Vseb<strong>in</strong>aI Uvod 41.1 Namen Ocene <strong>stanja</strong> <strong>in</strong> <strong>teženj</strong> v <strong>prostoru</strong> 41.2 Izhodišča za ocenjevanje <strong>stanja</strong> v <strong>prostoru</strong> 41.3 Metodološki okvir <strong>in</strong> struktura gradiva 5II Glavni dejavniki prostorskega razvoja 72.1 Značilnosti demografskega razvoja 72.2 Značilnosti gospodarskega razvoja 92.3 Naravne značilnosti <strong>Slovenije</strong> <strong>in</strong> razvoj regij 10III Vključevanje <strong>Slovenije</strong> v mednarodni prostor 13IV Razvoj omrežja mest <strong>in</strong> drugih naselij 144.1 Značilnosti poselitve <strong>in</strong> razporeditev naselij 144.2 Glavna vprašanja urbanega okolja 164.3 Stanovanjska problematika 18V Prestrukturiranje podeželskega prostora 195.1 Oblike poselitve na podeželju 195.2 Ekonomsko-socialne spremembe 205.3 Kmetijstvo <strong>in</strong> preobrazba podeželja 205.4 Razvoj turizma <strong>in</strong> rekreacije 23VI Infrastrukturna opremljenost prostora 266.1 Prometne povezave 266.2 Stanje na področju telekomunikacij 286.3 Oskrba z energijo 296.4 Oskrba s pitno vodo <strong>in</strong> odvajanje odpadnih voda 306.5 Ravnanje z odpadki 31VII Naravne <strong>in</strong> kulturne dobr<strong>in</strong>e 337.1 Območja naravnih virov 337.2 Kraj<strong>in</strong>ske značilnosti prostora 357.3 Zavarovane naravne vrednote <strong>in</strong> varstvo kulturne dedišč<strong>in</strong>e 36VIII Prostorsko planiranje <strong>in</strong> <strong>in</strong>stitucionalni razvoj 398.1 Sistem prostorskega planiranja 398.2 Regionalna členitev 408.3 Zemljiška politika 418.4 Stanovanjska politika 428.5 Decentralizacija <strong>in</strong> krepitev lokalnih skupnosti 428.6 Sodelovanje javnosti pri prostorskem planiranju 43IX Sklepne ugotovitve 45X Literatura <strong>in</strong> viri 47Obrazložitev ocene <strong>stanja</strong> <strong>in</strong> <strong>teženj</strong> v <strong>prostoru</strong> <strong>Slovenije</strong> 543
IUvod1.1.Namen Ocene <strong>stanja</strong> <strong>in</strong> <strong>teženj</strong> v <strong>prostoru</strong>Prostor se zaradi d<strong>in</strong>amičnih naravnih,gospodarskih <strong>in</strong> družbenorazvojnih procesovnenehno sprem<strong>in</strong>ja. Najmočneje prav gotovovplivajo:· človekove dejavnosti, ki v fizičnih strukturahprostora puščajo izrazite (vidne <strong>in</strong> nevidne)posledice,· odnos do varstva naravnih vrednot <strong>in</strong> kulturnededišč<strong>in</strong>e kot tudi· spontani naravni procesi.Ocena <strong>stanja</strong> <strong>in</strong> <strong>teženj</strong> v <strong>prostoru</strong> <strong>Slovenije</strong>(v nadaljnjem besedilu Ocena <strong>stanja</strong>) v skladu zdejavnostjo M<strong>in</strong>istrstva za okolje <strong>in</strong> prostorpoudarja glavne značilnosti slovenskega prostorater opozarja na najbolj pereča vprašanjaprostorskega razvoja <strong>in</strong> sedanjega sistemaprostorskega načrtovanja. Pri tem je v Slovenijitako kot drugod v Evropi poglavitna nalogaurejanja prostora zagotavljanje vzdržnega razvojaob varčni rabi prostora <strong>in</strong> naravnih dobr<strong>in</strong> ter obupoštevanju zahtev varovanja okolja <strong>in</strong> narave.V preteklem obdobju se v Sloveniji spremembe v<strong>prostoru</strong> niso dovolj sistematično spremljale.Kljub številnim poskusom stroke v obdobju medsprejetjem Resolucije o poglavitnih smotrih <strong>in</strong>smernicah urejanja prostora (1973) <strong>in</strong> sistemskezakonodaje o urejanju prostora (1984–1986), da bicelovito predstavila stanje <strong>in</strong> težnje v <strong>prostoru</strong>, jePoročilo o urejanju prostora obravnavalaSkupšč<strong>in</strong>a SRS šele v letih 1987 <strong>in</strong> 1988(Poročevalec Skupšč<strong>in</strong>e SR <strong>Slovenije</strong>, št. 23,1987). Že takrat se je pokazala potreba po prenovisistema urejanja prostora, ki ni zmogel sleditispremembam gospodarskega <strong>in</strong> družbenegarazvoja. V primerjavi s Poročilom o urejanjuprostora, ki je poleg predstavitve <strong>stanja</strong> vsebovalotudi sklepe <strong>in</strong> priporočila za nadaljnje ravnanje,želi sedanja Ocena <strong>stanja</strong> le poudariti najboljpereča vprašanja slovenskega prostora teropozoriti na sistemske pomanjkljivosti, zaradikaterih ni bilo mogoče pripraviti celovitegaporočila o stanju <strong>in</strong> težnjah na področju urejanjaprostora že v tem trenutku. V desetletju poosamosvojitvi <strong>Slovenije</strong> je to prvi poskusocenjevanja sprememb v <strong>prostoru</strong>, ki so nastale pozamenjavi družbenogospodarskega sistema <strong>in</strong>močno vplivajo tudi na prostorski razvoj.Ocena <strong>stanja</strong> je nujna podlaga <strong>in</strong> utemeljitevPolitike urejanja prostora <strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong> <strong>in</strong>iz nje izhajajoče vrste dokumentov, ki bodopovezani v enoten sistem urejanja prostora(Zakon o urejanju prostora, Prostorska zasnova<strong>Slovenije</strong> idr.).Pomeni izhodišče za temeljne cilje <strong>in</strong> usmeritveprostorskega razvoja ter podlago za uveljavitevuč<strong>in</strong>kovitega sistema urejanja prostora.Hkrati pomeni tudi izhodišče za pripravo enotnemetodologije z merili <strong>in</strong> kazalci za stalnospremljanje <strong>stanja</strong> <strong>in</strong> <strong>teženj</strong> v <strong>prostoru</strong>(monitornig), ki bo podlaga za pripravo rednihporočil o stanju <strong>in</strong> težnjah na področju urejanjaprostora. Vzpostavljen sistem meril <strong>in</strong> kazalcevbo omogočil pregled <strong>in</strong> nadzor nad izvajanjemzastavljenih ciljev ter hitro <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovitoukrepanje ob ugotovljenih odstopanjih alispremenjenih pogojih.1.2. Izhodišča za ocenjevanje <strong>stanja</strong> v <strong>prostoru</strong>Zagotavljanje vzdržnega prostorskega razvoja jeodvisno od številnih dejavnikov, katerih skupniimenovalec je stopnja gospodarske <strong>in</strong> družbenerazvitosti. V Sloveniji gospodarski razvoj nepovzroča neobvladljivih vplivov, razen na nekaterihomejenih <strong>in</strong> posebej obremenjenih območjih.Družbena razvitost pa skupaj z <strong>in</strong>strumenti javneganadzora omogoča ohranjanje okolja na dokaj visokikakovostni ravni <strong>in</strong> terja spoštovanje vsehmednarodno sprejetih obveznosti.Temeljni cilji urejanja prostora, sprejeti z Resolucijoo poglavitnih smotrih <strong>in</strong> smernicah za urejanjeprostora leta 1973 (Uradni list SRS, št. 43/73),kljub spremembam družbenopolitičnega sistema,novim pogojem gospodarjenja ter povezovanju<strong>Slovenije</strong> z Evropo <strong>in</strong> preostalim svetom, še vednoveljajo. Ti temeljni cilji so:· zagotavljanje kakovostnega okolja, ki boomogočalo zdravo <strong>in</strong> humano življenje,upoštevajoč značilnosti slovenske dežele, njenihkraj<strong>in</strong>skih območij <strong>in</strong> drugih kakovosti, razvojpolicentričnega urbanega sistema, ki bo kotzavestna odločitev za bolj uravnoteženoprostorsko porazdelitev stanovanj <strong>in</strong> delovnihmest s posebnim poudarkom na porazdelitvicentralnih funkcij (terciarnih <strong>in</strong> kvartarnihdejavnosti) omogočal enakovredni razvoj za vseprebivalce, ter· usklajena namenska raba vseh površ<strong>in</strong> <strong>in</strong>takšna porazdelitev gospodarskih dejavnosti, kibo omogočala najugodnejši gospodarski razvoj,4
Change language