OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

VIIIspremljanje stanja (monitoring), izobraževanje,ustanavljanje razvojnih središč, sodelovanjejavnosti pri posegih v prostor, urejanje in razvojtrga nepremičnin itd. Posebna oblika so tudispodbujevalni in omejevalni instrumenti.Spodbujevalni instrumenti se pojavljajo predvsem vobliki subvencioniranja, dodeljevanja pomoči,koncesij, različnih vlaganj in posojil, omejevalni pakot omejevanje vlaganj, predkupna pravica,obvezna zložba in parcelacija stavbnih zemljišč terzajemanje povečanja vrednosti zemljišča. Pravni redje temeljna predpostavka za delovanje sistema napodlagi tržnih zakonitosti, ki pa ne sme povzročatinegativnih socialnih, ekoloških in drugih posledic.Temeljne značilnosti obstoječega sistema urejanjaprostora so:· sekundarna zakonodaja za izvajanje in nadzornad izvajanjem zakonodaje ni v celotipripravljena, nedorečeno in pomanjkljivomedsektorsko usklajevanje,· nedorečeno razmerje med razvojno innormativno vsebino prostorskih dokumentov,· slabo opredeljeno razmerje med javnim inzasebnim interesom,· prepogoste spremembe občinskih prostorskihplanov ob dolgotrajnih postopkih,· pomanjkanje meril in kazalcev za spremljanjestanja in teženj v prostoru ter spremljanjeizvajanja zakonskih določil,· slab nadzor nad posegi v prostor in neuspešnodelovanje inšpekcijskih služb,· pomanjkanje posrednih instrumentov zazagotavljanje učinkovitega urejanja prostora.8.2. Regionalna členitevS prvim januarjem 1995 se je uveljavila lokalnasamouprava, ko je prejšnjih 60 občin, ki so bilepolitično gledano podaljšek državne uprave,razpadlo v 147 manjših lokalnih skupnosti. Drugadelitev občin je bila izvedena leta 1998, ko se jenjihovo število povečalo na sedanjih 192 lokalnihskupnostih in se za zdaj še ni ustalilo, saj še vednoobstajajo težnje po njihovi nadaljnji delitvi. Zakon olokalni samoupravi je prinesel tudi novo, vendar šene dovolj natančno razdelitev pristojnosti gledeposameznih področij med občino in državo. Noveobčine so morale prevzeti skrb za planiranje naravni občin, državna uprava pa državno načrtovanjein usmerjanje ter nadzor nad izvajanjem zakonov.Zakonsko pa moramo opredeliti še medobčinskeobveznosti pri upravljanju urbane infrastruktureter delovanje javnega prevoza in drugihmestuslužnih storitev. V zvezi s tem bo trebarevidirati tudi sistem obdavčenja in vzpostavitidelitvene načine.Urejanje prostora je v Sloveniji razdeljeno na dveravni: državno in lokalno. Razdelitev pristojnostidoloča vrsta zakonov o urejanju prostora in lokalnisamoupravi, vendar pomanjkanje druge stopnjelokalne samouprave ovira tudi dokončno reformourejanja prostora in onemogoča reševanje številnihdrugih vprašanj. Upravni aparat ni jasno oblikovan,njegove pristojnosti so nedorečene, planiranje inupravljanje prostora je organizacijsko in medposameznimi sektorji na ravni države in na ravniobčin slabo povezano. Manjka ključna vmesnaregijska raven, na kateri bi moralo podobno kot vdrugih evropskih državah potekati usklajevanjeinteresov med lokalnimi skupnostmi in državo glederazvoja. Neposredno razmerje med državo inobčinami (brez vmesne stopnje organiziranosti)verjetno prispeva tudi k manjši pripravljenostiobčin, da bi odločneje urejale lokalne zadeve, in kpovečanim pričakovanjem pomoči države.Regionalna razdelitev Slovenije je pomembna tudizaradi možnosti uspešnejšega vključevanja v širšoevropsko skupnost, v kateri regije pridobivajopomen na račun države, in uveljavljanja lastnihinteresov v tej skupnosti. Ustanovitev regij je zatoeden izmed glavnih ciljev regionalnega razvojaSlovenije, s čimer bo dosežen skladnejši regionalnirazvoj, še posebej na prednostnih območjih:· z najnižjo stopnjo razvitosti, še posebej tistih, kipo vrednosti BDP, po kupni moči na prebivalcaali stopnji brezposelnosti najbolj negativnoodstopajo od državnega povprečja;· s posebnimi razvojnimi vprašanji, kot sogospodarsko šibka območja, območja sstrukturnimi težavami in visoko brezposelnostjoter razvojno omejevana obmejna območja inobmočja z omejenimi razvojnimi dejavniki;· obmejna območja;· kjer živita madžarska in italijanska narodnostnaskupnost ter romska etnična skupnost.Zaradi pomanjkanja regionalne ravni v Slovenijilahko ugotovimo, da je v sedanjem trenutkulokalna raven tista, na kateri se operacionaliziranajveč pobud in prostorskih rešitev, zato jesmiselno pretehtati ter natančneje določiti, kakšnenaj bodo v prihodnosti pristojnosti lokalneskupnosti pri urejanju prostora na vseh področjih.40