OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

Obrazložitev Ocene stanja in teženj v prostoru Slovenije1) Navedba razlogov za sprejetje predlaganega akta:Ocena stanja in teženj v prostoru Slovenije je nastala kot podlaga in utemeljitev za pripravo Politikeurejanja prostora Republike Slovenije in iz nje izhajajoče vrste dokumentov, ki bodo povezani v enotensistem urejanja prostora. Pomeni tudi izhodišče za pripravo temeljnih ciljev in usmeritev ter učinkovitegasistema urejanja prostora. Hkrati je tudi podlaga za pripravo enotne metodologije, meril in kazalcev zastalno spremljanje stanja in teženj v prostoru (monitoring), ki bodo temelj za pripravo rednih poročil ostanju in težnjah na področju urejanja prostora. Vzpostavljen sistem meril in kazalcev bo omogočil pregledin nadzor nad izvajanjem zastavljenih ciljev ter hitro in učinkovito ukrepanje ob odstopanjih alispremenjenih pogojih za njihovo uresničevanje.Iz Ocene stanja in teženj v prostoru Slovenije izhaja, da so pri urejanju prostora med najbolj perečimivprašanji predvsem: neustrezne pravne in upravne podlage prostorskega razvoja, odsotnost regionalneravni planiranja in neusklajenost sektorskih planov. Na občinski ravni gre najpogosteje za težave, povezanez zastarelo in neučinkovito zakonodajo ter pomanjkanjem podzakonskih aktov in navodil, razmejitvijopristojnosti med državo in lokalno skupnostjo, neusklajenostjo planov z dejanskimi potrebami terpoenostavitvijo planerskih postopkov. Številne težave so posledica improvizacij, pomanjkanja dolgoročnerazvojne strategije, neusklajenosti pri posegih v prostor z dolgoročnimi posledicami itd. Prostorski razvoj ječedalje bolj posledica stihijskih in parcialnih interesov ter pobud.K temu je brez dvoma prispeval tudi način planiranja po področjih. Čeprav so bile nekatere področnerešitve preverjene in usklajene na ravni obstoječega plana, je bil dosedanji način organizacije dejavnosti vprostoru namenjen večinoma zadovoljevanju potreb po prostoru na posameznih področjih. Zaradipomanjkanja celovite predstave o želenem prostorskem razvoju je bila priprava planskih dokumentovdržave in občin omejena zgolj na iskanje ustreznih lokacijskih rešitev za uresničevanje različnih razvojnihpobud. Neučinkovitost urejanja prostora je bila še posebej vidna pri razvoju naselij. Tudi krajina se je vdosedanjem sistemu urejanja prostora obravnavala bolj ali manj parcialno.Neučinkovitost urejanja prostora je tudi posledica nesorazmerja med centralizacijo dejavnosti prostorskeganačrtovanja na državni ravni in njene razdrobljenosti na ravni občin. Procesa sta posledica in rezultatrazvoja komunalnega sistema v dveh značilnih obdobjih. Trideset let, med letoma 1964–1994, je urejanjeprostora potekalo znotraj takratnih 60 občin, po tem obdobju pa poteka na ravni države in 192 sedanjihobčin. Zaradi ukinitve prejšnjih občin je razpadel sistem strokovnih zavodov, ki ga regijska urbanističnainstitucionalna zgradba še ni nadomestila.Iz Ocene stanja in teženj v prostoru Slovenije je tudi razvidno, da v Sloveniji še ni primernega usklajevanjamed zemljiško in stanovanjsko politiko ter politiko urejanja prostora, zaradi česar neracionalnogospodarimo z zemljišči, neučinkovito vlagamo v pridobivanje in opremljanje zemljišč ter s preskromnoponudbo zemljišč za graditev omogočamo in podpiramo špekulacije.Ocena stanja in teženj v prostoru Slovenije je bila zasnovana na teh strokovnih gradivih:· Analizi stanja v prostoru ter Analizi razvojnih teženj v osemdesetih in devetdesetih letih za poselitev,infrastrukturo in krajino ter regionalni prostorski razvoj;· Analizi vsebinske zasnove in strukture politik ter drugih dokumentih z vidika ciljev in smernic, in sicer naravni Evropske unije, evropskih regij (CADSES – države Srednje Evrope, Podonavja in Sredozemlja,alpski lok, baltiške države, ...), posameznih članic Evropske unije in sosednjih držav;· posebnih raziskovalnih nalogah s področja urejanja prostorskega razvoja, metodologije vrednotenjaprostorskih politik in strategij, usklajevanja prostorskih vidikov v razvojnih strategijah vladnih resorjev,prostorskega in regionalnega razvoja Slovenije z vidika evropskega povezovanja ter temeljnih družbenihvrednot;· ekspertizah 30 strokovnjakov in interdisciplinarno zasnovanih skupin s področja planiranja ternaravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved o perečih vprašanjih prostorskega razvoja ter možnihscenarijih prihodnjega razvoja;· prispevkov posameznih sektorjev k analizi stanja na posameznih področjih (kmetijstvo, gozdarstvo,infrastruktura, varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine idr.) kot bistvenih elementov zausklajevanje interesov v prostoru;54