OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije
OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije
VITabela: Poraba vode v mio m 3 na letoPovršinska voda1980 1985 1990 1994 1995Javna oskrba z vodo (z izviri) 104,9 123,5 129,9 119 121,5Predelovalna industrija 104 65 77 47 50,1Kmetijstvo 0,2 3,9 2,9 3,2 4,5Skupaj površinske vode brez proizvodnje elektrike 209,1 192,4 209,8 169,2 176,1Proizvodnja elektrike 65942 66210 59461 65087 61242Talna vodaJavna oskrba z vodo 99 121 132 147 138Proizvodnja elektrike 19 15 1 6 0,3Predelovalna industrija 42 39 32 23 21Kmetijstvo 0 0 1 0,2 0,3Skupaj talna voda 160 176 166 153,2 159,6VIR: Poročilo o stanju okolja, MOP– UVN, 1996sistema in 3.488 km sekundarnega in terciarnegaomrežja, skupaj torej 3.983 km s približno stodesetimi komunalnimi čistilnimi napravami.Obstoječih čistilnih naprav je v Sloveniji približno130, vendar je večjih malo, predvsem v mestih(Ljubljana). Trenutno je vseh zgrajenih čistilnihnaprav, večjih od 15.000 PE (populacijskih enot),trinajst, to je skupna obremenitev prebivalcev inindustrije.V Sloveniji še nimamo dobro rešenega vprašanjačiščenja onesnaženih voda, saj je bilo leta 1996prečiščenih odpadnih voda le 51 %, od tegamehansko očiščenih voda 40 %, kemično očiščenih0,01 %, biološko očiščenih 7 % (pri temučinkovitost čiščenja ni bila ugotovljena), kombinirano(mehansko in biološko) pa okoli 40 %.V Sloveniji ima približno 3.000 naselij oskrbo zvodo, zgrajenih kanalizacijskih sistemov pa jebistveno manj (kanalizacijskih priključkov jepribližno 36 % glede na tiste, ki so priključeni privodooskrbi). V naslednjih letih bo treba zagotovitiveliko finančnih sredstev, da se bo položajizboljšal. Zaradi velike razpršenosti poselitve jecelovito reševanje zajema, odvodnje in čiščenjaonesnaženih voda izredno drago, zaradikonfiguracije terena in tehničnih zakonitostiodvodnega sistema pa ponekod celo neizvedljivo.6.5. Ravnanje z odpadkiEno najbolj perečih vprašanj v Sloveniji je ševedno ravnanje z odpadki. Odlaganje na lokalna(občinska) odlagališča je praktično edina možnostravnanja s komunalnimi in pretežno tudi zindustrijskimi odpadki, pri čemer ta odlagališčapogosto niso na primernem kraju, so tehničnoneustrezna (netesnjena, neodplinjena, poplavnaoziroma v dosegu talnih vod ...), povrhu vsega pa žepretežno zapolnjena. Izvoz nekaterih vrst nevarnihodpadkov (npr. stare barve, laki, topila ...) je vskladu s postopki Baselske konvencije zamarsikatero industrijsko vejo edina možnost.V letu 1995 oz. 1996 smo zbrali 850.000 tonkomunalnih odpadkov (trdni odpadki iz naselij innjim podobni odpadki iz gospodarstva in obrti terodpadni avtomobili). Letna proizvodnja odpadkov vSloveniji znaša 426 kg na prebivalca in 59 kg na1.000 USD bruto domačega proizvoda, kar je vpovprečju evropskih držav. Leta 1996 je v Slovenijinastalo 3.922 m 3 in 19.221 t nevarnih odpadkov.Iz Slovenije smo izvozili 5.543 t in uvozili 21.406t nevarnih odpadkov. Gradbeni odpadki pomenijočetrtino vseh odpadkov v Sloveniji. Odpadne maseiz kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije jepribližno 3,5 mio ton suhe snovi na leto. Težaveso z odpadki v tekočem stanju (gnojevka).V redni odvoz odpadkov je bilo v letu 1999vključenih 88 % prebivalcev, tako je bilo zbranih3.304.836 m 3 odpadkov, kar je 16 % več kot leta1995. Odpadki se odlagajo na 60 odlagališč.Razmere se bodo v kratkem spremenile, saj se bo vletu 2002 zapolnilo kar 14 odlagališč, samo dveodlagališči od teh pa imata možnost nadaljnješiritve. Ravnanje z odpadki je povezano z nizkostopnjo družbene sprejemljivosti (NIMBY – Not inMy Back Yard) in z odrivanjem tega perečegavprašanja iz trenutnega političnega mandata(NIMET – Not In My Election Time). Analizarazmer pri ravnanju z odpadki kaže, da se ti ševedno zbirajo v pretežno raztresenem stanju in da31
VITabela: Nastanek odpadkov glede na vrsto v letu 1994Vrsta odpadkov Delež v % Količina v mio tonIz kmetijstva, gozdarstva in predelave hrane 40 3,500Gradbeni odpadki 26 2,275Z energetskega področja 14 1,225Komunalni odpadki 10 0,875Industrijski odpadki 10 0,875Skupaj 100 8,750se ločeno zbiranje odpadkov še ni uveljavilo. Pogrobih ocenah je le 14 okoljevarstveno sprejemljivihlokacij, samo tretjina jih je imela leta 1998uporabno dovoljenje. Splošno mnenje je, da jekljub opaznim premikom večina odlagališč šedaleč pod predpisanimi merili. Industrijskeodpadke po večini odložijo na dvoriščihindustrijskih objektov in na monodeponijah, del patudi na odlagališčih odpadkov. V Sloveniji je ševedno 50.000–60.000 divjih odlagališč odpadkov.Ločeno zbiranje odpadkov po gospodinjstvih jeorganizirano le v nekaterih občinah.Pri ravnanju z odpadki se zastavljajo resnaprostorska vprašanja z vidika potreb po odpiranjunovih lokacij, neustreznosti obstoječih lokacij,kritične količine odpadkov, velikega številanezakonitega odlaganja odpadkov.Odlaganje radioaktivnih odpadkov je posebnopodročje v sklopu ravnanja z odpadki. Nadzor nadjedrskimi materialom poteka v skladu s politikoneširjenja jedrske oborožitve. V okolici Jedrskeelektrarne Krško poteka reden radiološki nadzor.Vse obremenitve zaradi jedrske elektrarne so bilepod dopustnimi mejami. Radioaktivnost v okolicirudnika urana Žirovski Vrh se spremlja tudi vobdobju zapiranja in je pod dopustno mejo. Možnivplivi odlagališč elektrofiltrskega pepela sorelativno majhni in obvladljivi. Emisijaradionuklidov s tekočimi iztekami v okolici rudnikaurana Žirovski Vrh se je v zadnjem letu precejzmanjšala. Med državami z jedrskim programomostaja Slovenija ena redkih, ki za nobeno vrstoradioaktivnih odpadkov še nima urejene trajnerešitve. Leta 1991 ustanovljena Agencija zaradioaktivne odpadke je odgovorna za trajno rešitevtega vprašanja, zato je v letu 1999 izdelala predlogStrategije ravnanja z nizko in srednjeradioaktivnimi odpadki. Skladno s cilji strategijenaj bi zgradili odlagališče radioaktivnih odpadkovdo leta 2010, odločitev o trajni rešitvi zaizrabljeno gorivo pa bo sprejeta do leta 2020.Razpad sistema lokalnih skupnosti v nove manjšeobčine zastavlja pri ravnanju z odpadki novavprašanja. Analiza stanja obstoječih odlagališč jepokazala, da jih niti ena tretjina nima dolgoročnihmožnosti za širitev in razvoj. Na nekaterihobmočjih je stopnja združevanja lokalnihskupnosti za potrebe ravnanja z odpadki žeprinesla določene rešitve, na nekaterih območjih(predvsem v osrednji in jugozahodni Sloveniji) papotekajo šele neformalna dogovarjanja. Mednajtežjimi perečimi vprašanji sta bili poudarjenivprašanji uvajanja ločenega zbiranja odpadkov indivjih odlagališč.Za izboljšanje stanja je bil sprejet dokumentStrateške usmeritve Slovenije na področju ravnanjaz odpadki (kot sestavni del Nacionalnega programavarstva okolja), ki opredeljuje temeljne usmeritve incilje na področju odpadkov ter hierarhijo možnihnačinov ravnanja z odpadki: zmanjšanje nastajanjain nevarnostnega potenciala odpadkov pri izvoru,povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov,zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vzpostavitevučinkovitega sistema ravnanja z odpadki terpostopno odpravo starih bremen.32
- Page 2 and 3: December2 0 0 1Ocena stanja in tež
- Page 4 and 5: VsebinaI Uvod 41.1 Namen Ocene stan
- Page 6: Iupoštevajoč naravne vire in prim
- Page 9 and 10: IITabela: Gostota poseljenosti - š
- Page 11 and 12: IITabela:Bruto domači proizvod, te
- Page 13 and 14: IItudiadministrativno-upravne enote
- Page 15 and 16: IV Razvoj omrežja mest in drugih n
- Page 17 and 18: IVPrikaz obstoječega omrežja mest
- Page 19 and 20: IVTabela: Razrez sredstev za pridob
- Page 21 and 22: V5.Težko dostopna podeželska obmo
- Page 23 and 24: Tabela: Spreminjanje zemljiških ka
- Page 25 and 26: VPomembna turistična središča in
- Page 27 and 28: VIInfrastrukturna opremljenost pros
- Page 29 and 30: VI6.2. Stanje na področju telekomu
- Page 31: VISlovenije in Madžarske ter Hrva
- Page 35 and 36: VIIpovršino 37 km 2 . Velik del po
- Page 37 and 38: VIIvisokogorskimi kmetijami, planš
- Page 39 and 40: VIIZasnova varstva naravnih vrednot
- Page 41 and 42: VIIIspremljanje stanja (monitoring)
- Page 43 and 44: VIIIzemljišču, na katerem je s pr
- Page 45 and 46: VIIICilj je omogočiti vsem zainter
- Page 47 and 48: Xmed državo in lokalno samoupravo;
- Page 49 and 50: X33. Kos, D., Mlinar, Z., Toš, N.,
- Page 51 and 52: XMednarodni dokumenti92. AGENDA 200
- Page 53 and 54: X165. Zakon o spodbujanju skladnega
- Page 55 and 56: Obrazložitev Ocene stanja in teže
VITabela: Nastanek odpadkov glede na vrsto v letu 1994Vrsta odpadkov Delež v % Količ<strong>in</strong>a v mio tonIz kmetijstva, gozdarstva <strong>in</strong> predelave hrane 40 3,500Gradbeni odpadki 26 2,275Z energetskega področja 14 1,225Komunalni odpadki 10 0,875Industrijski odpadki 10 0,875Skupaj 100 8,750se ločeno zbiranje odpadkov še ni uveljavilo. Pogrobih ocenah je le 14 okoljevarstveno sprejemljivihlokacij, samo tretj<strong>in</strong>a jih je imela leta 1998uporabno dovoljenje. Splošno mnenje je, da jekljub opaznim premikom več<strong>in</strong>a odlagališč šedaleč pod predpisanimi merili. Industrijskeodpadke po več<strong>in</strong>i odložijo na dvoriščih<strong>in</strong>dustrijskih objektov <strong>in</strong> na monodeponijah, del patudi na odlagališčih odpadkov. V Sloveniji je ševedno 50.000–60.000 divjih odlagališč odpadkov.Ločeno zbiranje odpadkov po gospod<strong>in</strong>jstvih jeorganizirano le v nekaterih obč<strong>in</strong>ah.Pri ravnanju z odpadki se zastavljajo resnaprostorska vprašanja z vidika potreb po odpiranjunovih lokacij, neustreznosti obstoječih lokacij,kritične količ<strong>in</strong>e odpadkov, velikega številanezakonitega odlaganja odpadkov.Odlaganje radioaktivnih odpadkov je posebnopodročje v sklopu ravnanja z odpadki. Nadzor nadjedrskimi materialom poteka v skladu s politikoneširjenja jedrske oborožitve. V okolici Jedrskeelektrarne Krško poteka reden radiološki nadzor.Vse obremenitve zaradi jedrske elektrarne so bilepod dopustnimi mejami. Radioaktivnost v okolicirudnika urana Žirovski Vrh se spremlja tudi vobdobju zapiranja <strong>in</strong> je pod dopustno mejo. Možnivplivi odlagališč elektrofiltrskega pepela sorelativno majhni <strong>in</strong> obvladljivi. Emisijaradionuklidov s tekočimi iztekami v okolici rudnikaurana Žirovski Vrh se je v zadnjem letu precejzmanjšala. Med državami z jedrskim programomostaja Slovenija ena redkih, ki za nobeno vrstoradioaktivnih odpadkov še nima urejene trajnerešitve. Leta 1991 ustanovljena Agencija zaradioaktivne odpadke je odgovorna za trajno rešitevtega vprašanja, zato je v letu 1999 izdelala predlogStrategije ravnanja z nizko <strong>in</strong> srednjeradioaktivnimi odpadki. Skladno s cilji strategijenaj bi zgradili odlagališče radioaktivnih odpadkovdo leta 2010, odločitev o trajni rešitvi zaizrabljeno gorivo pa bo sprejeta do leta 2020.Razpad sistema lokalnih skupnosti v nove manjšeobč<strong>in</strong>e zastavlja pri ravnanju z odpadki novavprašanja. Analiza <strong>stanja</strong> obstoječih odlagališč jepokazala, da jih niti ena tretj<strong>in</strong>a nima dolgoročnihmožnosti za širitev <strong>in</strong> razvoj. Na nekaterihobmočjih je stopnja združevanja lokalnihskupnosti za potrebe ravnanja z odpadki žepr<strong>in</strong>esla določene rešitve, na nekaterih območjih(predvsem v osrednji <strong>in</strong> jugozahodni Sloveniji) papotekajo šele neformalna dogovarjanja. Mednajtežjimi perečimi vprašanji sta bili poudarjenivprašanji uvajanja ločenega zbiranja odpadkov <strong>in</strong>divjih odlagališč.Za izboljšanje <strong>stanja</strong> je bil sprejet dokumentStrateške usmeritve <strong>Slovenije</strong> na področju ravnanjaz odpadki (kot sestavni del Nacionalnega programavarstva okolja), ki opredeljuje temeljne usmeritve <strong>in</strong>cilje na področju odpadkov ter hierarhijo možnihnač<strong>in</strong>ov ravnanja z odpadki: zmanjšanje nastajanja<strong>in</strong> nevarnostnega potenciala odpadkov pri izvoru,povečanje snovne <strong>in</strong> energetske izrabe odpadkov,zmanjšanje emisij toplogrednih pl<strong>in</strong>ov, vzpostavitevuč<strong>in</strong>kovitega sistema ravnanja z odpadki terpostopno odpravo starih bremen.32
Change language