OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

VIIIinteres ter upoštevati dolgoročnejše potrebeprostorskih skupnosti in seveda tudi države kotcelote. Zato si je treba prizadevati za čim večjodecentralizacijo na ravni lokalnih skupnostipredvsem glede odgovornosti, izvajanja politik,pristojnosti pri odločanju in uporabi virov(človeških, tehničnih in finančnih).Ciljev smotrnega usmerjanja prihodnjihprostorskorazvojnih procesov ni mogoče doseči brezustvarjanja razmer za uspešno strategijo, in sicer :davčno in institucionalno, finančno in ekonomsko,ekološko tehnološko in tehnično, promocijsko inparticipativno.V sistemu tržnega ali socialno tržnega gospodarstvaje vlogo države (kot varuhinje javnega interesa indobrin splošnega pomena, pa tudi kotspodbujevalke učinkovitega vzpostavljanja skupnihinteresov ter partnerstva zasebnega in javnegasektorja) mogoče zagotavljati predvsem z davčnimiin finančnimi instrumenti. Mednje sodi tudizagotavljanje možnosti za prednostni nakupstavbnih in drugih zemljišč, ki so potrebna zavelike razvojne projekte ali socialno in ekološkoobčutljive dejavnosti.Pri razvoju lastnih zmogljivosti ininstitucionalnem razvoju je Slovenija meddrugim izdelala program spodbujanja lokalnihzaposlitvenih pobud, ki pospešuje razvojinfrastrukturne mreže in instrumentov zavzpostavljanje razvojnih partnerstev na lokalni inregionalni ravni. Tako skušamo zagotoviti celovitrazvoj lokalnih skupnosti.Junija 1999 je bil sprejet Zakon o spodbujanjuskladnejšega regionalnega razvoja, ki določacilje, načela, organizacijo spodbujanja skladnegaregionalnega razvoja, dodeljevanje razvojnihspodbud ter merila za opredelitev območij sposebnimi razvojnimi vprašanji, predstavljanacionalne planske dokumente med drugim tudipo medmrežju, in sicer na spletni strani VladeRepublike Slovenije, na področju vodenja invzdrževanja prostorskih podatkov izvaja obsežnenaloge predvsem v zvezi z ažuriranjem inposodobitvijo zemljiškega katastra; poteka razpisza digitalizacijo katastra zemljišč in nepremičnins sofinanciranjem mednarodnih ustanov(programa PHARE, Svetovne banke in drugih),leta 1999 je bila ustanovljena tudi Agencija RSza regionalni razvoj, ki je pristojna zaspodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja insodeluje z regionalnimi razvojnimi agencijami (tese ustanavljajo po načelu subsidiarnosti, obdržavnem interesu pa na pobudo Agencije),ustanovljeni so bili Stanovanjski sklad RS terobčinski stanovanjski skladi, katerih namen jefinanciranje nacionalnega stanovanjskegaprograma oz. spodbujanje stanovanjske gradnje,prenove in vzdrževanja stanovanj terstanovanjskih hiš.8.6. Sodelovanje javnosti pri prostorskemplaniranjuSodelovanje javnosti in državljanov pri prostorskemplaniranju je eden bistvenih elementov strategijevzdržnega prostorskega razvoja, ki je zelo občutljivz vidika preobrazbe družbe in družbenih vrednot.Sistemske spremembe v zadnjih letih so močnovplivale na stališča do tega vprašanja. Sodelovanjejavnosti je z razvojem ustanov civilne družbe in zobdobjem socialističnega samoupravnega sistemaprešlo zelo zanimive faze in se razvilo v močno silovpliva na prostorske odločitve na vseh ravnehpolitičnega življenja. V vaških naseljih ponekodostajajo močni tradicionalni sistemi neformalnegaodločanja. Za udeležbo javnosti in za sodelovanjepri planiranju lahko rečemo, da sta zagotovljena vveljavnih zakonih in uveljavljena v praksi. Družbenasprejemljivost objektov in dejavnosti, ki posegajo vlokalno okolje, tako temelji na dejavni udeležbilokalnega prebivalstva pri soodločanju onačrtovanih posegih v okolje. To se trenutnovečinoma kaže kot nasprotovanje ter kot odločen inle redko utemeljen “ne”. Soodločanje lokalnegaprebivalstva se v praksi kaže kot vzvodnasprotovanja posegom v lokalno okolje, zato so vpraksi le redki teh projektov tudi uresničeni (npr.regionalna središča za ravnanje z odpadki,odlagališče srednje in nizko radioaktivnihodpadkov, ...).Nezmožnost preseganja sindroma NIMBY (Not InMy Back Yard) izhaja iz komunikacijskeusposobljenosti strokovnih nosilcev posegov vprostor in iz uveljavljenih procesov odločanja, kiupoštevajo zgolj tehnološke vidike gradnje objektov,popolnoma pa zanemarjajo socialno-prostorskevidike. Zaradi neskladja in praznine privključevanju javnosti, nastale s spremembodružbenega sistema, se je v Sloveniji okrepil tudisindrom LULU (loccaly unwanted land use) zaskoraj vsak poseg v prostor.43