URBANIZEM - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEMUNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA ARHITEKTUROLJUBLJANA, 2012

PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNIŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEMPREDSTAVITEV ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA1. Kratka predstavitev Fakultete za arhitekturoUniverze v Ljubljani (UL FA) in prvostopenjskegauniverzitetnega študijskega programa UrbanizemLjubljanska šola za arhitekturo ima dolgo tradicijo,saj je le leto mlajša od ljubljanske univerze. Njenustanovitelj je bil arhitekt Ivan Vurnik, glavni pečat pasta ji dala arhitekt Jože Plečnik in kasneje arhitektEdvard Ravnikar. S tema imenoma je postala znanaširom po Evropi in tudi po svetu.Urbanizem – kot strokovna dejavnost se je razviliz arhitekturne stroke – je tradicionalno vezan naarhitekturo, ki danes sodi v skupino evropskihreguliranih poklicev. Kljub temu da urbanizem nireguliran poklic, so arhitekturne šole zaradi tradicijein njim lastnih izvornih urbanističnih znanj v velikivečini evropskih držav matične ustanove za izvajanjeurbanističnega študija. Tako je študij urbanizma, kotpomembna strokovna disciplina, že od nekdaj in ponaravi predmeta vezan na šolanje arhitektov, saj vstroki velja pravilo, da je, kot pravi znameniti arhitekt inprofesor Aldo Rossi, »mesto arhitektura (iz) arhitekturin urbanizem le povečana arena klasičnih arhitekturnihnalog«.Tudi študij arhitekture v Ljubljani je bil že od vsegazačetka povezan z urbanističnimi temami, tako prekoprvih učiteljev, Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika, kotkasneje še poudarjeno preko Edvarda Ravnikarja innjegovih učencev. Splošnejšim urbanističnim temamse je kasneje pridružil Interdisciplinarni podiplomskištudij prostorskega in urbanističnega planiranja naFakulteti za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG) inŠtudij krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti(UL BF) v Ljubljani. Leta 1984 je bil na UL FA sprejetnov študijski program, ki je v tretjem in četrtemletniku uvedel usmeritve v arhitekturo, urbanizemin oblikovanje. Leta 1999 je bil organiziran tudiPodiplomski specialistični študij urbanističneganačrtovanja.ŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM5

S prehodom na bolonjski sistem študija in sprilagoditvijo Univerzitetnega študijskega programaarhitektura UL FA zahtevam Evropske direktive oreguliranih poklicih leta 2007 je morala Fakulteta zaarhitekturo obe študijski usmeritvi ukiniti. Zato želimoz novim programom urbanističnega načrtovanjain oblikovanja zapolniti nastalo praznino, saj je bilaljubljanska Fakulteta za arhitekturo doslej edinainstitucija v Sloveniji, ki je izobraževala profil arhitektaurbanista, ki je s svojimi znanji in zadolžitvamiumeščen med raven arhitekta in raven prostorskeganačrtovalca – planerja. Nastala kadrovska prazninaje za Slovenijo toliko bolj usodna, saj je dobil profilarhitekta urbanista (mestni arhitekt) v skladu z novimi,zakonsko opredeljenimi nalogami nove strokovnepristojnosti, s tem pa se bo izostrila tudi njegovaosebna strokovna odgovornost pri oblikovanju inspremljanju prostorske politike občine kot osnovneteritorialne enote.V ta namen bodo morali diplomanti obeh stopenjpridobiti kompleksna znanja oz. splošna vedenjao teoretičnih in praktičnih vidikih urbanističneganačrtovanja in oblikovanja, o metodologiji planiranja,pravnih temeljih urejanja prostora, elementih akcijskegaplaniranja in strateškega presojanja, o osnovahkomunalnega in stanovanjskega gospodarstva terglobinsko poznavanje delovanja javnega sektorja, odravni države preko lokalnih skupnosti do gospodarskihjavnih služb. Pridobiti bodo morali znanja osnovprojektnega vodenja in obvladovanja kakovostiin ne nazadnje obvladovati osnove ter tehnikeurbanističnega oblikovanja, načrtovanja in projektiranja.Vloga predlaganega programa v gospodarskem inkulturnem razvoju države je nedvoumna, saj so tudiv urbanizmu, podobno kot v arhitekturi, po besedahevropske direktive »arhitekturno oblikovanje, kakovostzgradb, njihova usklajenost z okoljem, spoštovanjenaravne in mestne krajine« zadeva »javnega interesa«vseh evropskih držav.2. Podatki o študijskem programuPrvostopenjski univerzitetni študijski programUrbanizem traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj180 kreditnih točk. Strokovni naslov, ki ga pridobidiplomant, je diplomirani inženir arhitekt urbanist (UN)oziroma diplomirana inženirka arhitektka urbanistka(UN), okrajšava: dipl. inž. arh. urb. (UN).3. Temeljni cilji programa in splošne terpredmetnospecifične kompetence3.1 Temeljni cilji programaProgram izobražuje arhitekta urbanista. Temeljni ciljprograma je usposobiti strokovnjaka za manj zahtevnenaloge s področja urbanističnega načrtovanja inoblikovanja ter urejanja prostora. Odgovornostarhitekta urbanista izhaja iz pomena urbanističnegaoblikovanja, kakovosti urbanističnih ureditev, njihoveusklajenosti z okoljem, v spoštovanju naravne inmestne krajine, ki je v javnem interesu. Javni interesglede kakovosti fizičnega prostora je zaščiten sslovensko in evropsko zakonodajo. Slovenskazakonodaja določa pogoje za arhitekta projektantaurbanista, nadzornika, revidenta načrtovanih posegovv prostor, prostorskega načrtovalca, odgovornegavodjo izdelave predloga prostorskega akta,občinskega urbanista, raziskovalca in podobno.Profil arhitekta urbanista je zelo kompleksen, sajmora biti urbanist sposoben razmišljati o ljudehin njihovih prostorskih problemih v najrazličnejšihmerilih: od regionalno-planerskega merila doarhitekture in obratno. Izhajati mora iz sodobnihteoretskih in tehnoloških spoznanj, jih nadgrajevatiter težiti k ravnovesju med funkcionalno-tehniško inumetniško komponento urbanističnega snovanja.Izobrazbeni profil arhitekta urbanista združuje tehnična,družboslovna in humanistična znanja s sposobnostjourejanja in oblikovanja prostora oz. gradnje urbanihstruktur.6 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM7

Skladnosti z izhodišči trajno uravnoteženegaprostorskega razvoja Slovenije:Kakovostno oblikovan prostor je pogoj zauresničevanje dolgoročno zastavljenih trajnostnihrazvojnih ciljev slovenske družbe, za njenogospodarsko konkurenčnost in evropskoprepoznavnost. Vloga univerzitetnega izobraževanjana področju načrtovanja prostora (urejanja inoblikovanja) je ključnega pomena za izboljšanjekvalitete prostora naše naselbinske krajine.Univerzitetni prostor (s svojimi programi) predstavljainovativno-eksperimentalno okolje, ki se ukvarja ssamim bistvom trajno uravnoteženega prostorskegarazvoja. Program izobraževanja arhitekta urbanistaob upoštevanju evropske direktive upošteva tudislovensko gradbeno in urbanistično zakonodajo.3.2 Splošne kompetence, ki se pridobijo sprogramomŠtudent s študijem prvostopenjskega univerzitetnegaštudijskega programa Urbanizma pridobi splošnekompetence, kot so:- osnovno znanje s področja urbanizma in arhitekture,- sposobnost uporabe znanja v praksi,- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,posebej komunikacije v mednarodnem okolju,- upoštevanje trajnostno usmerjenih varnostnih,funkcionalnih, gospodarskih, naravovarstvenih inekoloških vidikov pri delu,- sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitevter posledic,- sposobnost uporabe znanja v praksi,- avtonomnost v strokovnem delu,- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki in- sposobnost samostojne izdelave manj zahtevnihprojektnih nalog.3.3 Predmetnospecifične kompetence, ki sepridobijo s programom, temeljijo na dolgoletnitradiciji ljubljanske šole za arhitekturo, ki je bilaustanovljena kot oddelek Gradbene tehnike leta1920, in ki svojim diplomantom zagotavlja:- Sposobnost in znanje za izdelavo manj zahtevnihurbanističnih projektov, ki izpolnjujejo funkcionalne,tehnične in estetske zahteve stroke in sodobnetrajnostno naravnane družbe.- Ustrezno znanje s področja zgodovine urbanizma,urbanistične in arhitekturne teorije ter teorije sorodnihumetnosti, družbenih ved in tehnike.- Širše poznavanje upodabljajočih umetnosti ternjihovega vpliva na urbanistično oblikovanje.- Ustrezna znanja s področja osnovnegaurbanističnega načrtovanja in projektiranja ter znanja, kiso potrebna v postopku načrtovanja.- Razumevanje odnosov med objekti in njihovimokoljem ter odnosov med ljudmi in grajenim okoljem.- Razumevanje poklica in družbene vloge arhitektaurbanista zlasti pri pripravi idejnih projektov, ki morajoupoštevati najširše družbene dejavnike.- Poznavanje projektnega pristopa za izdelavo idejnihprojektov.- Poznavanje prostorskih in gradbenih načrtov terkonstrukcijskih in tehničnih problemov, povezanihz načrtovanjem prostora in objektov ter naprav vprostoru.- Potrebno znanje s področja urbanističnegaprojektiranja, ki zagotavlja uresničitev zahtevuporabnikov v okviru stroškovnih omejitev in okoljskih,prostorskih in gradbenih predpisov.- Poznavanje predpisov in postopkov iz prostorske ingradbene zakonodaje.8 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM9

4. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvivpisaNa prvostopenjski univerzitetni študijski programUrbanizem se lahko vpiše:a) kdor je opravil maturo;b) kdor je opravil poklicno maturo v katerem kolisrednješolskem programu in izpit iz maturitetnegapredmeta matematika oz. tuji jezik, če je matematikože opravil pri poklicni maturi;c) kdor je pred 1. 6. 1995 opravil kateri koli štiriletnisrednješolski program.Število vpisnih mest je 30 za redni študij in dodatnih15 mest za izredni študij.Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebnenadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti zaštudij na prvostopenjskem univerzitetnem študijskemprogramu Urbanizem. Če bo prijavljenih večkandidatov, kot je vpisnih mest, so pogoji za vpis naprvostopenjskem univerzitetnem študijskem programuUrbanizem naslednji:- uspeh pri preizkusu sposobnosti (80 %) točk,- splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oz.zaključnem izpitu (10 % točk),- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (10 % točk).4.1 Preizkus posebne nadarjenostiPreizkus posebne nadarjenosti oziroma psihofizičnesposobnosti na prvostopenjskem univerzitetnemštudijskem programu Urbanizem preverja: sposobnostlogičnega sklepanja, sposobnost prostorskegadojemanja in izražanje ter razumevanje problematikesodobnega življenja.4.2 Izredni študijKandidati za izredni študij morajo izpolnjevati vsenavedene pogoje za vpis. Šolnina je določena skladnoz veljavnim cenikom.5. Merila za priznavanje znanj in spretnosti,pridobljenih pred vpisom v programŠtudentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebiniin obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetovv programu. O priznavanju znanj in spretnosti,pridobljenih pred vpisom, na podlagi obstoječihpredpisov odloča Komisija za študijske zadeve UL FAna podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričevalin drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljenoznanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikomo postopku in merilih za priznavanje neformalnegapridobljenega znanja in spretnosti, sprejetim na 15. sejiSenata UL, 29. 5. 2007.6. Pogoji za napredovanje po programu6.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnikPogoji za napredovanje so v skladu s 151. členomStatuta UL. V skladu s 153. členom Statuta UL selahko študent izjemoma vpiše v višji letnik, tudi čeni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskimprogramom za vpis v višji letnik, kadar ima za toupravičene razloge. O vpisu odloča Komisija zaštudijske zadeve UL FA.Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do iztekaštudijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisaneobveznosti in je za vpis v posamezni letnik dosegelnaslednje število kreditnih točk po ECTS:- za vpis v 2. letnik mora študent opraviti predmetUrbanistično projektiranje 1 in zbrati najmanj 48kreditnih točk iz prvega letnika,- za vpis v 3. letnik mora imeti opravljene vse izpite1. letnika, predmet Urbanistično projektiranje 2 in zbrativsaj 48 kreditnih točk 2. letnika.Komisija za študijske zadeve UL FA lahko izjemomaodobri napredovanje v višji letnik študentu, če ima zato opravičljive razloge, ki jih določa 153. člen StatutaUL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske insocialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi10 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM11

Urbanistično načrtovanjeRuralno načrtovanjeRegionalno planiranjedoc. dr. Ilka Čerpesdoc. dr. Alenka Fikfakdoc. dr. Alma Zavodnik LamovšekPreglednica 1: Poimenska navedba učnih enot in njihovih nosilcevprvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa UrbanizempredmetPREDMETI Z OBVEZNO VSEBINOUrbanistično projektiranje 1MatematikaOpisna geometrijaKonstrukcijePredstavitvene tehnike 1Zgodovina in teorija arhitektureOkoljski vidiki trajnostnega razvojaOsnove urbanizmaDigitalne metode in predstavitveTemelji informacijske tehnologije inGISTemelji geodezije in kartografijeUrbana ekologijaZgodovina in teorija urbanizmaProjektno vodenje in nadzor vurbanizmuUrbana sociologijaPravni temelji urejanja prostoraKomunalna infrastrukturaKrajinska arhitekturaNačrtovanje prometnih ininfrastrukturnih sistemovEkonomika stanovanjskega trgaProstorska ekonomika in upravljanjeUrbana in arhitekturna prenovaUrbanistično oblikovanjePredstavitvene tehnike 2Urbanistično načrtovanjeRuralno načrtovanjeRegionalno planiranjenosilecV prvem letniku porazdeli študentementorjem študijska komisija UL FA.Seznam nosilcev, opomba 1.doc. dr. Mitja Laknerdoc. dr. Domen Kušarred. prof. dr. Blaž Vogelnikred. prof. dr. Mario Perossadoc. Črtomir Miheljizr. prof. dr. Jaka Bončared. prof. Janez Koželjdoc. Mihael Dešmanred. prof. dr. Lučka Kajfež Bogatajred. prof. mag. Peter Gabrijelčičizr. prof. dr. Tadeja Zupančičizr. prof. dr. Igor Kalčičdoc. dr. Blaž Repedoc. dr. Dušan Petrovičred. prof. dr. Dušan Plutred. prof. Janez Koželjdoc. dr. Ilka Čerpesizr. prof. dr. Kaliopa DimitrovskaAndrewsizr. prof. dr. Marjan Hočevarizr. prof. dr. Senko Pličaničizr. prof. dr. Albin Rakarizr. prof. dr. Maruška Šubic Kovačred. prof. mag. Peter Gabrijelčičdoc. dr. Marijan Žuraizr. prof. dr. Andreja Cirmanred. prof. dr. Bogomir Kovačdoc. dr. Sonja Ifkored. prof. Janez Koželjred. prof. Janez Koželjdoc. dr. Ilka Čerpesdoc. dr. Alenka Fikfakdoc. dr. Alma Zavodnik LamovšekPREDMETI Z OBVEZNO VSEBINO, ŠTUDENT IZBERE NOSILCAUrbanistično projektiranje 2V drugem letniku si študent izberementorja sam. Seznam nosilcev,opomba 1.Urbanistično projektiranje 3V tretjem letniku si študent izberementorja sam. Seznam nosilcev,opomba 1.Študijska praksaNa občinskih oddelkih za urejanjeprostora.Opomba 2.Diplomsko delo 1. stopnja Opomba 1.IZBIRNI PREDMETI SKUPINE AA1.1 – Arhitekturno oblikovanje izr .prof. mag. Tadej Glažarizr. prof. Maruša ZorecA1.2 – Materiali in oblike red. prof. dr. Borut JuvanecA1.3 – Arhitekturna teorija in kritika red. prof. dr. Fedja KoširA1.4 – Splošna varnost doc. dr. Domen KušarA2.1 – Urbana geografija izr. prof. dr. Dejan RebernikA2.2 – Urbana antropologija doc. dr. Igor TošOpomba PREDMETI 1: Z Nosilci OBVEZNO predmetov VSEBINO, Urbanistično ŠTUDENT IZBERE projektiranje NOSILCA 1–3 inDiplomskega Urbanistično projektiranje dela; vsi 2 nosilci, ki izvajajo V drugem katerega letniku si izmed študent drugih izberepredmetov študijskega programa in mentorja izkazujejo sam. ustrezne Seznam nosilcev, strokovneopomba 1.reference Urbanistično s področja projektiranje arhitekture 3 in V urbanizma. tretjem letniku si študent izbereSeznam nosilcev predmeta Urbanistično mentorja projektiranje sam. Seznam 1, nosilcev, 2 in 3:izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski, opomba doc. dr. 1. Ilka Čerpes, doc. dr.Alenka Študijska Fikfak, praksa red. prof. Miloš Florijančič, Na občinskih red. oddelkih prof. mag. za urejanje Peterprostora.Gabrijelčič, izr. prof. mag. Tadej Glažar, Opomba doc. 2. dr. Sonja Ifko, red.prof. Diplomsko dr. Fedja delo 1. Košir, stopnja red. prof. Janez Opomba Koželj, 1. izr. prof. Maruša Zorec,doc. mag. Tomaž Krušec. Seznam mentorjev spremeni in predlagasenatu UL FA študijska komisija.Opomba 2: Koordinacija z občinskim oddelkom za urejanje prostorase vodi na UL FA. Dvotedenska študijska praksa se izvaja naobčinskem oddelku za okolje in prostor ali podobnih institucijah, kiso registrirane za opravljanje urbanistične dejavnosti. Mentorici sta:doc. dr. Ilka Čerpes in doc. dr. Alenka Fikfak.16 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM17

2. letnik, 3. semesterZap.št. Učna enota NosilecP S Kontaktne ureV KV DO SDŠ Ure skupaj ECTSred. prof. Janez Koželj,2.1 Zgodovina in teorija urbanizmadoc. dr. Ilka Čerpes 30 30 90 150 52.2 Projektno vodenje in nadzor v urbanizmu izr. prof. dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews 30 15 15 60 120 42.3 Urbana sociologija izr. prof. dr. Marjan Hočevar 30 60 90 32.4 Pravni temelji urejanja prostora izr. prof. dr. Senko Pličanič 15 30 75 120 42.5 Urbanistično projektiranje 2red. prof. mag. Peter Gabrijelčič,red. prof. Miloš Florijančič,red. prof. dr. Fedja Košir,red. prof. Janez Koželj,izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski,izr. prof. mag. Tadej Glažar,izr. prof. Maruša Zorec,doc. dr. Ilka Čerpes,doc. dr. Alenka Fikfak,doc. dr. Sonja Ifko,doc. mag. Tomaž Krušec 60 60 180 300 102.6 Komunalna infrastrukturaizr. prof. dr. Albin Rakar,izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač 15 30 15 60 120 4SKUPAJ 120 30 135 90 525 900 30DELEŽ 13 % 4 % 15 % 10 % 58 % 100 %P – predavanja, S – seminar, KV – klinične vaje, DO – druge oblike študija, SDŠ – samostojno delo študenta, ECTS – kreditne točke2. letnik, 4. semesterZap.št. Učna enota NosilecP S Kontaktne ureV KV DO SDŠ Ure skupaj ECTS2.7 Krajinska arhitektura red. prof. mag. Peter Gabrijelčič 30 15 15 60 120 42.8 Načrtovanje prometnih in infrastrukturnihsistemov doc. dr. Marijan Žura 15 30 45 90 32.9 Ekonomika stanovanjskega trga izr. prof. dr. Andreja Cirman 15 15 60 90 32.10 Prostorska ekonomika in upravljanje red. prof. dr. Bogomir Kovač 15 15 60 90 32.11 Urbanistično projektiranje 2red. prof. mag. Peter Gabrijelčič,red. prof. Miloš Florijančič,red. prof. dr. Fedja Košir,red. prof. Janez Koželj,izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski,izr. prof. mag. Tadej Glažar,izr. prof. Maruša Zorec,doc. dr. Ilka Čerpes,doc. dr. Alenka Fikfak,doc. dr. Sonja Ifko,doc. mag. Tomaž Krušec 45 45 120 210 72.12 Izbirni predmet A1 Glej preglednico Izbirni predmeti A1 30 30 120 180 62.13 Študijska praksaKoordinatorja: doc. dr. Ilka Čerpes,doc. dr. Alenka Fikfak 30 30 60 120 4SKUPAJ 105 180 90 525 900 30DELEŽ 12 % 20 % 10 % 100 %20 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM21

Izbirni predmetiKontaktne ureP S V KV DOŠ SDŠ Ure skupaj ECTS15 30 15 120 180 6Predmet NosilecZap.št.izr.prof. mag. Tadej Glažar,izr.prof. Maruša ZorecA1.1 Arhitekturno oblikovanjeA1.2 Materiali in oblike red. prof. dr. Borut Juvanec 30 30 120 180 6A1.3 Arhitekturna teorija in kritika red. prof. dr. Fedja Košir 15 15 60 90 3A1.4 Splošna varnost doc. dr. Domen Kušar 15 15 60 90 3A2.1 Urbana geografija izr. prof. dr. Dejan Rebernik 30 15 15 90 150 5A2.2 Urbana antropologija doc. dr. Igor Toš 30 15 15 90 150 5UL Izbirni predmeti drugih fakultet Univerze v Ljubljani 30 30 90 150 5UL Izbirni predmeti drugih fakultet Univerze v Ljubljani 30 30 90 150 5SKUPAJ 195 30 165 30 735 1140 38DELEŽ 17 % 2 % 14 % 2 % 65 % 100 %P – predavanja, S – seminar, KV – klinične vaje, DO – druge oblike študija, SDŠ – samostojno delo študenta, ECTS – kreditne točke11. Podatki o možnostih izbirnih predmetov inmobilnostiIzbirni predmeti so predvideni v 4., 5. in 6. semestru.Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semesterštudija, ne glede na obvezne ali izbirne enote)prenese iz katerega koli programa s področjaarhitekture – urbanizma, če ima UL FA z izvajalcempodpisan ustrezen sporazum.12. Predstavitev posameznih predmetov1.1, 1.8 Matematika (3 ECTS + 4 ECTS)Matematična orodja in njihova uporaba: matematičnalogika, vektorji, sistemi linearnih enačb, realna števila,neskončnost, zaporedja in vrste, elementarne funkcije,limita in zveznost, odvod, integral, krivulje in ploskve vprostoru.1.2 Opisna geometrija (3 ECTS)Aksiomatika projektivne in deskriptivne geometrije,principi projeciranja, vrste projekcij, osnoveprojektivne geometrije: projektivnost, perspektivnost,afiniteta, kolineacija, planimetrične in stereometričnekonstrukcije itd.; paralelne projekcije; aksonometričneprojekcije; centralna projekcija.1.3 Konstrukcije (3 ECTS)Poznavanje načrtov in predstavitev konstrukcijskih(nosilnih) gradiv v arhitekturi in gradbeništvu; zasnovain izdelava konstrukcijskih elementov v visokogradnjiin nizkogradnji; mehanske lastnosti gradiv za prenosstatičnih in dinamičnih obremenitev; obnašanjerazličnih gradiv in njihove karakteristike, temeljenje,vertikalni nosilni elementi, horizontalni nosilnielementi, lesena ostrešja, zavetrovanja; osnovearmiranobetonskih, jeklenih, lesenih konstrukcij, risanjein označevanje konstrukcije v načrtih in posebnostirisanja v ACAD-okolju.24 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM25

1.4 Predstavitvene tehnike 1 (7 ECTS)Izražanje arhitekturne zamisli z risbo in modelom.Skica, načrt, maketa. Risalno orodje. Tehnične inlikovne lastnosti arhitekturnega objekta. Sestavinenačrta: merilo, projekcije. Risanje črtnih geometrijskihoblik.1.5 Zgodovina in teorija arhitekture (5 ECTS)Zgodovina in teorija arhitekture kot del kulturnezgodovine v obdobju po antiki: srednji vek, renesansa,barok, razsvetljenstvo ...; splošne razvojne zakonitostiarhitekture – naselij – stavbarstva – krajin v različnihsvetovnih, evropskih in slovenskih pogojih; razvojarhitekturnega prostora v evropskem in slovenskemokolju; tipološke skupine arhitekture: naselja, utrdbe,sakralna arhitektura, javne stavbe, stanovanjskestavbe in njihova navezava na značilnosti stilnihobdobij evropskega, slovenskega in primerjalnozunajevropskega prostora.1.6 Okoljski vidiki trajnostnega razvoja (5 ETCS)Razumevanje vzrokov in posledic globalnih spremembna urbanizem preko praktične uporabe uveljavljenihmodelov. Področja trajnostnega razvoja. Vrednosti intrendi okoljskih kazalnikov v Sloveniji, v njenih regijah vzadnjih desetletjih. Trajnostni urbanizem v sodobnemsvetu. Koncepti in interdisciplinarni pristopi. Ekološkiproblemi in njihove možne rešitve v urbanih središčih.Urbanizem in podnebne spremembe.1.7 Temelji geodezije in kartografije (4 ECTS)Seznanitev z načinom pridobivanja, shranjevanja,obdelave in podajanja informacij o prostoru.Spoznavanje matematične osnove, oblikepredstavljanja podatkov in tehnologije. Seznanitev zrazpoložljivimi oblikami prostorskih podatkov v Slovenijiin v mednarodnem prostoru ter z načini njihovepridobitve in uporabe.1.9 Osnove urbanizma (5 ECTS)Razumevanje razmerij urbano-naselbinskega prostorain postopkov projekta v aktualnih ekoloških pogojih(»urban design«); soodvisnost materialne kulture okoljaz naravo in družbo v prostoru in času, z izkustvenimpoudarkom na mikroravni, ob preverjanju zabstraktnimi, deduktivnimi vzorci; metodologijaobjektivnega in subjektivnega preverjanja stanja,komunikacije v prostoru, strukture in oblike, zaščitaživljenja v naselju, konkretni ukrepi in normativi.1.10 Digitalne metode in predstavitve (5 ECTS)Logična in efektivna uporaba zmožnosti digitalnihmedijev – programska in strojna oprema, ki jepotrebna za uspešno delo ob uporabi tehnologijdigitalnih multimedijev; spletne multimedijsketehnologije, multimedijske podatkovne baze napodročju arhitekture.1.11 Temelji informacijske tehnologije in GIS (5 ECTS)Poznavanje temeljne terminologije s področjageografskih informacijskih sistemov. Uporabe temeljnihmetod s področja geografskih informacijskih sistemovs pomočjo vsaj enega izmed splošno razširjenihGIS-orodij (ArcGIS). Poznavanje in uporaba osnovnihprostorskih podatkovnih baz. Reševanje osnovnihprostorskih problemov s pomočjo GIS. Kartografskain GIS-vizualizacija. Poznavanje in uporaba GPStehnologije.1.12 Urbana ekologija (4 ECTS)Spoznavanje temeljnih značilnosti antropogeno močnopreoblikovanega urbanega ekosistema in ključnihsonaravno zasnovanih usmeritev in ukrepov, potrebnihza zahtevno prilagajanje urbanih materialnih dejavnostispecifičnim urbanim okoljskim omejitvam. Študentibodo usposobljeni presojati težo urbanih okoljskihproblemov, simulirati pričakovane okoljske poslediceudejanjanja mestnih razvojnih projektov in prepoznavatipomen sonaravno zasnovanega urbanega razvoja.1.13 Urbanistično projektiranje 1 (7 ECTS)Študent se ob konkretnem projektu ukvarja zurbanistično obdelavo, analitičnim procesiranjem inpredstavitvijo podatkov na podanem urbanem modelu.Predmet je prilagojen izzivom prakse in vključuje oblikeurbanega prostora, ki so posledica aktualne dinamikedružbe. Ob izdelavi projekta se uči prepoznave26 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM27

in vključevanja bistvenih operativnih instrumentovv proces razvojne strategije podanega urbanegamodela. Vpelje se obravnava v merilu izbranegastavbnega otoka.2.1 Zgodovina in teorija urbanizma (5 ECTS)Zgodovina kot dialektika cikličnega prehajanja medprogresističnim, kulturalističnim in naturalističnimmodelom urbanizma (po Françoise Choay); vkontekstu razvoja in součinkovanja družbenih,ekonomskih in tehnoloških razmer; vzporedno pregledrazvoja tehnoloških, socialnih in bioloških mestnihsistemov; vzporedno razvoj teorij in metod načrtovanja;vzporedno pregled oblik fizičnih struktur mest:trakasto, mrežno, zvezdasto.2.2 Projektno vodenje in nadzor v urbanizmu (4 ECTS)Opredelitev projektnega vodenja kot procesa.Spoznavanje osnov posameznih faz: opredelitevprojekta, planiranje projekta, organiziranje projekta,izvedba in zaključek projekta ter monitoring. Pregledpomembnih orodij za nadzor in spodbujanje kvaliteteurbanističnega oblikovanja in njihova uporaba vplanerski praksi. Prikaz primerov dobre prakse: celovitipristopi urejanja mest; vodenje procesov urbaneregeneracije; vodenje priprave in realizacije prostorskihdokumentov: inovativni pristopi (izbor primerov izSlovenije in tujine).2.3 Urbana sociologija (3 ECTS)Družbeni značaj, pomen in funkcije prostora;izvori in razlogi za nastanek prostorske sociologije;lokacija in dostopnost v prostoru; javnomnenjskodojemanje prostorskih pojavov; razvoj informacijskihin komunikacijskih tehnologij in njihov vpliv na prostor;urbana kultura; sociološki pristopi k urbanističnemuplaniranju.2.4 Pravni temelji urejanja prostora (4 ECTS)Seznanitev s temelji državne ureditve in prava ter spravno ureditvijo urejanja prostora. Uvodni del: temeljidržavne ureditve Republike Slovenije; struktura pravain pravni viri; temelji materialnega in procesnegaupravnega prava. Pravna ureditev urejanja prostora:prostor in okolje; temeljni pravni okvir urejanja prostora;prostorsko načrtovanje; prostorski ukrepi; posegi vprostor (graditev objekta).2.5, 2.11 Urbanistično projektiranje 2(10 ETCS + 7 ECTS)Študent se ob konkretnem projektu ukvarja zurbanistično obdelavo, analitičnim procesiranjemin reprezentacijo podatkov na podanem urbanemmodelu. Predmet je prilagojen izzivom prakse invključuje oblike urbanega prostora, ki so posledicaaktualne dinamike družbe. Ob izdelavi projekta seštudent nauči prepoznave in vključevanja bistvenihoperativnih instrumentov v proces razvojne strategijepodanega urbanega modela. Vpelje se obravnava vmerilu izbranega mestnega predela. Sodelovanje naurbanistični delavnici: enotedensko intenzivno delo naterenu, vezano na konkretno nalogo ali urbanističnotemo, nivo urbanega predela. Študenti v manjšihskupinah izdelajo projekt pod vodstvom mentorja(predvidoma v sodelovanju z lokalno skupnostjo).2.6 Komunalna infrastruktura (4 ECTS)Pomen in vloga infrastrukturnih sistemov prizagotavljanju materialnih dobrin in povezovanjuposameznih prostorskih enot v enovit mestniorganizem. Tehnično-tehnološke značilnostiinfrastrukturnih omrežij, objektov in naprav.Infrastrukturni sistemi v strateških in izvedbenihprostorskih aktih. Dimenzioniranje in lokacijski pogoji.Opremljanje zemljišč za gradnjo: tehnični, prostorski infinančni vidik.2.7 Krajinska arhitektura (4 ECTS)Naravna, kulturna in urbana ali mestna krajina;tipološka in morfološka analiza kulturne krajine;analiza kulturno-krajinskih dejavnikov; razvoj vsebinein metode prostorskih dokumentov; trajnostno inuravnoteženo prostorsko načrtovanje.2.8 Načrtovanje prometnih in infrastrukturnih sistemov(3 ECTS)Spoznavanje raznih načinov uvajanja trajnostnemobilnosti s pomočjo integriranih prometnih sistemov28 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM29

in ustvarjanje mišljenja o različnih oblikah načrtovanjaprometnih mrež in prometnic. S pomočjo spoznavanjosnovnih elementov trajnostne prometne politikesamostojno postavijo bistvene elemente, ki sopotrebni za pravilno načrtovanje prometnih mrež,prometnic in prometa.2.9 Ekonomika stanovanjskega trga (3 ECTS)Seznanjanje s tržnimi silnicami na trgu nepremičninin s specifičnostmi stanovanjskega trga poslovanjaz zgradbami, stanovanji in zemljišči ter usposobitištudente za opravljanje interdisciplinarnih nalog nanepremičninskem trgu.2.10 Prostorska ekonomika in upravljanje (3 ECTS)Študent se pri predmetu seznani s teorijo prostorskeekonomike, s strateškim upravljanjem mest in lokalnihskupnosti. Poudarek je na izbiri praktičnih tem inrešitev, ki so uporabne pri reševanju prostorskih inekonomsko razvojnih problemov v Sloveniji. Predmet jenamenjen analizi ekonomskih institucij, menedžerskihmodelov in strateških praks, s pomočjo katerih lahkoupravljamo in vodimo različne politično-ekonomskevplive na prostor.2.13 Študijska praksa (4 ECTS)Dvotedenska študijska praksa na občinskem oddelkuza okolje in prostor ali podobnih institucijah, ki soregistrirane za opravljanje urbanistične dejavnosti,pomeni dopolnitev projektnega dela pri predmetuUrbanistično projektiranje 1. Študent se seznani znalogami, pristojnostmi in organizacijo občinskihurbanističnih služb.3.1 Urbana in arhitekturna prenova (4 ECTS)Načela varovanja dediščine, varstveni pristopi inmetode v merilu krajinskega, urbanističnega inarhitekturnega načrtovanja. Spoznavanje dela napodročju ohranjanja identitete prostora kot temeljnebivanjske kvalitete. Cilj predmeta je dediščinorazumeti skozi vse plasti njene pojavnosti – kotkulturno-varstveno, prostorsko razvojno, ekonomskoin družbeno-socialno kategorijo prostora in jo temuprimerno vključevati v prostorski razvoj.3.2 Urbanistično oblikovanje (5 ECTS)Seznanjanje s teoretičnim ozadjem in operativnimiorodji za raziskovanje in interpretacijo različnih urbanihsituacij v kontekstu sodobnega mesta (modelastrnjenega in razpršenega mesta).3.3 Predstavitvene tehnike 2 (4 ECTS)Najrazličnejše vrste informacij se posredujejo v digitalniobliki – kako računalnik namesto risanja uporabiti zanaprednejše funkcije, kot so porajanje in preverjanjeprostorskih oblik s pomočjo parametričnih objektovin proceduralnih metod. Napreden način raberačunalnika predstavlja delo s parametrično določenimiobjekti in uporabo skriptnih razširitev. Prostorskielementi, s katerimi operiramo, se beležijo kot fizičniobjekti z medsebojnim vplivom – dejanske entitete vbazi z določenimi parametri, ki omogočajo izvajanjevrste operacij in prostorskih analiz hitreje in lažje.3.4 Urbanistično načrtovanje (5 ECTS)Načrtovalski procesi na konkretnem primeru zrazličnimi analitičnimi in operativnimi metodami intehnikami razporejanja rab, organizacije dejavnosti,urejanja omrežij in vzorcev fizičnih struktur v mestu.3.5 Urbanistično projektiranje 3 (7 ECTS)Študent se ob konkretnem projektu ukvarja zurbanistično obdelavo, analitičnim procesiranjemin reprezentacijo podatkov na podanem urbanemmodelu. Predmet je prilagojen izzivom prakse invključuje oblike urbanega prostora, ki so posledicaaktualne dinamike družbe. Ob izdelavi projekta seštudent nauči prepoznave in vključevanja bistvenihoperativnih instrumentov v proces razvojne strategijepodanega urbanega modela. Vpelje se obravnavav merilu izbranega naselja/mesta. Sodelovanje naurbanistični delavnici: enotedensko intenzivno delo naterenu, vezano na konkretno nalogo ali urbanističnotemo, nivo naselja/mesta. Študenti v manjših skupinahizdelajo projekt pod vodstvom mentorja (predvidoma vsodelovanju z lokalno skupnostjo).30 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM31

3.7 Ruralno načrtovanje (5 ECTS)Teoretična in zgodovinska izhodišča za razumevanjepreobrazbenih procesov v podeželskem prostoru.Izhodišča in metodološke osnove za trajnostnourejanje in razvoj podeželskih območij in naselij gledena njihovo agrarno oziroma urbano funkcijo. Prinačrtovanju in urejanju naselbinskih vzorcev v ruralnemprostoru je pomembna njihova vpetost v krajino inodnos do agrarnega prostora. Podeželska kultura inidentiteta; geneza podeželja s poudarkom na razvojukmetijstva kot oblikovalca tradicionalne podeželskekulturne krajine; prostorska sestava podeželja; agrarneoperacije kot instrument urejanja kmetijskega prostorain poselitve; prenova in razvoj podeželskih naselij;sodobne oblike prostorskega razvoja podeželja;tradicionalna podeželska arhitektura in oblike njeneprenove.3.8 Regionalno planiranje (5 ECTS)Spoznavanje različnih pristopov k obravnavanju regijter spoznavanje različnih načinov regionalizacije.Obravnava temeljnih vsebin, ki so potrebne zarazumevanje metodoloških pristopov ter načinovprostorskega planiranja na regionalni ravni zupoštevanjem različnih stopenj natančnosti obdelaveposameznega problema v regiji glede na velikostobmočja in merilo obdelave. Usposabljanje študentovza razumevanje in uporabo integralnega pristoparegionalnega planiranja ter samostojno delo v projektihregionalnega prostorskega planiranja.3.11 Diplomsko delo 1. stopnja (10 ECTS)Diplomsko delo se izdela pod mentorstvom izbranegaučitelja. Delo se javno predstavi ob zaključku študija.Vsebovati mora uvod z izhodišči in opredelitvijoproblema, metodo, opis poteka dela, rezultate,analize prostora, projektno nalogo ter tehnično-grafičnidel. Praviloma se v diplomskem delu obravnavajomanj zahtevne naloge načrtovanja prostora inpodajajo rešitve, do katerih študentje pridejo z znanji,pridobljenimi v teku študija.Izbirni predmeti skupine “A”: 2.16, 3.6, 3.7A1.1 Arhitekturno oblikovanje (6 ECTS)Osnove arhitekturnega oblikovanja: arhitektura kotideja, teorija in materializacija. Lastnosti prostorov inobjektov: dimenzija, oblika, velikost, položaj. Človekkot merilo in kriterij.A1.2 Materiali in oblike (6 ECTS)Razumevanje teorije, vernakularne arhitekture, stilovv arhitekturi in prakse novih tehnologij. Spoznavanjemateriala in oblik (konstrukcij) skozi zgodovinskaobdobja – od prazgodovine do danes.A1.3 Arhitekturna teorija in kritika (3 ECTS)Temeljni pojmi; kodi in stili; Vitruvijeva redakcija antičnihizročil; dekonstrukcija Vitruvijeve biografije; Albertijevareinterpretacija Vitruvija; od traktatov do manifestov;XIX. stoletje: die Stilfrage; XX. stoletje: funkcionalizem;razvoj arhitekturne teorije na Slovenskem; kritiškaanaliza.A1.4 Splošna varnost (3 ECTS)Sistematično proučevanje nevarnosti v grajenemprostoru in možni gradbenozaščitni ukrepi pred teminevarnostmi: varnost pred požarom, varnost pri delu,varstvo pred onesnaženjem.A2.1 Urbana geografija (5 ECTS)Seznanitev s predmetom proučevanja in vsebinourbane geografije. Pridobi se znanja o teoretičnihizhodiščih in metodoloških pristopih geografskegaproučevanja mestnega prostora. Usposobi se zauporabo znanj v razisko¬valne in aplikativne namene.Pridobi znanja za sodelovanje pri urbanističnem inprostorskem načrtovanju, mestnem upravljanju inizdelavi prostorskih analiz.A2.2 Urbana antropologija (5 ECTS)Uvajanje v osnovne zakonitosti interakcije,sovisnosti in koevolucije človeka in antropogenegamaterialno-prostorskega okolja na ravni človeškihnaselij, v razponu od prvobitnih naselij do sodobnihmegaurbanih aglomeracij. Mesto se obravnava kot32 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAMŠTUDIJSKI PROGRAMURBANIZEM33

iofizično-simbolni kompleksni sistem. Analizirase odnos značilnosti družbenih struktur in urbanihstruktur ter njegov razvoj z ekonomsko-ekološkega,tehnološkega, komunikacijsko-simbolnega inaksiološkega aspekta. Uvajanje tudi v osnovesistemske metodologije, ki omogoča analizokompleksnosti urbanih fenomenov.KONTAKT:Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoZoisova c. 12SI-1000 Ljubljanaelektronska pošta:dekanat@fa.uni-lj.sispletna stran:http://www.fa.uni-lj.si/urbanizemhttp://www.facebook.com/pages/%C5%A0tudijska-smer-Urbanizem/342394419105988https://twitter.com/#!/Studijurbanizemtelefon (01) 20 00 762, (1) 20 00 752faks (01) 42 57 414IZDAJATELJ:Fakulteta za arhitekturo, Katedra za urbanizem34 URBANIZEM ŠTUDIJSKI PROGRAM