OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

VITabela: Poraba vode v mio m 3 na letoPovršinska voda1980 1985 1990 1994 1995Javna oskrba z vodo (z izviri) 104,9 123,5 129,9 119 121,5Predelovalna industrija 104 65 77 47 50,1Kmetijstvo 0,2 3,9 2,9 3,2 4,5Skupaj površinske vode brez proizvodnje elektrike 209,1 192,4 209,8 169,2 176,1Proizvodnja elektrike 65942 66210 59461 65087 61242Talna vodaJavna oskrba z vodo 99 121 132 147 138Proizvodnja elektrike 19 15 1 6 0,3Predelovalna industrija 42 39 32 23 21Kmetijstvo 0 0 1 0,2 0,3Skupaj talna voda 160 176 166 153,2 159,6VIR: Poročilo o stanju okolja, MOP– UVN, 1996sistema in 3.488 km sekundarnega in terciarnegaomrežja, skupaj torej 3.983 km s približno stodesetimi komunalnimi čistilnimi napravami.Obstoječih čistilnih naprav je v Sloveniji približno130, vendar je večjih malo, predvsem v mestih(Ljubljana). Trenutno je vseh zgrajenih čistilnihnaprav, večjih od 15.000 PE (populacijskih enot),trinajst, to je skupna obremenitev prebivalcev inindustrije.V Sloveniji še nimamo dobro rešenega vprašanjačiščenja onesnaženih voda, saj je bilo leta 1996prečiščenih odpadnih voda le 51 %, od tegamehansko očiščenih voda 40 %, kemično očiščenih0,01 %, biološko očiščenih 7 % (pri temučinkovitost čiščenja ni bila ugotovljena), kombinirano(mehansko in biološko) pa okoli 40 %.V Sloveniji ima približno 3.000 naselij oskrbo zvodo, zgrajenih kanalizacijskih sistemov pa jebistveno manj (kanalizacijskih priključkov jepribližno 36 % glede na tiste, ki so priključeni privodooskrbi). V naslednjih letih bo treba zagotovitiveliko finančnih sredstev, da se bo položajizboljšal. Zaradi velike razpršenosti poselitve jecelovito reševanje zajema, odvodnje in čiščenjaonesnaženih voda izredno drago, zaradikonfiguracije terena in tehničnih zakonitostiodvodnega sistema pa ponekod celo neizvedljivo.6.5. Ravnanje z odpadkiEno najbolj perečih vprašanj v Sloveniji je ševedno ravnanje z odpadki. Odlaganje na lokalna(občinska) odlagališča je praktično edina možnostravnanja s komunalnimi in pretežno tudi zindustrijskimi odpadki, pri čemer ta odlagališčapogosto niso na primernem kraju, so tehničnoneustrezna (netesnjena, neodplinjena, poplavnaoziroma v dosegu talnih vod ...), povrhu vsega pa žepretežno zapolnjena. Izvoz nekaterih vrst nevarnihodpadkov (npr. stare barve, laki, topila ...) je vskladu s postopki Baselske konvencije zamarsikatero industrijsko vejo edina možnost.V letu 1995 oz. 1996 smo zbrali 850.000 tonkomunalnih odpadkov (trdni odpadki iz naselij innjim podobni odpadki iz gospodarstva in obrti terodpadni avtomobili). Letna proizvodnja odpadkov vSloveniji znaša 426 kg na prebivalca in 59 kg na1.000 USD bruto domačega proizvoda, kar je vpovprečju evropskih držav. Leta 1996 je v Slovenijinastalo 3.922 m 3 in 19.221 t nevarnih odpadkov.Iz Slovenije smo izvozili 5.543 t in uvozili 21.406t nevarnih odpadkov. Gradbeni odpadki pomenijočetrtino vseh odpadkov v Sloveniji. Odpadne maseiz kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije jepribližno 3,5 mio ton suhe snovi na leto. Težaveso z odpadki v tekočem stanju (gnojevka).V redni odvoz odpadkov je bilo v letu 1999vključenih 88 % prebivalcev, tako je bilo zbranih3.304.836 m 3 odpadkov, kar je 16 % več kot leta1995. Odpadki se odlagajo na 60 odlagališč.Razmere se bodo v kratkem spremenile, saj se bo vletu 2002 zapolnilo kar 14 odlagališč, samo dveodlagališči od teh pa imata možnost nadaljnješiritve. Ravnanje z odpadki je povezano z nizkostopnjo družbene sprejemljivosti (NIMBY – Not inMy Back Yard) in z odrivanjem tega perečegavprašanja iz trenutnega političnega mandata(NIMET – Not In My Election Time). Analizarazmer pri ravnanju z odpadki kaže, da se ti ševedno zbirajo v pretežno raztresenem stanju in da31