OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

VIIvisokogorskimi kmetijami, planšarijami inrekreacijsko-turističnimi območji. Krajinepredalpskega sveta segajo od Nadiže na zahodu doKoroške in Pohorja na vzhodu. Označujejo jihskalni robovi, strnjeni gozdovi, planotast svet,gričevje, ozke doline ter ravnine v širokih dolinah,preplet kmetijskih zemljišč in gozdov z grajenimiprvinami. Krajine panonskega sveta označujejostrnjena poselitev v pretežno ravninskem svetu inrazložena naselja na gričevnatih območjih, krajinekraškega sveta notranje Slovenije pa so gledekulturnih značilnosti povezane s predalpskimprostorom. Primorski svet označujejo flišnogričevje, robovi kraških planot, drobna členjenostprostora, velik delež gozdov ter kraška polja inplanote ter seveda morje z obalo. Take izrazitereliefne vzorce opažamo na kraškem robu,Trnovski planoti in Snežniku.Slovenske krajine niso, razen v manjšem obsegu,doživele sodobnih preurejanj kmetijskih zemljišč,ki so odločilno spremenile krajinsko podoboevropskih držav. Tako se stanje slovenskih krajinna določenih območjih odlikuje po pestrosti,visoki stopnji naravne ohranjenosti inohranjenosti kulturnih sestavin krajine. Nadrugih območjih pa so opazna tudi mnogarazvrednotenja, kot so na primer nesanirani alislabo urejeni kamnolomi in gramoznice terglinokopi, pretirano regulirani vodotoki, neustreznigradbeni posegi v obliki velikih vkopov in nasipov,neustrezno izvedene uravnave zemljišča.7.3. Zavarovane naravne vrednote ter varstvo inohranjanje kulturne dediščineVarstvo naravnih in kulturnih vrednot jeopredeljeno v dveh matičnih zakonih, poleg tegapa še v vrsti drugih sektorskih (urejanje prostora,varstvo okolja, kmetijstvo, …) aktih, ki pa vdoločenih delih to vprašanje rešujejopomanjkljivo. Predvsem se čuti prevelikoločevanje naravne in kulturne dediščine, ki sta zdelitvijo prišli tudi pod pristojnost različnihministrstev; pri večini zavarovanih in zazavarovanje predvidenih območij pa gre za izrazitpreplet naravnih vrednot in kulturne dediščine.Zavarovanih območij naravnih vrednot in kulturnedediščine je v Sloveniji razmeroma malo, vsegaskupaj 7,5 % površine, če seveda ne upoštevamovelikega obsega območij, ki so v planu predvidenaza zavarovanje. Po zadnjih spremembahprostorskega plana leta 1999 je plansko varovanih7935,571 km 2 območij naravne dediščine, kar je39 % slovenskega ozemlja, k tej površini pa jetreba prišteti še vse naravne rezervate inspomenike, 3019,809 km 2 varovanih območijkulturne dediščine, kar je 14,9 % slovenskegaozemlja, k tej površini pa je treba prišteti šeposamezna območja kulturne dediščine. Območjavarstva kulturne dediščine se pojavljajo v vsehprostorskih sistemih, predvsem pa v krajini, kjerse pojavljajo v posebnostih drugih naselij, kinimajo urbanih značilnosti in se prekrivajo zobmočji naselbinske dediščine oziroma vsebujejostavbno dediščino, v poselitvi, kjer se prekrivajo zobmočji naselbinske dediščine v mestih in drugihrazvojnih naseljih in potrebami njihovega varstva,obnove in oživitve, ter v infrastrukturnemopremljanju prostora z zahtevo po celostnemohranjanju arheološke dediščine, vplivnih območijstavbne dediščine in dediščinske kulturne krajine.Razen Škocjanskih jam, Triglavskega narodnegaparka in Kozjanskega regijskega parka so vslovenskem prostoru formalno uveljavljenipredvsem krajinski parki ter ožja območja(naravnih rezervatov in naravnih spomenikov), vkaterih se praviloma prepletajo prvine naravne inkulturne dediščine. Prostorski razvoj narodnega inregijskih parkov poteka v skladu z varstvenimiTabela: Stanje zavarovanih območij narave – naravnih parkovVarstveni status IUCN Število PovršinaSkupaj 709 148300Narodni park II/V 1 83807Regijski park III 2 20013Krajinski park V 34 46305Naravni rezervat I, IV 49Naravni spomenik III 623VIR : Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, stanje 26. 6. 200036