VIZasnova energetskega sistema(VIR: Spremembe <strong>in</strong> dopolnitve prostorskih sestav<strong>in</strong> dolgoročnega <strong>in</strong> srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 11/99)6.3. Oskrba z energijoSlovenija uvaža več kot 79 % energije, predvsemnafto <strong>in</strong> pl<strong>in</strong>, pa tudi trdna <strong>in</strong> jedrsko gorivo.Domači energetski viri so v glavnem lignit, rjavipremog (20-odstotni delež v energetski bilanci),vodna energija <strong>in</strong> biomasa. Premogovništvo v zadnjihletih zmanjšuje svojo proizvodnjo (lignit s 5,1na 3,8 mio ton v obdobju 1985–1999, rjavi premogpa z 2,6 na 0,76 mio ton v obdobju 1989–1999).Odvisnost od zunanjega energetskega trga jeSlovenija ublažila s povečanjem raznovrstnost<strong>in</strong>abavnih virov <strong>in</strong> z dobro razvitim energetskimomrežjem. Elektroenergetska mreža je že od leta1974 povezana z zahodnoevropskim omrežjemUCTE (zahodnoevropska konekcija). Nafto <strong>in</strong> pl<strong>in</strong>uvaža iz Rusije, Alžirije, pa tudi iz drugih virov.Energetska uč<strong>in</strong>kovitost v Sloveniji je še podevropskim povprečjem, vendar se je z uč<strong>in</strong>kovitopolitiko <strong>in</strong> programi spodbujanja uč<strong>in</strong>kovite rabeenergije v posameznih sektorjih bistveno izboljšala.Jedrska elektrarna Krško je v letu 1993 dobavljala21 % električne energije, v letu 1999 pa je bil njendelež 35,4-odstoten.Energetika v Sloveniji še vedno temelji pretežnona izkoriščanju neobnovljivih virov energije, karpomeni odvisnost od uvoza nafte <strong>in</strong> naftnihderivatov ter črpanja lastnih zalog premoga. Nadrugi strani v <strong>in</strong>dividualnih kuriščih <strong>in</strong> nekaterihtoplarnah za dalj<strong>in</strong>sko ogrevanje prehajajo nauporabo pl<strong>in</strong>a, s čimer se je bistveno izboljšalakakovost zraka v večjih urbanih središčih.Strategija razvoja energetike, ki jo je Slovenijasprejela leta 1996, je usklajena z energetskopolitiko Evropske unije <strong>in</strong> vključuje tržnousmeritev, gotovost energetske oskrbe, varstvookolja <strong>in</strong> izboljšanje energetske uč<strong>in</strong>kovitosti.Vprašanja, kot so prilagoditev monopola, vključujočtudi izvoz <strong>in</strong> uvoz, priključitev na evropskoomrežje, cene energije, poseganje države napodročje energetike ter energetska uč<strong>in</strong>kovitost <strong>in</strong>kakovostni standardi goriva, pa še čakajo načimprejšnjo rešitev. Med pomembne usmeritveenergetske strategije pa sodi tudi varčevanje zenergijo, še posebej neobnovljivih virov.S spremenjenim <strong>in</strong> dopolnjenim energetskimsistemom bodo uvedene spremembe, ki sopotrebne za uresničitev nekaterih naložb. Napodročju energetike se s tem uvajajo najnujnejšespremembe <strong>in</strong> dopolnitve načrtovanihhidroelektrarn na Savi <strong>in</strong> Muri ter povezave29
VI<strong>Slovenije</strong> <strong>in</strong> Madžarske ter Hrvaške zmagistralnim pl<strong>in</strong>ovodom na severovzhodnemdelu <strong>Slovenije</strong>. S tem bodo dane tudi možnosti zahitrejši razvoj gospodarstva.Slovenija je začela uvajati tudi evropske normeenergetske uč<strong>in</strong>kovitosti <strong>in</strong> varovanja okolja (npr.kakovostni standardi goriva), saj je podpisalaEvropsko energetsko list<strong>in</strong>o, katere namen jespodbujanje sodelovanja na področju energetike.Odprto pa je vprašanje radioaktivnih odpadkov, kiso zdaj začasno spravljeni v JE Krško. Skladiščenjedela teh odpadkov na Hrvaškem še ni rešeno.Slovenija je začela zbirati sredstva za razgradnjojedrske elektrarne na koncu načrtovanegaobratovanja.Temeljne značilnosti oskrbe z energijo vSloveniji so:· Slovenija uvaža več kot 79 % energije,· domačih virov je malo; to so predvsem lignit<strong>in</strong> rjavi premog, vodna energija ter biomasa,· premogovništvo v zadnjih letih zmanjšujeproizvodnjo,· energetska uč<strong>in</strong>kovitost v Sloveniji je še podevropskim povprečjem,· energetika v Sloveniji še vedno temelji naizkoriščanju neobnovljivih virov,· leta 1996 sprejeta strategija razvoja energetikeje usklajena z energetsko politiko EU.6.4. Oskrba s pitno vodo <strong>in</strong> odvajanje odpadnihvodaZa Slovenijo lahko rečemo, da je bogata z vodo,saj se na njenem ozemlju pretoči na leto približno34 km 3 vode oziroma 34 milijard m 3 /leto ali1078 m 3 /s. V katastru voda je vpisanih približno7000 izvirov. Skupna izdatnost vseh izvirov jeokoli 63 m 3 /s; le 486 izvirov je takšnih, da jenjihova izdatnost večja od 10 l/s, skupna papribližno 50 m 3 /s. Štiri pet<strong>in</strong>e vode je pri naszmerno onesnažene <strong>in</strong> približno pet<strong>in</strong>a je čiste.Brez upoštevanja lokalnih vodovodov potrebujeSlovenija za normalno oskrbo približno 4,5 m 3 /svode. Pri tem mora načrpati približno 8,5 m 3 /svode, preostali del so izgube (41 %). Slovenija ima53 % rezerv pitne vode I. kakovostnega razreda.V Sloveniji oskrbujejo javni vodovodi približno78 % prebivalcev. Preostalih 20 % pa oskrbujejokrajevni (lokalni) vodovodi <strong>in</strong> le manjši delkapnice. Med vodnimi viri, ki oskrbujejovodovodne sisteme v Sloveniji, jih je približno53 % iz podtalnice, 44 % iz izvirov oz. studencev<strong>in</strong> približno 3 % na površ<strong>in</strong>skih vodotokih.D<strong>in</strong>amične rezerve pitne vode po porečjih znašajopribližno 18 m 3 /s. To pomeni, da ima Slovenija53 % rezerv pitne vode I. kakovostnega razreda.V splošnem je kakovost vodnih virov šezadovoljiva, vendar je njihova količ<strong>in</strong>a ponekod žeogrožena, saj odvzem vode narašča predvsemzaradi javne porabe. Zavarovanost vodnih virov nizadovoljiva, saj je od 126 evidentiranihpomembnih virov za oskrbo s pitno vodo le 36zavarovanih z ustreznimi obč<strong>in</strong>skimi odloki.Pri preskrbi z vodo moramo v Sloveniji upoštevatitudi območja, na katerih primanjkuje vode, <strong>in</strong>sicer: Obalo <strong>in</strong> Kras, Kočevsko, Belokranjsko,Kozjansko, Haloze, Slovenske gorice <strong>in</strong> Goričko.Več<strong>in</strong>a teh območij ima danes že zgrajenevodovodne sisteme z javnim vodovodom (npr. Obalaveč kot 99 %), razen Goričkega.Z ekološkega vidika oskrba z vodo v Sloveniji še niproblematična, pričakujemo pa večji premik naoskrbo z rečno (površ<strong>in</strong>sko) vodo. Pomembna jedejavna <strong>in</strong> preventivna zaščita vodnih virov znajmanjšimi omejitvami v <strong>prostoru</strong>, ki pa se jimnikakor ne moremo izogniti, saj sta približno 2/3<strong>Slovenije</strong> na kraškem svetu.V gospod<strong>in</strong>jstvih <strong>in</strong> storitvenih dejavnostih jeporaba vode odvisna od številnih vplivov:življenjskih navad prebivalstva, podnebnihznačilnosti, razpoložljivih količ<strong>in</strong> pitne vode,urejenosti kanalizacije, gostote poselitve, velikost<strong>in</strong>aselja itd. Odvisnosti porabe vode od posameznihvplivov ni možno vedno ugotoviti. Upoštevatimoramo vsaj m<strong>in</strong>imalne standarde oskrbe.Naseljem ne grozi le pomanjkanje zdrave pitnevode, ampak so ogrožena tudi zaradionesnaženih voda. Ob tem v vodovodnihsistemih opažamo skoraj 50-odstotne izgubevode v omrežju zaradi dotrajanosti omrežja.Poleg tega znaten del <strong>in</strong>dustrije še vedno izpuščaodpadne vode v vodotoke brez čiščenja. Napospešeno iskanje rešitev že vpliva leta 1995izdana Uredba o taksi za obremenjevanje vode, skatero so povzročitelji z ekonomskimmehanizmom prisiljeni v iskanje ustreznihrešitev. Med njimi je prav gotovo zelo pomembnozmanjšanje velikih izgub vode (možno jezmanjšanje na približno 25 %) kot ena od rezervza oskrbo prebivalstva.V Sloveniji je bilo do vključno leta 1997 zgrajenihpribližno 787 km primarnega kanalizacijskega30