OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije
OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije
VIZasnova železniškega, cestnega, pomorskega, zračnega in državnega kolesarskega prometnega omrežja, omrežja prometnih vozlišč/terminalov, radarskega omrežja za vodenje zračnega prometa in omrežja meteoroloških radarjev(VIR: Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 11/99)prometne infrastrukture, prostora in okolja. Šenaprej narašča individualni motorni promet naračun drugih oblik prometa in zniževanja ravninjihovih storitev. Neustrezna je infrastruktura zanemotorizirano mobilnost v mestih (kolesarje,pešce). Zaradi zagotavljanja prometne varnosti paso izdani številni predpisi, ki neposredno vplivajona načrtovanje in gradnjo prometnih površin.Prestrukturiranje mestnega, primestnega inpodeželskega gospodarstva v prostorskem razvojunamreč poteka izključno po meri avtomobila.Sedanja urbanistična, prostorska in prometnapolitika grozi, da bo naša mesta in okolje dolgoročnozadušila z motornim prometom in hkrati oddaljilaod možnosti, da bi uresničili sodoben in zmogljivmestni in primestni javni potniški promet, ki edinilahko pomeni rešitev za vsestransko vzdržni razvojmest in drugih naselij. Rešitev bo možna le obspremembi in povezovanju prometne, okoljske inprostorsko-urbanistične razvojne politike.Za Slovenijo so pomembne tudi regionalne inlokalne prometne povezave, ki so temelj skladnegaregionalnega razvoja. Gradnja in vzdrževanjeprečnih povezav med posameznimi regijami stazaradi gradnje velike infrastrukture v časovnemzaostanku. V zasnovo skladnega regionalnegarazvoja bo treba vključevati tudi razvoj javnegapotniškega prometa, ki je trenutno kljubspoznanim vsestranskim družbenim, gospodarskim,prostorskim, socialnim in okoljskimprednostim prepuščen trgu in lokalnim skupnostim,ki pa preusmeritve na vzdržni prometni sistemsame finančno in organizacijsko ne zmorejo.Nacionalni program gradnje avtocestnega križaSlovenije omogoča uresničitev notranje regionalnepovezave v državi, povečanje varnosti udeležencev vcestnem prometu, znižanje prevoznih stroškov, sčimer se povečuje konkurenčna sposobnostgospodarstva, ter vključevanje Slovenije v evropskigospodarski prostor. Zaradi tranzitnega položajaSlovenije je železniška infrastruktura pomembendejavnik ohranitve okolja in prostora obnaraščajočem cestnem prometu. Predlog obsegaobnovo in dograditev obstoječih prog ter gradnjoprog za visoke hitrosti.27
VI6.2. Stanje na področju telekomunikacijTrg civilnih telekomunikacij v Sloveniji trenutnoobsega analogno in digitalno telefonsko omrežje,telegrafsko omrežje in omrežja za prenospodatkov. Predvsem mobilna telefonska omrežjabodo sčasoma omogočala vedno večje prenosnehitrosti. Poleg omrežja Telekoma Slovenijeobstajajo še omrežja ob obstoječih železniškihprogah (telefonska in telegrafska povezava, prenospodatkov), ki jih upravljajo Slovenske železnice,omrežje za podatkovne in govorne komunikacijeob daljnovodih in mobilna mreža, katerihupravljavec je Elektro Slovenije, zveze zaizmenjavo radijskih in televizijskih programov,radijske in televizijske usmerjene zveze(upravljavec je Radiotelevizija Slovenija), kabelskatelevizijska razdelilna omrežja v naseljih, za kateraskrbijo različni upravljavci. V Sloveniji je 300.000priključkov kabelske televizije, kar pomeni 15-odstotni delež celotnega številatelekomunikacijskih priključkov. Vsa ta omrežjaimajo skupno značilnost, da so bila zgrajena zaomenjena velika podjetja in njihova današnjazmogljivost presega trenutne telekomunikacijskepotrebe. Njihova tehnološka posodobitev(digitalizacija) je odpravila še zadnje ovire prizdružljivosti še do nedavno nezdružljivih posebnihomrežij, kar pomeni možnost združevanja vsehtehnološko sodobnih omrežij v enotno slovenskoinformacijsko infrastrukturo.Posebne službe, kot so gasilci, reševalci, podjetja,ki se ukvarjajo z varovanjem premoženja, taksistiidr., imajo svoje žične in radijske mreže. Mednecivilnimi omrežji pa so najpomembnejšaomrežja Ministrstva za notranje zadeve in omrežjaMinistrstva za obrambo.Največja gostota telefonskih omrežij je bilaugotovljena v Primorju in osrednji Sloveniji,vendar je v prvi regiji večja gostota navadnih, vdrugi pa prenosnih telefonov. V obeh postavkahsta na zadnjih mestih Zasavje in Pomurje, pričemer pri klasični telefoniji krepko zaostajaPomurje, pri mobilni pa nekoliko le Zasavje. Zupadanjem gostote prebivalstva se tudi gostotanaročnikov stacionarnih telefonov pravilomazmanjšuje. Največja gostota je v obalnih naseljih,izstopajo druga urbanizirana območja z glavninonajrazvitejših mestnih naselij, potem pa sleditapadec in nihanje na podeželskih, predvsem težkodostopnih območjih, ko se začne gostota priključkovhitreje zmanjševati; to je treba pripisati predvsemdragim napeljavam na odmaknjenih območjih ssamotnimi domačijami. Zato pa se na tehobmočjih poveča število prenosnih telefonov.Nove možnosti ponuja informacijska tehnologija.Sistematična obravnava telekomunikacijskihomrežij je potrebna tudi zaradi njihovega vplivana prostorski razvoj države. Obenem lahkougotovimo, da je telekomunikacijska omrežjatežko načrtovati brez vizije poselitve in rabeprostora. Posebna pozornost mora bitinamenjena tudi razvoju telefonije in politikitelekomunikacij na podeželju, ki sta nujnazaradi ohranjanja želene smeri prostorskegarazvoja Slovenije.Tabela: Telefonska omrežje v SlovenijiFiksna telefonijaMobilna telefonijaLeto Telefaksni Naročniški Število Naročniški Analogne Digitalne Uporabnikinaročniki telefonski prosilcev za priključki – NMT – GSM predplačpriključkitelefonski skupaj nega paketapriključek 21985 3 2864811990 3925 4218031995 15541 614796 58438 27301 273011996 17727 661902 48701 41205 36977 42281997 19464 710044 25041 93611 42430 511811998 20754 771310 10051 166506 42741 123765 290051999 18290 786229 5719 325048 42396 282652 323360VIR: Statistični letopis, 20001Do leta 1993 so zajete vse telefonske govorilnice (tudi neavtomatske)2Prvič vložena prošnja.28
- Page 2 and 3: December2 0 0 1Ocena stanja in tež
- Page 4 and 5: VsebinaI Uvod 41.1 Namen Ocene stan
- Page 6: Iupoštevajoč naravne vire in prim
- Page 9 and 10: IITabela: Gostota poseljenosti - š
- Page 11 and 12: IITabela:Bruto domači proizvod, te
- Page 13 and 14: IItudiadministrativno-upravne enote
- Page 15 and 16: IV Razvoj omrežja mest in drugih n
- Page 17 and 18: IVPrikaz obstoječega omrežja mest
- Page 19 and 20: IVTabela: Razrez sredstev za pridob
- Page 21 and 22: V5.Težko dostopna podeželska obmo
- Page 23 and 24: Tabela: Spreminjanje zemljiških ka
- Page 25 and 26: VPomembna turistična središča in
- Page 27: VIInfrastrukturna opremljenost pros
- Page 31 and 32: VISlovenije in Madžarske ter Hrva
- Page 33 and 34: VITabela: Nastanek odpadkov glede n
- Page 35 and 36: VIIpovršino 37 km 2 . Velik del po
- Page 37 and 38: VIIvisokogorskimi kmetijami, planš
- Page 39 and 40: VIIZasnova varstva naravnih vrednot
- Page 41 and 42: VIIIspremljanje stanja (monitoring)
- Page 43 and 44: VIIIzemljišču, na katerem je s pr
- Page 45 and 46: VIIICilj je omogočiti vsem zainter
- Page 47 and 48: Xmed državo in lokalno samoupravo;
- Page 49 and 50: X33. Kos, D., Mlinar, Z., Toš, N.,
- Page 51 and 52: XMednarodni dokumenti92. AGENDA 200
- Page 53 and 54: X165. Zakon o spodbujanju skladnega
- Page 55 and 56: Obrazložitev Ocene stanja in teže
VIZasnova železniškega, cestnega, pomorskega, zračnega <strong>in</strong> državnega kolesarskega prometnega omrežja, omrežja prometnih vozlišč/term<strong>in</strong>alov, radarskega omrežja za vodenje zračnega prometa <strong>in</strong> omrežja meteoroloških radarjev(VIR: Spremembe <strong>in</strong> dopolnitve prostorskih sestav<strong>in</strong> dolgoročnega <strong>in</strong> srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 11/99)prometne <strong>in</strong>frastrukture, prostora <strong>in</strong> okolja. Šenaprej narašča <strong>in</strong>dividualni motorni promet naračun drugih oblik prometa <strong>in</strong> zniževanja ravn<strong>in</strong>jihovih storitev. Neustrezna je <strong>in</strong>frastruktura zanemotorizirano mobilnost v mestih (kolesarje,pešce). Zaradi zagotavljanja prometne varnosti paso izdani številni predpisi, ki neposredno vplivajona načrtovanje <strong>in</strong> gradnjo prometnih površ<strong>in</strong>.Prestrukturiranje mestnega, primestnega <strong>in</strong>podeželskega gospodarstva v prostorskem razvojunamreč poteka izključno po meri avtomobila.Sedanja urbanistična, prostorska <strong>in</strong> prometnapolitika grozi, da bo naša mesta <strong>in</strong> okolje dolgoročnozadušila z motornim prometom <strong>in</strong> hkrati oddaljilaod možnosti, da bi uresničili sodoben <strong>in</strong> zmogljivmestni <strong>in</strong> primestni javni potniški promet, ki ed<strong>in</strong>ilahko pomeni rešitev za vsestransko vzdržni razvojmest <strong>in</strong> drugih naselij. Rešitev bo možna le obspremembi <strong>in</strong> povezovanju prometne, okoljske <strong>in</strong>prostorsko-urbanistične razvojne politike.Za Slovenijo so pomembne tudi regionalne <strong>in</strong>lokalne prometne povezave, ki so temelj skladnegaregionalnega razvoja. Gradnja <strong>in</strong> vzdrževanjeprečnih povezav med posameznimi regijami stazaradi gradnje velike <strong>in</strong>frastrukture v časovnemzaostanku. V zasnovo skladnega regionalnegarazvoja bo treba vključevati tudi razvoj javnegapotniškega prometa, ki je trenutno kljubspoznanim vsestranskim družbenim, gospodarskim,prostorskim, socialnim <strong>in</strong> okoljskimprednostim prepuščen trgu <strong>in</strong> lokalnim skupnostim,ki pa preusmeritve na vzdržni prometni sistemsame f<strong>in</strong>ančno <strong>in</strong> organizacijsko ne zmorejo.Nacionalni program gradnje avtocestnega križa<strong>Slovenije</strong> omogoča uresničitev notranje regionalnepovezave v državi, povečanje varnosti udeležencev vcestnem prometu, znižanje prevoznih stroškov, sčimer se povečuje konkurenčna sposobnostgospodarstva, ter vključevanje <strong>Slovenije</strong> v evropskigospodarski prostor. Zaradi tranzitnega položaja<strong>Slovenije</strong> je železniška <strong>in</strong>frastruktura pomembendejavnik ohranitve okolja <strong>in</strong> prostora obnaraščajočem cestnem prometu. Predlog obsegaobnovo <strong>in</strong> dograditev obstoječih prog ter gradnjoprog za visoke hitrosti.27
Change language