OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

IUvod1.1.Namen Ocene stanja in teženj v prostoruProstor se zaradi dinamičnih naravnih,gospodarskih in družbenorazvojnih procesovnenehno spreminja. Najmočneje prav gotovovplivajo:· človekove dejavnosti, ki v fizičnih strukturahprostora puščajo izrazite (vidne in nevidne)posledice,· odnos do varstva naravnih vrednot in kulturnedediščine kot tudi· spontani naravni procesi.Ocena stanja in teženj v prostoru Slovenije(v nadaljnjem besedilu Ocena stanja) v skladu zdejavnostjo Ministrstva za okolje in prostorpoudarja glavne značilnosti slovenskega prostorater opozarja na najbolj pereča vprašanjaprostorskega razvoja in sedanjega sistemaprostorskega načrtovanja. Pri tem je v Slovenijitako kot drugod v Evropi poglavitna nalogaurejanja prostora zagotavljanje vzdržnega razvojaob varčni rabi prostora in naravnih dobrin ter obupoštevanju zahtev varovanja okolja in narave.V preteklem obdobju se v Sloveniji spremembe vprostoru niso dovolj sistematično spremljale.Kljub številnim poskusom stroke v obdobju medsprejetjem Resolucije o poglavitnih smotrih insmernicah urejanja prostora (1973) in sistemskezakonodaje o urejanju prostora (1984–1986), da bicelovito predstavila stanje in težnje v prostoru, jePoročilo o urejanju prostora obravnavalaSkupščina SRS šele v letih 1987 in 1988(Poročevalec Skupščine SR Slovenije, št. 23,1987). Že takrat se je pokazala potreba po prenovisistema urejanja prostora, ki ni zmogel sleditispremembam gospodarskega in družbenegarazvoja. V primerjavi s Poročilom o urejanjuprostora, ki je poleg predstavitve stanja vsebovalotudi sklepe in priporočila za nadaljnje ravnanje,želi sedanja Ocena stanja le poudariti najboljpereča vprašanja slovenskega prostora teropozoriti na sistemske pomanjkljivosti, zaradikaterih ni bilo mogoče pripraviti celovitegaporočila o stanju in težnjah na področju urejanjaprostora že v tem trenutku. V desetletju poosamosvojitvi Slovenije je to prvi poskusocenjevanja sprememb v prostoru, ki so nastale pozamenjavi družbenogospodarskega sistema inmočno vplivajo tudi na prostorski razvoj.Ocena stanja je nujna podlaga in utemeljitevPolitike urejanja prostora Republike Slovenije iniz nje izhajajoče vrste dokumentov, ki bodopovezani v enoten sistem urejanja prostora(Zakon o urejanju prostora, Prostorska zasnovaSlovenije idr.).Pomeni izhodišče za temeljne cilje in usmeritveprostorskega razvoja ter podlago za uveljavitevučinkovitega sistema urejanja prostora.Hkrati pomeni tudi izhodišče za pripravo enotnemetodologije z merili in kazalci za stalnospremljanje stanja in teženj v prostoru(monitornig), ki bo podlaga za pripravo rednihporočil o stanju in težnjah na področju urejanjaprostora. Vzpostavljen sistem meril in kazalcevbo omogočil pregled in nadzor nad izvajanjemzastavljenih ciljev ter hitro in učinkovitoukrepanje ob ugotovljenih odstopanjih alispremenjenih pogojih.1.2. Izhodišča za ocenjevanje stanja v prostoruZagotavljanje vzdržnega prostorskega razvoja jeodvisno od številnih dejavnikov, katerih skupniimenovalec je stopnja gospodarske in družbenerazvitosti. V Sloveniji gospodarski razvoj nepovzroča neobvladljivih vplivov, razen na nekaterihomejenih in posebej obremenjenih območjih.Družbena razvitost pa skupaj z instrumenti javneganadzora omogoča ohranjanje okolja na dokaj visokikakovostni ravni in terja spoštovanje vsehmednarodno sprejetih obveznosti.Temeljni cilji urejanja prostora, sprejeti z Resolucijoo poglavitnih smotrih in smernicah za urejanjeprostora leta 1973 (Uradni list SRS, št. 43/73),kljub spremembam družbenopolitičnega sistema,novim pogojem gospodarjenja ter povezovanjuSlovenije z Evropo in preostalim svetom, še vednoveljajo. Ti temeljni cilji so:· zagotavljanje kakovostnega okolja, ki boomogočalo zdravo in humano življenje,upoštevajoč značilnosti slovenske dežele, njenihkrajinskih območij in drugih kakovosti, razvojpolicentričnega urbanega sistema, ki bo kotzavestna odločitev za bolj uravnoteženoprostorsko porazdelitev stanovanj in delovnihmest s posebnim poudarkom na porazdelitvicentralnih funkcij (terciarnih in kvartarnihdejavnosti) omogočal enakovredni razvoj za vseprebivalce, ter· usklajena namenska raba vseh površin intakšna porazdelitev gospodarskih dejavnosti, kibo omogočala najugodnejši gospodarski razvoj,4