OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

Sklepne ugotovitveXOcena stanja je temeljni dokument za oblikovanjenove Politike urejanja prostora Republike Slovenije,Zakona o urejanju prostora, Prostorske zasnoveSlovenije ter drugih dokumentov, ki bodo ogrodjeprihodnjega sistema urejanja prostora. V Ocenistanja so na kratko prikazane in obravnavane vseglavne dejavnosti, ki vplivajo na urejanje prostorain prostorski razvoj sploh. Iz širokega razponaprepoznanih vprašanj še posebej izstopajo velikerazlike v prostorskem razvoju regij, neenakomerenurbani razvoj, povezan s pomanjkanjeminstrumentov zemljiške in stanovanjske politike,pritiski suburbanizacije ob avtocestnem križu,stihijska in nenadzorovana razpršena gradnja, velikdelež nezakonitih oziroma tako imenovanih črnihgradenj, degradirana urbana in druga območja,propadanje starih industrijskih mest, nenačrtna inpomanjkljiva prenova mestnih jeder, slabainfrastrukturna opremljenost naselij, nerešenovprašanje ravnanja z odpadki, prestrukturiranjepodeželskega prostora zaradi spremenjene vlogekmetijstva, obsežno zaraščanje kmetijskih površin zgozdom, slabe prometne povezave ob sicerrazvejanem cestnem omrežju, premajhen poudarekna železniškem prometu in nezadostna mrežajavnih prevoznih sredstev, slaba sistemska rešitevvarstva kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urejenihnaselij, nespoštovanje in neupoštevanje predpisov ourejanju prostora, pomanjkanje regionalne ravnikot vmesnega člena med državno in lokalnoupravno organiziranostjo, pomanjkanje ustreznihkadrov ter nepovezano delovanje sektorjev.Ocena stanja temelji na ciljih in usmeritvahvzdržnega prostorskega razvoja, ki se ne uveljavljale v Sloveniji, temveč v širšem mednarodnemprostoru. S tega vidika mora tudi Slovenija v sicerostri konkurenci evropskih držav in regij izkoristitivse primerjalne prednosti svojega prostora. Te sozlasti prometna lega in vozlišča, naravne lepote zaturistični razvoj, raznolikost krajin, vodno bogastvoipd. Takšna usmeritev je pomembna tudi zaEvropsko unijo kot celoto, ki želi ustvaritikonkurenčen gospodarski prostor v tekmovanjusvetovnih regij in zato najbolje izkoristiti prednostisvojega, evropskega prostora. Vztrajanje zgolj priobstoječih prednostnih usmeritvah, monopolnihpoložajih posameznih sektorjev in samozadostnostinjihovih razvojnih ciljev bi Slovenijo le oddaljilo odskupnih prizadevanj za sooblikovanje enotnegaevropskega gospodarskega in fizičnega prostora.Evropskih pobud torej ne smemo razumeti kotgrožnjo in ogrožanje narodne suverenosti ternedotakljivosti, temveč predvsem kot priložnost,ki jo ponuja širše evropsko povezovanje za hitrejšedoseganje uravnoteženosti z najrazvitejšimi deliEvropske unije.Slovenija mora ustvariti uravnoteženo omrežje mestin drugih naselij, ki bo delovalo usklajeno na vsehravneh ter bo sposobno sodelovati s sosednjimidržavami in državami Evropske unije ter z njimitekmovati. Pri tem je pomembna predvsem vlogaLjubljane v omrežju evropskih mest, Ljubljane inMaribora v omrežju srednjeevropskih mest,somestja Piran-Izola-Koper v omrežju sredozemskihmest, Kopra v omrežju severnojadranskih pristaniščter drugih, predvsem obmejnih regionalnih središčv smislu evropskega povezovanja nacionalnih inregionalnih omrežij naselij.Podeželska mesta in druga naselja se bodo tudi vprihodnje zmerno zgoščevala, skrbela za razvojraznovrstnih storitev in proizvodnih dejavnosti terdelovnih mest, kar bo preprečilo praznjenjepodeželja in sedanje neracionalne, drage in okoljuškodljive vsakodnevne selitvene tokove na območjanajvečjih zgostitev delovnih mest in storitev. Vpodeželskih naseljih in na podeželju sploh pa botreba predvsem usmerjati poselitev v strnjenanaselja, zadovoljevati potrebe po poselitvenihpovršinah prednostno omrežju mest in drugihnaselij, prometno ustrezno povezanih in z ustreznokomunalno infrastrukturo, preprečevati možnostpostavitve objektov zunaj določenih območij,usmerjati kmetijsko gradnjo in gradnjo počitniškihhišic na določena območja ter ohranjati kulturnokrajino in identiteto naselij (tudi s prenovoobstoječega stavbnega sklada).Vzdržni prostorski razvoj je mogoč le z njegovimuspešnim uresničevanjem, zato med glavne ciljeurejanja prostora spadajo tudi:· odpravljanje posledic pravnega neredaoziroma vzpostavljanje novega sistemaurejanja prostora;· uveljavitev celovitega sklopa instrumentov zaodpravo sedanjih pomanjkljivosti in podporoprihodnjemu sistemu urejanja prostora;· zagotavljanje javnega interesa in stalnegausklajevanja nasprotujočih si interesov vprostoru;· vzpostavljanje regionalne usklajenostiupravljanja prostora zlasti na ravni strateškihlokacijskih odločitev;· odpravljanje posledic osiromašenja strokovnihslužb in neučinkovite uprave zaradi stihijskedelitve občin ter nejasne delitve odgovornosti45