OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

Glavni dejavniki prostorskega razvojaII2.1. Značilnosti demografskega razvojaSlovenija sodi s povprečno gostoto 98prebivalcev/km 2 med razmeroma gosto poseljenedržave Srednje Evrope. Največje mesto je Ljubljanaz 275.000 prebivalci. Sledi ji Maribor z več kot100.000 prebivalcev, vsa druga mesta inurbanizirana naselja pa sodijo po evropskih merilihglede na število prebivalcev med manjša mesta. VSloveniji je še šestnajst mest z več kot 10.000prebivalci in še dvajset s številom prebivalcev nad5.000. Vsa druga naselja, ki jih je v Sloveniji skoraj6.000, imajo manj kot 5.000 prebivalcev.Značilnosti demografskega razvoja v Sloveniji so:zmerna urbanizacijska stopnja (ocena: 65-odstotna),zmerna koncentracija prebivalstva v mestih (ocena:50-odstotna), nadpovprečna koncentracijaprebivalstva v suburbaniziranih obmestjih (na 12 %ozemlja živita 2/3 prebivalstva z nad 3/4 delovnihmest), kar kaže na neenakomerno razporejenostprebivalstva po ozemlju Slovenije. Iz statističnihprojekcij lahko razberemo, da bo imela Slovenijaleta 2020 med 1,89 in 2,21 milijona prebivalcev.Med največjimi težavami pa ni zgolj upadanještevila prebivalcev, temveč njihova starostnastruktura. Za primer naj navedemo, da je bilo leta1991 v Sloveniji 10,9 % vsega prebivalstvastarejšega od 65 let, ta delež pa se bo popredvidevanjih povzpel nad 20 % po letu 2040.Tudi na urbanih območjih, na katerih se gostotaprebivalstva povečuje, obstajajo notranje razlike, sajse ponekod delež starejših prebivalcev povečuje, karkaže na potrebo po mestni prenovi.Prebivalstvo Slovenije v zadnjih letih stagnira, leta1993 pa je bila ugotovljena celo negativna naravnarast prebivalstva. Povprečna velikost gospodinjstevse zmanjšuje. Kljub temu pa se bo ob enakemštevilu prebivalcev število gospodinjstev povečalo zaokoli 30 %, kar ima za posledico naraščajočezahteve po stanovanjih.Pretežni del poseljenega prostora v Sloveniji je nanadmorski višini do 600 metrov, predvsem vdolinskem in ravninskem svetu z nadmorsko višino200–400 metrov, kjer je 50 % vseh naselij inprebivata 2/3 vseh prebivalcev Slovenije. Na tehobmočjih živi več kot 1.200.000 prebivalcev. Tudiv prihodnosti je na teh območjih pričakovatinadaljnje naraščanje prebivalstva (po optimističnihocenah po letni stopnji celo do + 0,5 %) zaradipriseljevanja iz manj razvitih in obrobnih predelovseverovzhodne Slovenije, Notranjske, Kočevske,Posočja, Zasavja in z drugih območij. Največjepritiske priseljevanja lahko pričakujemo na širšeljubljansko in obalno območje. Predvidoma se bopovečalo tudi število prebivalcev v obroču okolisosednjih velikih mest (Trsta, Gorice, Zagreba), kerbo suburbanizacija teh mest segla tudi v slovenskiprostor.Število prebivalcev v višjih legah se hitro zmanjšuje.Le 5 % vsega prebivalstva živi v 900 naseljih, ki sonad 600 metrov nadmorske višine. Za ta območja jezaradi neugodnih življenjskih razmer še posebejznačilno izseljevanje mladih ljudi, zato v njih zdajprevladuje ostarelo prebivalstvo. Pomanjkanjemlajšega prebivalstva močno vpliva na obnovogospodarstva in zaostajanje na manj razvitih inobrobnih območjih.Na podeželju se bo upadanje prebivalstva šenadaljevalo (po letni stopnji tudi do – 2,0 %), saj seje od leta 1960 s 36,6 % zmanjšalo na 7,6 %.Število prebivalcev že zdaj upada v 40 %, v 20 %naselij pa stagnira. Izjema so le regionalna urbanasredišča in privlačni turistični kraji. Staranje instagnacija števila prebivalcev Slovenije sta (in bosta)strukturna slabost na dveh tretjinah slovenskegaozemlja, predvsem na območjih Goričkega, Haloz,Obsotelsko-Kozjanskega, Kočevskega, Brkinov,Notranjskega, zgornjega Posočja, hribovitihobmočjih slovenske Koroške in predalpskega sveta.Največji delež kmečkega prebivalstva je v Pomurju,Spodnjem Posavju in na Dolenjskem, najmanjši vZasavju, osrednji Sloveniji, na Gorenjskem inPrimorskem.Razlike so velike tudi med mesti in podeželjem. Tone velja samo za razlike v gostoti prebivalcev aliTabela: Gospodinjstva ob popisih1961 1971 1981 1991Število gospodinjstev 458.853 515.531 594.571 640.195Povprečno število članov na gospodinjstvo 3,5 3,4 3,2 3,1VIR: Statistični urad RS, 20007