OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

Naravne in kulturne dobrineVII7.1. Območja naravnih virovSpreminjanje družbenih razmer, neustreznestrukturne značilnosti posameznih dejavnosti vkrajini in spremenjene gospodarske razmere zaradimednarodne konkurence zahtevajo intenzifikacijorazvoja primarnih dejavnosti. Zahteva poposodabljanju teh dejavnosti po eni stranivelikokrat vodi v preobremenjenost prostora,zmanjšanje in izgubo naravnega vira,predrugačenje zgradbe krajine, zmanjšanjekulturnih, ekoloških in rekreacijskih zmogljivosti,razvrednotenje prostora zaradi določenih posegov,kot so npr. kmetijske operacije in rudarjenje, podrugi strani pa v oblikovanje nove krajinskepodobe in novih krajin. To pa poleg razvojnihpriložnosti prinaša tudi tveganja, saj se velikonaravnih pojavov v prostoru človekovih dejavnostiodraža kot nesreča. Škoda, ki vsako leto nastanezaradi poletnih neurij, vodnih ujm, žleda,zemeljskih plazov in drugih naravnih nesreč, vpovprečju presega dva odstotka bruto domačegaproizvoda (BDP).Slovenija je v primerjavi z Evropo ohranilasorazmerno visoko stopnjo naravne ohranjenosti,biotske pestrosti, krajinske raznolikosti in identiteteprostora. Pri tem je treba upoštevati nevarnostpotresa, predvsem VIII. stopnje, ki pomeni žekatastrofalen potres in mu je izpostavljenihpribližno 40 % prebivalstva, živečega na 27 %površine Slovenije. 8 % prebivalstva živi naobmočjih, na katerih lahko pričakujemo celopotrese do IX. stopnje po MSK-lestvici. Mednaravno ohranjena območja uvrščamo zlasti gozdoveJulijskih Alp s predgorjem, Karavank terKamniških/Savinjskih Alp, osrednjega dela Pohorja,osrednjega območja Trnovske planote, Nanosa inHrušice, Javornika in Snežnika, Gorjancev terkočevske gozdove. Poleg teh pa še predele ob Muri,Dravi, Kolpi in drugih slovenskih rekah. V območjanaravnih virov uvrščamo območja, namenjenagospodarski rabi in varstvu naravnih virov. To sozlasti območja gozdov, kmetijskih zemljišč, vodnegain obvodnega prostora, pridobivanja mineralnihvirov.Za slovenski prostor je značilna velika gozdnatost.Gozdovi pokrivajo že 56,5 % površine slovenskegaozemlja. Gozdne površine se nezadržno povečujejo,kar je posledica opuščanja kmetijske proizvodnje nadokaj obsežnih površinah. Pri gospodarjenju zgozdovi v Sloveniji se je že v preteklosti upoštevalonačelo sonaravnosti, zdaj pa so v ospredju še načelavečnamenskega gospodarjenja ter varstva okolja innaravnih vrednot ter optimalnega delovanja gozdnihekosistemov. Zato ima večina gozdov primernovrstno sestavo, ki od naravne sestave gozdnihzdružb ne odstopa bistveno, monokulturni nasadiso redkost. Golosekov je malo, saj so z zakonom ogozdovih prepovedani, razen v primerih, če je topredvideno v splošnem delu gozdnogospodarskeganačrta ali če je to predvideno zaradi sanitarnesečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenihdel. Temeljno načelo je, da se ohranjataraznovrstnost in večpomenskost ter varujejookoljske značilnosti gozdnih območij. Kljub temu jepoškodovanost gozda v Sloveniji precejšnja, karpomeni zmanjšane proizvodne in neproizvodnefunkcije.809 km 2 površine Slovenije je izpostavljenih najvišjistopnji ogroženosti zaradi požarov, na nadaljnjih1920 km 2 pa se pojavlja ogroženost druge stopnje.V 1. območju je 217 naselij s skupno površino11,5 km 2 , skupaj s tistimi z drugega območja pa jena požarno ogroženih območjih 590 naselij sTabela: Površine in vrste gozda v haLeto Skupaj Rezervati Varovalni gozd1953 8521471956 8855011958 9192681961 9432091980 1045367 5655 410341990 1071151 593001995 1097929 10421 621541997 1109710 10421 621541998 1111006 10421 621541999 1115661 10520 62154VIR: Statistični letopis 200033