OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

VIInfrastrukturna opremljenost prostora6.1. Prometne povezavePrometno omrežje razvijamo v Sloveniji enostranskoin neuravnoteženo med prometnimi podsistemi.Daleč največ sredstev usmerjamo v gradnjo inizboljšave cestnega omrežja, predvsem avtocestnegakriža v smeri V. in X. čezevropskega prometnegakoridorja. Razvoj železniške infrastrukture,prometnih vozlišč, javnega potniškega innemotoriziranega prometa je močno zapostavljen,nekoliko večji pomen imata pomorski in letalskipromet. To nam kaže tudi spodnja karta, kiprikazuje že zgrajene odseke prometneinfrastrukture in zasnovo vseh prometnih sistemov.Posledica takšnega stanja in teženj v razvojuprometnih povezav je uporaba prevoznih sredstev,ki ni v skladu z načeli vzdržnega razvoja: več kot tričetrtine vsega notranjega potniškega prometa seopravlja z osebnimi avtomobili in le 25 % z javnimipotniškimi prevoznimi sredstvi, in to 91 % zavtobusi in le 9 % po železnici, pa še ta deleža se izleta v leto zmanjšujeta glede na hitro rastočostopnjo motorizacije (l. 2000 že skoraj 400 osebnihavtomobilov na 1000 prebivalcev). Večina, to je 90% celotnega notranjega tovornega prometa, potekapo cestah in le 10 % po železnici. Notranjegakombiniranega prevoza je malo, v celotnemprevozu blaga pa delež kombiniranega prevozakljub temu narašča. Ena tretjina mednarodnegatovornega prometa poteka po železnici.Pomembno vlogo ima Luka Koper, prek katere seopravlja 90 % celotnega čezmorskega prometa, kipa ima slabe prometne povezave z zaledjem vSrednji in Vzhodni Evropi. V naslednjih letih jezato predvidena gradnja 2. tira železniške progeDivača–Koper z možnostjo povezave z novo hitroprogo Benetke–Ljubljana. Pomorskega potniškegaprometa med letom praktično ni, nekoliko sepoveča le v poletni sezoni.Letalski potniški promet ima pomembno vlogo vmednarodnem prometu. V strukturi opravljenegaprometnega dela (potniški kilometri) obsega kar15-odstotni delež. Velika težava je upadanjekakovosti javnega potniškega ter nemotoriziranihoblik prometa na urbanih območjih. Zaradiindividualizacije prometnega dela so se povečalistroški prometnega dela, poraba energije,nesmotrna raba prostora, razpršena gradnja naselijna podeželju, degradacija bivanja v mestih terobremenitve okolja. Med vsemi sprejetimiusmeritvami razvoja prometa se v zadnjem obdobjunekoliko izboljšuje le varnost prometa.Takšno stanje in težnje v razvoju prometa (ki nisoskladne s sprejetimi deklaracijami inmednarodnimi usmeritvami) se posledično kažejo vprostorskem razvoju Slovenije in v veliki meriopredeljujejo prihodnji razvoj slovenskegaposelitvenega sistema. Sedanji razvoj prometneinfrastrukture, ki je osredotočen na gradnjoavtocestnega križa, krepi predvsem gravitacijskovlogo večjih urbanih središč in zapostavlja nekateraregionalna razvojna središča, kar vpliva nanadaljnje vzdrževanje njihovega obrobnegapoložaja. Razen tega spodbuja zgostitev poselitve vkoridorjih prometnega križa in razpršeno gradnjonaselij v širšem zaledju mest ter praznjenje obširnihobmočij, na katera tudi po dograditvi avtocestnegasistema ne bo segal gravitacijski vpliv regionalnihsredišč. V območju polurne dostopnosti doregionalnih središč (Ljubljana, Maribor, Koper,Celje, Nova Gorica, Kranj, Murska Sobota, Novomesto, Krško, Slovenj Gradec, Postojna, Trbovlje)živi skoraj devet desetin slovenskega prebivalstva.Na območju polurnega zaledja trehnajpomembnejših središč Slovenje (Ljubljana,Maribor, Koper) živi polovica njenih prebivalcev. Podograditvi avtocestnega sistema se bo dostopnost doteh središč še povečala.Posebno vprašanje je razvoj prometnih sistemov vvečjih slovenskih mestih in na urbanih območjih,na katerih promet že danes presega zmogljivostiTabela: Primerjava opravljenega dela v tovornem prometu na slovenskem železniškem omrežju v letih 1996–2000Leto Skupaj Domači Tuji Pristaniški tranzit Kombinirani promet(mio t) (%) (%) (mio t) (%) (mio t) (%)1996 13,16 14 86 2,78 21,12 1,12 8,51997 14,36 11 89 3,44 23,95 1,27 8,91998 14,39 11 89 3,90 27,10 1,34 9,31999 14,23 12 88 4,01 28,15 1,46 10,22000 15,04 13 87 3,93 26,13 1,64 10,9VIR: Letno poročilo javnega podjetja Slovenske železnice, 200126