OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije
OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije
Sklepne ugotovitveXOcena stanja je temeljni dokument za oblikovanjenove Politike urejanja prostora Republike Slovenije,Zakona o urejanju prostora, Prostorske zasnoveSlovenije ter drugih dokumentov, ki bodo ogrodjeprihodnjega sistema urejanja prostora. V Ocenistanja so na kratko prikazane in obravnavane vseglavne dejavnosti, ki vplivajo na urejanje prostorain prostorski razvoj sploh. Iz širokega razponaprepoznanih vprašanj še posebej izstopajo velikerazlike v prostorskem razvoju regij, neenakomerenurbani razvoj, povezan s pomanjkanjeminstrumentov zemljiške in stanovanjske politike,pritiski suburbanizacije ob avtocestnem križu,stihijska in nenadzorovana razpršena gradnja, velikdelež nezakonitih oziroma tako imenovanih črnihgradenj, degradirana urbana in druga območja,propadanje starih industrijskih mest, nenačrtna inpomanjkljiva prenova mestnih jeder, slabainfrastrukturna opremljenost naselij, nerešenovprašanje ravnanja z odpadki, prestrukturiranjepodeželskega prostora zaradi spremenjene vlogekmetijstva, obsežno zaraščanje kmetijskih površin zgozdom, slabe prometne povezave ob sicerrazvejanem cestnem omrežju, premajhen poudarekna železniškem prometu in nezadostna mrežajavnih prevoznih sredstev, slaba sistemska rešitevvarstva kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urejenihnaselij, nespoštovanje in neupoštevanje predpisov ourejanju prostora, pomanjkanje regionalne ravnikot vmesnega člena med državno in lokalnoupravno organiziranostjo, pomanjkanje ustreznihkadrov ter nepovezano delovanje sektorjev.Ocena stanja temelji na ciljih in usmeritvahvzdržnega prostorskega razvoja, ki se ne uveljavljale v Sloveniji, temveč v širšem mednarodnemprostoru. S tega vidika mora tudi Slovenija v sicerostri konkurenci evropskih držav in regij izkoristitivse primerjalne prednosti svojega prostora. Te sozlasti prometna lega in vozlišča, naravne lepote zaturistični razvoj, raznolikost krajin, vodno bogastvoipd. Takšna usmeritev je pomembna tudi zaEvropsko unijo kot celoto, ki želi ustvaritikonkurenčen gospodarski prostor v tekmovanjusvetovnih regij in zato najbolje izkoristiti prednostisvojega, evropskega prostora. Vztrajanje zgolj priobstoječih prednostnih usmeritvah, monopolnihpoložajih posameznih sektorjev in samozadostnostinjihovih razvojnih ciljev bi Slovenijo le oddaljilo odskupnih prizadevanj za sooblikovanje enotnegaevropskega gospodarskega in fizičnega prostora.Evropskih pobud torej ne smemo razumeti kotgrožnjo in ogrožanje narodne suverenosti ternedotakljivosti, temveč predvsem kot priložnost,ki jo ponuja širše evropsko povezovanje za hitrejšedoseganje uravnoteženosti z najrazvitejšimi deliEvropske unije.Slovenija mora ustvariti uravnoteženo omrežje mestin drugih naselij, ki bo delovalo usklajeno na vsehravneh ter bo sposobno sodelovati s sosednjimidržavami in državami Evropske unije ter z njimitekmovati. Pri tem je pomembna predvsem vlogaLjubljane v omrežju evropskih mest, Ljubljane inMaribora v omrežju srednjeevropskih mest,somestja Piran-Izola-Koper v omrežju sredozemskihmest, Kopra v omrežju severnojadranskih pristaniščter drugih, predvsem obmejnih regionalnih središčv smislu evropskega povezovanja nacionalnih inregionalnih omrežij naselij.Podeželska mesta in druga naselja se bodo tudi vprihodnje zmerno zgoščevala, skrbela za razvojraznovrstnih storitev in proizvodnih dejavnosti terdelovnih mest, kar bo preprečilo praznjenjepodeželja in sedanje neracionalne, drage in okoljuškodljive vsakodnevne selitvene tokove na območjanajvečjih zgostitev delovnih mest in storitev. Vpodeželskih naseljih in na podeželju sploh pa botreba predvsem usmerjati poselitev v strnjenanaselja, zadovoljevati potrebe po poselitvenihpovršinah prednostno omrežju mest in drugihnaselij, prometno ustrezno povezanih in z ustreznokomunalno infrastrukturo, preprečevati možnostpostavitve objektov zunaj določenih območij,usmerjati kmetijsko gradnjo in gradnjo počitniškihhišic na določena območja ter ohranjati kulturnokrajino in identiteto naselij (tudi s prenovoobstoječega stavbnega sklada).Vzdržni prostorski razvoj je mogoč le z njegovimuspešnim uresničevanjem, zato med glavne ciljeurejanja prostora spadajo tudi:· odpravljanje posledic pravnega neredaoziroma vzpostavljanje novega sistemaurejanja prostora;· uveljavitev celovitega sklopa instrumentov zaodpravo sedanjih pomanjkljivosti in podporoprihodnjemu sistemu urejanja prostora;· zagotavljanje javnega interesa in stalnegausklajevanja nasprotujočih si interesov vprostoru;· vzpostavljanje regionalne usklajenostiupravljanja prostora zlasti na ravni strateškihlokacijskih odločitev;· odpravljanje posledic osiromašenja strokovnihslužb in neučinkovite uprave zaradi stihijskedelitve občin ter nejasne delitve odgovornosti45
Xmed državo in lokalno samoupravo;· zagotavljanje usklajenega medsektorskegadogovarjanja in zagotavljanja sinergističnihučinkov pri določanju prednostnih nalog;· sodobno razumevanje tržnih načel vzemljiškem gospodarstvu ob upoštevanju, da jeprostor omejena dobrina in da moramo vprostoru mest in somestij varovati dolgoročnejavne interese;· finančno usposabljanje občin in mest zasamostojno vodenje investicijske politike napodročju stavbnozemljiškega gospodarstva ininfrastrukturnega opremljanja prostora;· zagotavljanje prostorskih ukrepov v skladu zdemografsko politiko;· zagotavljanje politične neodvisnosti služb, kimorajo stalno skrbeti za urejanje prostora;· zagotavljanje izobraževanja in raziskovalnedejavnosti;· vzpostavljanje predstavitvenih dejavnosti vzvezi z dobrimi prostorskimi rešitvami;· razumevanje ter razvijanje človekovih indružbenih vrednot, ki zadevajo odnos dookolja in prostora, pa tudi do sobivanja vurbanem oziroma urbaniziranem prostoru;· vzpostavljanje učinkovite udeležberazličnih organizacij in prebivalstva priodločanju o urejanju prostora.Za izboljšanje ugotovljenega stanja je zelopomembna tudi napovedana celovita reformasistema urejanja prostora (priprava novega zakonao urejanju prostora, resolucije o politikiprostorskega razvoja ter nove prostorske zasnovedržave), v kateri bodo vzdržne razvojne usmeritveše bolj poudarjene. Glavni ukrepi reforme bodoučinkovitejši nadzor v prostoru nad izvajanjemzakonodaje, povečanje državnega proračuna zanaložbe v prostor in okolje, odpravljanje upravnihin drugih ozkih grl pri izvajanju zakonodaje innadzoru nad njenim izvajanjem ter izboljševanjeprostorskih, gospodarskih in socialnihinstrumentov.46
- Page 2 and 3: December2 0 0 1Ocena stanja in tež
- Page 4 and 5: VsebinaI Uvod 41.1 Namen Ocene stan
- Page 6: Iupoštevajoč naravne vire in prim
- Page 9 and 10: IITabela: Gostota poseljenosti - š
- Page 11 and 12: IITabela:Bruto domači proizvod, te
- Page 13 and 14: IItudiadministrativno-upravne enote
- Page 15 and 16: IV Razvoj omrežja mest in drugih n
- Page 17 and 18: IVPrikaz obstoječega omrežja mest
- Page 19 and 20: IVTabela: Razrez sredstev za pridob
- Page 21 and 22: V5.Težko dostopna podeželska obmo
- Page 23 and 24: Tabela: Spreminjanje zemljiških ka
- Page 25 and 26: VPomembna turistična središča in
- Page 27 and 28: VIInfrastrukturna opremljenost pros
- Page 29 and 30: VI6.2. Stanje na področju telekomu
- Page 31 and 32: VISlovenije in Madžarske ter Hrva
- Page 33 and 34: VITabela: Nastanek odpadkov glede n
- Page 35 and 36: VIIpovršino 37 km 2 . Velik del po
- Page 37 and 38: VIIvisokogorskimi kmetijami, planš
- Page 39 and 40: VIIZasnova varstva naravnih vrednot
- Page 41 and 42: VIIIspremljanje stanja (monitoring)
- Page 43 and 44: VIIIzemljišču, na katerem je s pr
- Page 45: VIIICilj je omogočiti vsem zainter
- Page 49 and 50: X33. Kos, D., Mlinar, Z., Toš, N.,
- Page 51 and 52: XMednarodni dokumenti92. AGENDA 200
- Page 53 and 54: X165. Zakon o spodbujanju skladnega
- Page 55 and 56: Obrazložitev Ocene stanja in teže
Xmed državo <strong>in</strong> lokalno samoupravo;· zagotavljanje usklajenega medsektorskegadogovarjanja <strong>in</strong> zagotavljanja s<strong>in</strong>ergističnihuč<strong>in</strong>kov pri določanju prednostnih nalog;· sodobno razumevanje tržnih načel vzemljiškem gospodarstvu ob upoštevanju, da jeprostor omejena dobr<strong>in</strong>a <strong>in</strong> da moramo v<strong>prostoru</strong> mest <strong>in</strong> somestij varovati dolgoročnejavne <strong>in</strong>terese;· f<strong>in</strong>ančno usposabljanje obč<strong>in</strong> <strong>in</strong> mest zasamostojno vodenje <strong>in</strong>vesticijske politike napodročju stavbnozemljiškega gospodarstva <strong>in</strong><strong>in</strong>frastrukturnega opremljanja prostora;· zagotavljanje prostorskih ukrepov v skladu zdemografsko politiko;· zagotavljanje politične neodvisnosti služb, kimorajo stalno skrbeti za urejanje prostora;· zagotavljanje izobraževanja <strong>in</strong> raziskovalnedejavnosti;· vzpostavljanje predstavitvenih dejavnosti vzvezi z dobrimi prostorskimi rešitvami;· razumevanje ter razvijanje človekovih <strong>in</strong>družbenih vrednot, ki zadevajo odnos dookolja <strong>in</strong> prostora, pa tudi do sobivanja vurbanem oziroma urbaniziranem <strong>prostoru</strong>;· vzpostavljanje uč<strong>in</strong>kovite udeležberazličnih organizacij <strong>in</strong> prebivalstva priodločanju o urejanju prostora.Za izboljšanje ugotovljenega <strong>stanja</strong> je zelopomembna tudi napovedana celovita reformasistema urejanja prostora (priprava novega zakonao urejanju prostora, resolucije o politikiprostorskega razvoja ter nove prostorske zasnovedržave), v kateri bodo vzdržne razvojne usmeritveše bolj poudarjene. Glavni ukrepi reforme bodouč<strong>in</strong>kovitejši nadzor v <strong>prostoru</strong> nad izvajanjemzakonodaje, povečanje državnega proračuna zanaložbe v prostor <strong>in</strong> okolje, odpravljanje upravnih<strong>in</strong> drugih ozkih grl pri izvajanju zakonodaje <strong>in</strong>nadzoru nad njenim izvajanjem ter izboljševanjeprostorskih, gospodarskih <strong>in</strong> socialnih<strong>in</strong>strumentov.46
Change language