OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

Prostorsko planiranje in institucionalni razvojVIII8.1. Sistem prostorskega planiranjaSlovenija ima krovno prostorsko zakonodajo (Zakono urejanju prostora, Zakon o urejanju naselij indrugih posegov v prostor, Zakon o stavbnihzemljiščih, Zakon o varstvu okolja idr.), katere ciljin načelo sta vzdržni razvoj, vendar pa sekundarnazakonodaja za izvajanje in nadzor nad izvajanjemzakonodaje še ni v celoti pripravljena. Glede naspremembe v političnem in gospodarskem sistemunastaja nov Zakon o urejanju prostora, ki naj bi todejavnost v celoti uskladil z novimi ustavnimidanostmi, kot so politični pluralizem, zasebnolastništvo, tržno gospodarstvo in tudi nova razmerjamed lokalno skupnostjo in državo. Tako sopristojna ministrstva prevzela odgovornost zaprostorsko načrtovanje dejavnosti, lokalneskupnosti pa so v svojih prostorskih planih dolžneupoštevati izhodišča državnega plana. Kot primernaj navedemo Ministrstvo za obrambo, saj jeprostorsko načrtovanje obrambe prešlo v izključnodržavno pristojnost, medtem ko je načrtovanjevarstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vpristojnosti lokalnih skupnosti, ki načrtujejoprostorski razvoj skladno z občinskimi načrtizaščite in reševanja.Sistem prostorskega planiranja v Sloveniji nizgrajen do te mere, da bi zagotavljal celovite invsestransko usklajene posege v prostor.Razveljavljen sistem družbenega planiranja še nidobil nadomestila, ki bi v ključnih delih povezovalosocialno in ekonomsko planiranje. Posledica tega jepomanjkljivo in nedorečeno medsektorskousklajevanje ter nedorečeno horizontalno invertikalno povezovanje med nosilci planiranja.Pomanjkljivost sistema se kaže tudi v šibkejšiinstitucionalni organiziranosti urejanja prostora.V sedanjem sistemu prostorskega planiranja je enavečjih pomanjkljivosti nedorečeno razmerje medrazvojno in normativno vsebino prostorskihdokumentov. Prostorski plan je predvsemnormativni akt, ki je pravna podlaga za pripravoizvedbenih aktov. Na parcelo natančno pripravljenkartografski del dolgoročnega plana občine je naeni strani za dokument razvojne narave prevečnatančen, na drugi pa pogosto nima izdelane vizijeprostorskega razvoja dejavnosti v daljšem časovnemobdobju. Zaradi dolgotrajnega postopkaspreminjanja prostorskih planov je prilagajanjeobstoječim razmeram nepriljubljeno, zaradi česarse uporabniki zavzemajo za ohlapnejša določila, kiomogočajo več manevrskega prostora pri izvajanju,s tem pa tudi odklonov od planskih usmeritev.Slabo opredeljeno razmerje med javnim inzasebnim interesom ter nedorečen pojem javnegadobra dodatno zmanjšujeta pomen planskih določilin zavezanost tem določilom.Pri tem v načrtovalski praksi ugotavljamo, da nitizakonodajna niti prostorskoplanerska plat nesledita družbenim in političnim spremembam.Tako se številni občinski plani prepogostospreminjajo, medtem ko zasnova namenske rabeizkazuje nepozidana stavbna zemljišča v obsegu, kimočno presega srednjeročne potrebe in s temzakonito dopušča razpršeno gradnjo. Vendarmoramo ugotoviti, da k temu veliko prispevasistemsko neustrezno zastavljeno varstvo kmetijskihzemljišč, še zlasti znotraj infrastrukturnih in dobrodostopnih ureditvenih območij naselij. Na lokalniravni sta pri dejavnosti urejanja prostora značilnatudi neusklajenost s planskimi predvidevanji tervprašanje spoštovanja in upoštevanja planskihaktov.Pri instrumentih urejanja prostora se v zvezi s slabimstanjem prostorskih dokumentov in pomanjkljivimnadzorom pojavlja potreba po preveritvi, pripravi,uvajanju in rabi izbranega nabora kazalcevprostorskega razvoja. V ta nabor mora biti vključenatudi možnost spremljanja stanja in nadzora nadizvajanjem posegov v prostor. Za preteklo obdobjelahko ugotovimo, da je bilo v letu 1999 v Slovenijiizdanih 6915 dovoljenj za gradnjo stavb, kar je 2 %manj kot leto prej. Od tega 88-odstotni deležzavzemajo nove stavbe. Med novimi stavbamiprevladujejo stanovanjske, bilo jih je 4029 ali 66 %celotne nove gradnje. Gradbenih dovoljenj zarekonstrukcijo in prenovo stanovanjskih stavb jebilo izdanih 240 ali 20 % več kot leto poprej. Vletih 1998 in 1999 gre pri nestanovanjskih stavbahpretežno za nove stavbe, saj obsegata rekonstrukcijain prenova le 22-odstotni delež. Število izdanihgradbenih dovoljenj za nestanovanjske stavbe jebilo v primerjavi z letom 1998 za 7 % manjše.Pri normativnih instrumentih so pomembni zlastinovi zakoni in predpisi, s katerimi bodo omogočeniusmerjanje razvoja v prostoru, njegovo upravljanje,graditev, določanje in urejanje lastniških razmerij,davčne obveznosti, pogoji gospodarjenja ipd. Kotspodbujevalni instrumenti bodo pomembnifinančne spodbude (s posojilno politiko, davčnimiolajšavami in subvencijami), ustrezno obveščanje,39