OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

VIIZasnova varstva kulturne dediščine(VIR: Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 11/99)režimi in upravljavskimi načrti. Upravljajo jihjavne službe (zavodi), ki jih je ustanovila država.Praksa je povsem drugačna v krajinskih parkih, kijih praviloma ustanavljajo občine.Zakon o ohranjanju narave določa ukrepeohranjanja biotske raznovrstnosti in sistemvarstva naravnih vrednot, ki se vključujejo vurejanje prostora ter rabo in izkoriščanjenaravnih dobrin. Tudi na področju varstvakulturne dediščine je v letu 1999 začel veljatinov zakon, ki opredeljuje nepremično inpremično kulturno dediščino ter ureja njenovarstvo, s tem da določa pristojnosti države inlokalnih skupnosti, naloge javne službe in drugihdejavnosti varstva, dolžnosti in pravice kulturnedediščine, strokovni in inšpekcijski nadzor tersankcije za kršitev določb tega zakona.V registru, ki ga vodi, je evidentiranih 14.628 enotkulturne dediščine. 70,1 % je stavbne dediščine,3,2 % naselbinske, 12,4 % arheološke, 11,3 %spominske dediščine in zgodovinske krajine ter 1,4% dediščinske kulturne krajine. Pri tem izhaja izstrokovnih opredelitev, ki jih določa ICOMOS(podobno kot pri varstvu naravnih vrednot IUCN).Kar za 85,7 % evidentiranih enot kulturnedediščine ima Slovenija nove mednarodneobveznosti, ki vsebujejo določila o celostnemohranjanju stavbne, vključno z naselbinsko,arheološke in krajinske kulturne dediščine.Do zdaj je bilo v Sloveniji razglašenih 7407 enotkulturne dediščine, od tega 118 državnihspomenikov, za državno razglasitev pa staovrednoteni še 1102 enoti. V letih 1995–2000 jedržava sofinancirala 2541 spomeniškovarstvenihprojektov. Območja kulturne dediščine sopredvsem naselbinska dediščina in kulturnakrajina, od leta 1999 pa tudi območjakompleksnega varstva kulturne dediščine vodprtem prostoru kot nadomestilo za kategorijokrajinskih parkov, izgubljeno ob razdelitvipristojnosti varstva naravne in kulturne dediščine.S pripravo strokovnih zasnov in informacijskopodporo je spomeniškovarstvena služba v letih1999–2001 zagotovila vključitev kulturne dediščinev planske akte devetdesetih slovenskih občin in stem nadomestila desetletno zamudo. Za drugeobčine pospešeno pripravlja strokovne podlage.37