OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

More documents

Recommendations

Info

$(\212tevilka: /klasifikacijska \232tevilka/) - Ministrstvo za ...$

VIIZnačilni krajinski vzorci Slovenije(VIR: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, MOP – Urad RS za prostorsko planiranje, 1995)na območjih naravne krajine zagotovimo trajnoohranjanje narave in naravnih procesov, redkih inposebnih habitatnih tipov, biotsko pestrost tersklenjenost naravnih ekosistemov ter čim manjšomero človekovega delovanja.Glavne značilnosti območij naravnih virov so:· sorazmerno visoka stopnja naravne ohranjenosti,biotske pestrosti, krajinske raznolikostiin identitete prostora,· velika gozdnatost slovenskega prostora, ki seuvršča v sam evropski vrh,· eden najmanjših evropskih deležev kmetijskihzemljišč,· sorazmerno velike količine pitne vode dobrekakovosti,· majhno število redkih mineralnih surovin,· predvsem zadovoljevanje lokalnih potreb pomineralnih surovinah.7.2. Krajinske značilnosti prostoraSlovenske krajine so po svojih morfološkihznačilnostih zelo pestre, kar je posledica naravnihrazmer, predvsem razgibane geomorfologije inrazličnih podnebnih območij, ter dosedanje rabeprostora, zgodovinskega razvoja in različnostikulturnih okolij. Slovenske krajine zato kažejoveliko pestrost in bogastvo krajinskih vzorcev. Nakrajinsko podobo so vplivali politična inadministrativna ureditev v preteklosti,spremenjene življenjske razmere, obdobjadeagrarizacije, spremembe poselitvenega vzorca,rekreacijske ureditve, gradnja počitniških naselij,graditev avtocest, vodnih zajezitev, posodabljanjekmetijskih zemljišč ipd. Najodločilnejši dejavnikpri ustvarjanju krajinske podobe je kmetijstvo,predvsem različne oblike obdelave tal in splohkmetijske rabe zemljišč. V zadnjem desetletju sospremembe krajine nastale predvsem kot posledicazadovoljevanja vedno večjih potreb po poselitvenihin infrastrukturnih površinah ali zaradi povečanjaoziroma zmanjšanja obsega in načina gospodarjenjaz naravnimi viri. V splošnem velja, da se širijourbane rabe in gozd, preureja in krči se kmetijskiprostor, vedno več je tudi ureditev za sprostitvenedejavnosti in turizem.V Sloveniji razlikujemo pet osnovnih krajinskihobmočij, ki jih predvsem opredeljuje podnebje.Alpske krajine so naravno najbolj ohranjenikrajinski vzorci v Sloveniji s posameznimi35
VIIvisokogorskimi kmetijami, planšarijami inrekreacijsko-turističnimi območji. Krajinepredalpskega sveta segajo od Nadiže na zahodu doKoroške in Pohorja na vzhodu. Označujejo jihskalni robovi, strnjeni gozdovi, planotast svet,gričevje, ozke doline ter ravnine v širokih dolinah,preplet kmetijskih zemljišč in gozdov z grajenimiprvinami. Krajine panonskega sveta označujejostrnjena poselitev v pretežno ravninskem svetu inrazložena naselja na gričevnatih območjih, krajinekraškega sveta notranje Slovenije pa so gledekulturnih značilnosti povezane s predalpskimprostorom. Primorski svet označujejo flišnogričevje, robovi kraških planot, drobna členjenostprostora, velik delež gozdov ter kraška polja inplanote ter seveda morje z obalo. Take izrazitereliefne vzorce opažamo na kraškem robu,Trnovski planoti in Snežniku.Slovenske krajine niso, razen v manjšem obsegu,doživele sodobnih preurejanj kmetijskih zemljišč,ki so odločilno spremenile krajinsko podoboevropskih držav. Tako se stanje slovenskih krajinna določenih območjih odlikuje po pestrosti,visoki stopnji naravne ohranjenosti inohranjenosti kulturnih sestavin krajine. Nadrugih območjih pa so opazna tudi mnogarazvrednotenja, kot so na primer nesanirani alislabo urejeni kamnolomi in gramoznice terglinokopi, pretirano regulirani vodotoki, neustreznigradbeni posegi v obliki velikih vkopov in nasipov,neustrezno izvedene uravnave zemljišča.7.3. Zavarovane naravne vrednote ter varstvo inohranjanje kulturne dediščineVarstvo naravnih in kulturnih vrednot jeopredeljeno v dveh matičnih zakonih, poleg tegapa še v vrsti drugih sektorskih (urejanje prostora,varstvo okolja, kmetijstvo, …) aktih, ki pa vdoločenih delih to vprašanje rešujejopomanjkljivo. Predvsem se čuti prevelikoločevanje naravne in kulturne dediščine, ki sta zdelitvijo prišli tudi pod pristojnost različnihministrstev; pri večini zavarovanih in zazavarovanje predvidenih območij pa gre za izrazitpreplet naravnih vrednot in kulturne dediščine.Zavarovanih območij naravnih vrednot in kulturnedediščine je v Sloveniji razmeroma malo, vsegaskupaj 7,5 % površine, če seveda ne upoštevamovelikega obsega območij, ki so v planu predvidenaza zavarovanje. Po zadnjih spremembahprostorskega plana leta 1999 je plansko varovanih7935,571 km 2 območij naravne dediščine, kar je39 % slovenskega ozemlja, k tej površini pa jetreba prišteti še vse naravne rezervate inspomenike, 3019,809 km 2 varovanih območijkulturne dediščine, kar je 14,9 % slovenskegaozemlja, k tej površini pa je treba prišteti šeposamezna območja kulturne dediščine. Območjavarstva kulturne dediščine se pojavljajo v vsehprostorskih sistemih, predvsem pa v krajini, kjerse pojavljajo v posebnostih drugih naselij, kinimajo urbanih značilnosti in se prekrivajo zobmočji naselbinske dediščine oziroma vsebujejostavbno dediščino, v poselitvi, kjer se prekrivajo zobmočji naselbinske dediščine v mestih in drugihrazvojnih naseljih in potrebami njihovega varstva,obnove in oživitve, ter v infrastrukturnemopremljanju prostora z zahtevo po celostnemohranjanju arheološke dediščine, vplivnih območijstavbne dediščine in dediščinske kulturne krajine.Razen Škocjanskih jam, Triglavskega narodnegaparka in Kozjanskega regijskega parka so vslovenskem prostoru formalno uveljavljenipredvsem krajinski parki ter ožja območja(naravnih rezervatov in naravnih spomenikov), vkaterih se praviloma prepletajo prvine naravne inkulturne dediščine. Prostorski razvoj narodnega inregijskih parkov poteka v skladu z varstvenimiTabela: Stanje zavarovanih območij narave – naravnih parkovVarstveni status IUCN Število PovršinaSkupaj 709 148300Narodni park II/V 1 83807Regijski park III 2 20013Krajinski park V 34 46305Naravni rezervat I, IV 49Naravni spomenik III 623VIR : Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, stanje 26. 6. 200036
Page 2 and 3: December2 0 0 1Ocena stanja in tež
Page 4 and 5: VsebinaI Uvod 41.1 Namen Ocene stan
Page 6: Iupoštevajoč naravne vire in prim
Page 9 and 10: IITabela: Gostota poseljenosti - š
Page 11 and 12: IITabela:Bruto domači proizvod, te
Page 13 and 14: IItudiadministrativno-upravne enote
Page 15 and 16: IV Razvoj omrežja mest in drugih n
Page 17 and 18: IVPrikaz obstoječega omrežja mest
Page 19 and 20: IVTabela: Razrez sredstev za pridob
Page 21 and 22: V5.Težko dostopna podeželska obmo
Page 23 and 24: Tabela: Spreminjanje zemljiških ka
Page 25 and 26: VPomembna turistična središča in
Page 27 and 28: VIInfrastrukturna opremljenost pros
Page 29 and 30: VI6.2. Stanje na področju telekomu
Page 31 and 32: VISlovenije in Madžarske ter Hrva
Page 33 and 34: VITabela: Nastanek odpadkov glede n
Page 35: VIIpovršino 37 km 2 . Velik del po
Page 39 and 40: VIIZasnova varstva naravnih vrednot
Page 41 and 42: VIIIspremljanje stanja (monitoring)
Page 43 and 44: VIIIzemljišču, na katerem je s pr
Page 45 and 46: VIIICilj je omogočiti vsem zainter
Page 47 and 48: Xmed državo in lokalno samoupravo;
Page 49 and 50: X33. Kos, D., Mlinar, Z., Toš, N.,
Page 51 and 52: XMednarodni dokumenti92. AGENDA 200
Page 53 and 54: X165. Zakon o spodbujanju skladnega
Page 55 and 56: Obrazložitev Ocene stanja in teže

OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?