OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

VIIpovršino 37 km 2 . Velik del požarno ogroženegaprostora je na območju predlaganih regijskih alikrajinskih parkov. Na požarno ogroženihobmočjih je 142 (od skupno 724) objektovnaravne dediščine (spomenikov in rezervatov), odtega je 48 objektov na najbolj požarno ogroženihobmočjih.Slovenija spada med evropske države znajmanjšim deležem kmetijskih zemljišč. Deležgozda pa sodi v sam evropski vrh, takoj zanekaterimi skandinavskimi državami. Kmetijskihzemljišč je v Sloveniji 785.000 ali 39 %. Od tega je427.500 ha zemljišč uvrščenih med najboljšakmetijska zemljišča trajno namenjena kmetijskirabi, 354.700 ha pa med druga kmetijskazemljišča. Temeljna naloga urejanja kmetijskihzemljišč je prilagajanje kmetijskega prostorazahtevam sodobnih tehnologij in gospodarnostipridelovanja. Zaraščanje kmetijskih zemljišč jeneizogiben proces, ki ga je smiselno preprečevatisamo, kadar so tla primerna za kmetijskopridelavo ali pa kadar zaraščanje že ogrožačloveka na določenem območju. Erozijskimprocesom je v Sloveniji izpostavljenih 8.800 km 2 ,kar je 43,5 % celotne površine. V Sloveniji je3.363 km 2 eroziji zelo izpostavljenih območij (3.in 4. stopnja), od tega je 100 km 2 erozijskihobmočij najvišje stopnje . Evidentiranih je okrog1500 zemeljskih plazov. Škoda, ki jo povzročajoplazovi vsako leto, je razmeroma velika (v l. 1993je znašala npr. 12 % celotne škode zaradi naravnihnesreč).Snežni plazovi so pri nas omejeni na SZ delSlovenije in na visokogorje, zaradi česar se do zdajše niso pojavili kot izrazita težava. Pričakujemo palahko, da se bo s pritiskom poselitve in rekreacijena naravno ohranjenih območjih to vprašanjezaostrilo.V Sloveniji imamo sorazmerno velike količine pitnevode in razmeroma dobro kakovost vode. Skupnoimamo 27.205 ha vodnih površin in še 55.284 hapoplavno ogroženih območij. V preteklosti je vodnogospodarstvo s klasičnimi regulacijami in številnimivodnogospodarskimi objekti za odtok voda,obrambo pred poplavami in za ureditev pretočnihrazmer povzročilo številna razvrednotenja inspremembe v prostoru. Do zdaj je bilo reguliranihali drugače protipoplavno urejenih 2.441 kmslovenskih rek. Urejanje in varstvo voda seuveljavljata v celotnem prostoru bodisi zaradisorazmerno bogate mreže površinskih voda bodisizaradi skrbi za zlivna oziroma prispevna območja,na katerih posegi lahko vplivajo na vodne vire.Za dosedanje stanje na področju pridobivanjamineralnih surovin so značilni sorazmernomajhno število redkih mineralnih surovin inneracionalna raba mineralnih surovin zagradbeništvo ter nenadzorovano in pogostonezakonito izkoriščanje. Zaradi naravnih danostije značilno predvsem zadovoljevanje lokalnihpotreb po mineralnih surovinah. Površinski kopi,ki delujejo na podlagi zasebne gospodarskepobude, proizvedejo letno okoli 10 mio ton oziroma8 mio 3 mineralnih surovin. Če niso načrtovani vskladu s sodobnimi dosežki in metodami rudarskeznanosti in tehnike, vplivajo na razvrednotenjekrajine oziroma se lahko pri izvajanju rudarskihdel ob hkratnem neupoštevanju tehničnihpredpisov presegajo dopustne obremenitve okolja.V letu 2000 se je ukvarjalo z rudarstvom kotglavno gospodarsko panogo 150 gospodarskihdružb, ki so raziskovale in izkoriščale 200nahajališč mineralnih surovin. V prihodnjepričakujemo upadanje števila gospodarskihsubjektov, ki se ukvarjajo z rudarstvom, terpovečevanje proizvodnje nekovinskih mineralnihsurovin na obstoječih lokacijah oziroma širitve letehpred odpiranjem novih površinskih kopov.Podzemni rudniki, ki so v večinski državni lasti, sov postopku zapiranja (razen premogovnikaVelenje), ki vključuje sanacijo vseh razvrednotenihpovršin in zmanjšanje negativnih vplivov na okoljena najmanjšo možno mero.Območja najpomembnejših naravnih virov sevarujejo s sektorsko zakonodajo in prostorskimidokumenti. Po veljavnem prostorskem planuSlovenije obsegajo površine, ki se varujejo zaradiohranjanja naravnih virov, že okoli 50 %. Na večkot 50 % slovenskega ozemlja imamo tako ževnaprej postavljene pogoje za njihovo rabo, nanekaterih območjih pa so posamezne rabe celoprepovedane. Tak način varovanja naravnih dobrinin kulturnih vrednot omejuje možnost reševanjanasprotujočih si interesov in onemogoča celovitoprostorsko planiranje.Zaradi vedno novih dejavnosti, zlastiinfrastrukturnih koridorjev, je značilno, da so senaravna območja drobila in da so izginjali številninaravni koridorji, ki so omogočali povezanostnaravnega prostora. S tem pa se povečuje tudinevarnost civilizacijskih nesreč. Pomembno je, da34