešljivi tudinačrti oziroma skice, ki jih umetniki nujnopotrebujejo za laţjo predstavo, za izračunpotrebnega materiala in zaradi morebitnihpopravkov pri neustreznem videzu končnega izdelka.V pomoč so jim lahko tudi makete.Celoten postok, ki sem ga navedla zgoraj lahko trajatudi več let.Slika 3: Načrt3.2 DRUGA STOPNJADruga stopnja zajema izvedbo oziroma praktično delo nasamem področju . Najprej umetniki pripravijo teren. Naprizorišče dostavijo ustrezni material Na podlagi načrtovin maket se lotijo izvedbe.Slika 4: Izvedba načrta6

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost4 MATERIALUmetniki pri svojem delu uporabljajo različne materiale – materiale umetnega izvora alimateriale iz narave.Pogosto uporabljajo materiale, ki jih najdejo v naravi, saj se ukvarjajo s krajinskoumetnostjo in se ţelijo čim bolj pribliţati samemu pomenu pokrajine. Eden najbolj znanihustvarjalcev, ki za svoje projekte uporablja izključno materiale in predmete, ki jih najdev naravi, je Andy Goldsworthy. Vse njegove umetnine so izdelane iz naravnih materialov,kot so npr. cvetje, ledene sveče, listje…Tudi umetnik Robert Smithson večino svojih stvaritev naredi iz naravega materiala.Njegovo najbolj znano delo je »Spiral Jetty« (Spiralast Jett), ki ga je ustvaril leta1970. To je 460 metrov dolga spialno zavita obala, ki jo je ustvaril iz skal, psti in soli. Vnekaj leti jo je zalila jezerska voda.Slika 5:: »Spiral Jetty« - Spiralasti JettyNekateri umetniki, pa v svojih projektih uporabljajo samo industrijsko proizvedenemateriale kot so npr.: blago, aluminij, jeklo… Za veliko teh materialov je značilno, da nisorazgradljivi, zato jih je potrebno - če ţelimo pokrajini povrniti prvotno podobo –material odstraniti. Med najbolj znanimi umetniki, ki se ukvarjajo krajinsko umetnostjoin pri tem uporabljajo material iz umetnih mas, sta Christo in Jeanne- Claude, katerihdela bom opisala kasneje.7

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost5 PREDSTAVNIKI- Betty Beaumont- Eberhard Bosslet- Walter de Maria- Lucien den Arend- Agnes Denes- Harvey Fite- Andy Goldsworthy- Michael Heizer- Junichi Kakizaki- Richard Long- John K. Melvin- David Nash- John Pfahl- Andrew Rogers- Robert Smithson- Alan Sonfist- James Turrell- Nils Udo- Bill Vazan- Elisabeth Wierzbicka WelaSlika 6: Nils Udo8

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost5.1 CHRISTO IN JEANNE-CLAUDEChristo in Jeanne-Claude sta umetnika, ki seukvarjata s »krajinsko umetnostjo« oz. zumetniškimi posegi v okolje.Christo in Jeanne-Claude sta skupaj prvičsodelovala leta 1961 pri projektu »DocksidePackages«. Takrat sta v platno ovila naftne sodein jih privezala z vrvjo.Nato sta se leta 1962 lotila velikanskega projekta»Iron Curtain« (Ţelezna zavesa).Slika 7:»Wrapped Vespa« - Ovita VespaObekla sta tudi nemški parlament Reichstag.Ovitje te zgradbe sta Christo in Jeanne-Claude načrtovala 24 let in tako sta leta 1994dobila dovoljenje za izvedbo projekta. Reichstag sta za dva tedna ovila z 100.000kvadratnimi metri blaga s srebrnim sijajem. Pri tem jima je pomagalo 90 profesionalnihplezalcev in 120 drugih delavcev.Njun naslednji projekt »Gates« (Vrata) sta načrtovala 26 let. Vrata sta postavila brezfizičnega pritrjevanja v tla. Plastični okvirji so stalina obteţenih jeklenih bazah. Ob koncu projekta sotako bili vsi deli industrijsko reciklirani in park je bilpovrnjen v prvotno stanje.Sodelovala sta še v raznih projektih kot so »WrappedCoast« (Ovita obala) v Avstraliji in »Running Fence«(Tekoča ograja) v Kaliforniji.Christo in Jeanne-Claude pa se s projektom »Overthe river« (Preko reke) ukvarjata ţe 17 let, vendar gane bosta izveda prej kot leta 2012. Umetnika ţelita 64Slika 8::»Wrapped Table and Chair« - Ovitamiza in stolkilometrov dolgo reko s prekinitvami prekriti s 1200 kosiprosojne srebrne tkanine. Prekinitve bodo tako dolge odnekaj metrov do nekaj kilometrov. Iz zraka bo tako vidnosijčo površino reke, ki se bo menjavala s svetlečopovršino blaga in bo tako sledila toku reke. Njena širinapa bo takšna, kot je širina reke.Umetnika vse projekte financirata sama in ne sprejematadonacij ter ne verjameta v prostovoljno delo.Slika 9: :»Surrounded Islands« -Obkroženi otoki9

II. gimnazija MariborKrajinska umetnostTabela 1: Dela Crista in Jeanne-ClaudeNaslov dela Leto izvedbe Kraj izvedbe»Dockside Packages«Skriti paketi»Iron Curtain«Ţelezna zavesa»Wrapped Fountain andWrapped Tower«Ovit vodomet in ovit stolp»Wrapped Kunsthalle«Ovit Kunsthalle»5,600 Cubicmeter Package«5.600 kubičnih metrov paketov»Museum of Contemporary Art- Wrapped Floor and Stairway«Ovita tla in stopnišče»Wrapped Coast«Ovita Obala»Valley Curtain«Dolina v zavesi»Wrapped Roman Wall«Ovita rimska stena»Ocean Front«Morska obala»Running Fence«Tekoča ograja»Wrapped Walk Ways«Ovit pločnik»Surrounded Islands«Obkroţeni otoki»The Pont Neuf Wrapped«Ovit rt Neuf»The Umbrellas«Deţniki»Wrapped Reichstag«Ovit Reichstag»The Wall«Stena»Wrapped Trees«Ovita drevesa»The Gates«Vrata»Over the river«Preko reke»The Mastaba«Mastaba1961 Cologne Harbor1962 Pariz - Francija1968 Italija - Spoleto1967-68 Švica - Bern1967 - 1968 Nemčija - Kassel1968 - 1969 Chicago - ZDA1968 - 1969 Avstralija - Little Bay1970 - 1972 Kolorado - Rifle1974 Italija - Rim1974 Newport - Rhode Island1972 - 1976 Kalifornija - ZDA1977 - 1978 Loose Park, Kansas City, Missouri1980 - 1983 Florida - Miami1975 - 1985 Pariz - Francija1984 - 1991 Japonska - ZDA1971 - 1995 Nemčija - Berlin1999 Nemčija - Oberhausen1997 - 1998 Švica - Riehen1979 - 2005 New York - Central ParkV izdelaviV izdelaviKolorado - ZDAUnited Arab Emirates10

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost5.2 WALTER DE MARIAWalter De Maria je priznan kipar in skladatelj. Rodil se je v Kaliforniji leta 1935. Odleta 1953 do 1959 je študiral zgodovino inlikovno umetnost na Kalifornijski univerziBarkley in se nato leta 1960 preselil v NewYork.Na njegova zgodnja kiparska dela iz 60' let jeimel velik vpliv Dada 2 in druga sodobna gibanja.Njegov vpliv je Walterja de Mario vodil kupodabljanju preprostih geometrijskih oblik inuporabljanju industrijsko proizvedenegamateriala kot npr. nerjaveče jeklo in aluminij –materiale, ki so značilni za minimalnaumetnost.Slika 10: "Seen/Unseen Known/Unknown" -Viden/Neviden Poznan/NepoznanV srednjih 60' se je Walter de Maria vključeval v različne umetniške dejavnosti. Njegovizdelek »Cage« (Kletka) - za Johna Cage, je bila leta 1966 vključena kot razstavnipredmet v Judovskem muzeju v New Yorku.Sodeloval je tudi pri projektu krajinske umetnosti v puščavi jugozahodno od ZDA.Njegov cilj je bil prikazati situacijo v naravi, kjer se čuti vpliv svetlobe in vremena.Po Walterju De Maria ţeli pojem umetnina usmeritigledalce k razmišljanju o Zemlji in njenem poloţaju vvesolju. Njegovo umetniško ustvarjanje je povezano zMinimal art, konceptualno in krajinsko umetnostjo.Slika 11: »The Lightning Field« -Bliskovita njiva»The Lightning Field« (Blisovita njiva) pa je njegovonajbolj znano delo, ki ga je naredil leta 1977.Sestavljeno je iz 400ih delov nerjavečega jekla. Zavidne svelobne spremembe sta pomembna vreme in čas,osvetli pa se tudi med nevihto.2 Dada – kulturno gibanje, ki se je začelo v Švici med prvo svetovno vojno.11

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost5.3 ANDY GOLDSWORTHYAndy Goldsworthy, rojen leta 1956, je Britanski kipar, fotograf in okoljevarstvenik, kiţivi na Škotskem.Ustvarja posebne kiparske in krajinske stvaritve, ki stojijo v naravi in mestnih naseljih.Za svoje umetnine uporablja material iz narave ali najdene predmete, iz katerih ustvarjazačasne in stalne umetnine, ki izraţajo značaj njihovega okolja.Med letoma 1974 in 1975 je naBroadfordoven kolidţu študirallikovno umetnost. Nato je do leta1978 delal sprejemne izpite vuniverzi v Prestonu – Lancashire.Andy Goldsworthy pri izdelaviumetnin uporablja pisano cvetje,ledene sveče, listje, blato, storţe,sneg, kamne, veje in trnje.Slika 12: »The Neuberger Cairn« –v Državni univerzi v New Yorku.Goldsworthy je za svojeeksperimentalno delo pogostouporabil svoje roke, zobe innajdene premete. Za njegovastalna kiparska dela, kot npr.:Slika 13: Pogled na drevesa inpokrajino, ki obkrožajo»Cairn«.Slika 15: »Roof« - StehaSlika 14: »Stone river« - Kamnita rekaZa izvedbo »Roof« je Goldsworthy delal s svojimi pomočniki in petimi britanskimiasistenti. Ti so nadzorovali delo in poskrbeli da je umetnina stala.Fotografiranje ima pomembno vlogo v njegovi umetnosti, zaradi minljivosti stvaritev.12

II. gimnazija MariborKrajinska umetnost6 ZAKLJUČEKKrajinska umetnost je, ko jo začneš raziskovati, zelo zanimiva. Z malo domišljije lahkokrajinski umetniki popestrijo ţe tako lepo naravo. Pomembno pri tem pa je, da jo ssvojimi dodatki ne uničijo, oziroma, da ohranijo prijeten videz nekega področja oziromapokrajine. S krajinsko umetnostjo lahko obogatimo različna okolja, tako, da gaspremenimo trajno ali pa z naravnimi dodatki le začasno preoblikujemo prostor.Viri in literatura1. CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: Christo v Lozani predstavlja projekt Preko reke[elektronski vir]. Dostopno na URL naslovu:http://www.siol.net/kultura/novice/2009/02/christo_v_lozani_predstavlja_projekt_preko_reke.aspx [Citirano: 5.4.2009, 18:55]2. CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: Christo in Jeanne-Claude [elektronski vir].Dostopno na URL naslovu:http://christojeanneclaude.net/index.shtml [Citirano:11.4.2009, 15:25]3. CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: Vrata so odprta [eletronski vir]. Dostopno naURL naslovu:http://www.trajekt.org/?id=355&tid=12 [Citirano: 11.4.2009,18:35]4. CHRISTO in JEANNE-CLAUDE:Land art – Wikipedia [elektronski vir]. Dostopnona URL naslovu:http://en.wikipedia.org/wiki/Land_art [Citirano: 12.4.2009,15:30]5. LAILACH, Michael. 2007. Land art. Koln: Taschen13