VV4. Varstvo kmetijskih zemljišč. Pravna podlaga zavarstvo kmetijskih zemljišč je Zakon o kmetijskihzemljiščih iz leta 1996. Kmetijska zemljišča sevarujejo normativno v okviru Dolgoročnega <strong>in</strong>srednjeročnega družbenega plana <strong>Republike</strong><strong>Slovenije</strong> <strong>in</strong> obč<strong>in</strong>skih planskih aktov. Gre zasistem najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajnonamenjena kmetijski rabi, <strong>in</strong> drugih kmetijskihzemljišč. Analiza <strong>stanja</strong> je pokazala, da se letnospremeni namembnost kar 1200 ha zemljišč, ki sotrajno namenjena kmetijski proizvodnji. Topomeni, da obstoječ sistem ni uč<strong>in</strong>kovit. Vzrokneuč<strong>in</strong>kovitosti pa je nedvomno prevelik obsegzavarovanja <strong>in</strong> predvsem sektorska merilavrednotenja.Pričakovati je, da se bodo v prihodnje vkmetijstvu prostorske strukture razvijale v trismeri. Kmetijske površ<strong>in</strong>e, ki so za pridelavonajprimernejše, bodo <strong>in</strong>tenzivirane. Na drugistrani bo treba izkoristiti velike prednostipretežno neonesnaženega okolja, ki jih ta časSlovenija še ima, <strong>in</strong> jih izkoristiti za pridelavozdrave, sonaravno pridelane hrane, izvoznozanimive za evropske <strong>in</strong> neevropske države.Površ<strong>in</strong>e, ki za kmetijstvo ne bodo več zanimive,bo treba nameniti drugim dejavnostim, športu,rekreaciji <strong>in</strong> turizmu, tako da bi jih bilo možnoponovno nameniti kmetijski dejavnosti, če bi bilotreba.5.4. Razvoj turizma <strong>in</strong> rekreacijeDelež prostega časa se v odnosu do delovnega časapovečuje. Preživljanje prostega časa postaja vsedejavnejše. Povečuje se zanimanje za ohranitevzdravja, telesnih <strong>in</strong> duševnih zmogljivosti,<strong>in</strong>tenzivne športnorekreacijske dejavnosti, dejavnodoživljanje narave <strong>in</strong> spoznavanje ter uživanjekulturne dedišč<strong>in</strong>e. Pomembno postaja tako<strong>in</strong>dividualno kot večnamensko preživljanjeprostega časa v naravnem <strong>in</strong> ustvarjenem okolju.Povečal se je delež prebivalstva, ki se rednoukvarja z organizirano <strong>in</strong> neorganiziranorekreacijo. Najpogostejša rekreacijska oblika jesprehajanje/hoja, sledijo kolesarjenje, plavanje,plan<strong>in</strong>stvo, pikniki, ogledi naravnih <strong>in</strong> kulturnihznamenitosti itd. Turistično-rekreacijske dejavnostise razporejajo po celotnem <strong>prostoru</strong> <strong>in</strong> se pogostopovezujejo z območji naravnih <strong>in</strong> kulturnihvrednot. Pri prostočasnih dejavnostih sta šeposebej priljubljena vodni <strong>in</strong> obvodni prostor.Kraj<strong>in</strong>ska raznolikost <strong>Slovenije</strong> <strong>in</strong> njenarazmeroma visoka stopnja naravne <strong>in</strong> kulturneohranjenosti, policentrična zasnova naselij <strong>in</strong>veliko število turistično-rekreacijskih središčomogočajo razvoj prostočasnih dejavnosti praktičnona celotnem območju države. Glede na stanje <strong>in</strong>težnje v <strong>prostoru</strong> lahko poudarimo naslednjedejavnosti, za katere je značilno povečanozanimanje:· Plan<strong>in</strong>stvo <strong>in</strong> pohodništvo, ki sta najboljmnožični dejavnosti ter imata na celotnemozemlju države razvejano <strong>in</strong>frastrukturo.Največja gostota plan<strong>in</strong>skih poti je na območjuJulijskih <strong>in</strong> Kamniških/Sav<strong>in</strong>jskih Alp, sledijopredalpski svet <strong>in</strong> kras notranje <strong>Slovenije</strong>.· Kolesarjenje je priljubljena <strong>in</strong> množičnadejavnost. Omrežje posebnih kolesarskih stez jenerazvito, izjema je le okolica nekaterih mest <strong>in</strong>turističnih krajev. Kolesarjenje se navezuje nacestno omrežje, namenjeno motornemu prometu,kar je z vidika varnosti <strong>in</strong> prijetnosti nezaželeno.· Kopanje je ena najbolj zaželenih prostočasnihdejavnosti v poletnem času. Trenutna ponudba nizadovoljiva. Možnosti za kopanje v naravnihkopališčih pa so omejene zaradi čezmerneonesnaženosti <strong>in</strong> neprimerne ureditve obrežnegaprostora.· Alpsko smučanje je priljubljena <strong>in</strong> množičnadejavnost. V Sloveniji so razvita številna manjšasmučišča, evidentiranih je 46 smučišč. Le petsmučišč je glede na dolž<strong>in</strong>o prog <strong>in</strong> zanesljivostsnežne odeje regionalnega pomena.· Hoja <strong>in</strong> tek na smučeh postajata vse boljpriljubljeni dejavnosti tako v zaledju mest kot vzaledju pomembnejših gorskih turističnih krajev.· Navtika je privlačna z gospodarskega vidika,hkrati pa problematična zaradi nasprotujočih si<strong>in</strong>teresov na obali. Zanimanje za to dejavnostnarašča, še zlasti za gradnjo mar<strong>in</strong>. Trenutnoimamo mar<strong>in</strong>e v Kopru, Izoli <strong>in</strong> Portorožu.· Golf, ki je z gospodarskega vidika prav takoprivlačna dejavnost, pomeni velike spremembe v<strong>prostoru</strong> <strong>in</strong> oviro za razvoj drugih dejavnosti. VSloveniji postaja vse bolj razširjena dejavnost.Trenutno je zgrajenih več igrišč za golf (Bled,Mokrice, Lipica, Volčji Potok, Ptuj, ...), načrtujejopa se že nova igrišča.· Tenis je ena izmed najbolj razširjenihprostočasnih dejavnosti v Sloveniji, saj sozunanja <strong>in</strong> pokrita igrišča zgrajena predvsem zalokalno prebivalstvo, v turizmu pa so ena izmeddopolnilnih ponudb.· Alternativne dejavnosti (gorsko kolesarjenje,raftanje, soteskanje) postajajo relativno množične<strong>in</strong> komercialne dejavnosti, ki posegajo vnaravno ohranjena območja. Med najboljobiskanimi območji so zgornji del Soče, zgornjidel Krke, Sav<strong>in</strong>je, Kolpa ter odseki Save.23
VPomembna turistična središča <strong>in</strong> območja za rekreacijo(VIR: FF, Oddelek za geografijo, 1994, MKGP, 1996, Letni pregled turizma, SURS, 1996)Vključevanje turistične dejavnosti vdružbenogospodarski <strong>in</strong> prostorski razvoj vendarlekaže tudi določene pomanjkljivosti. Slovenskaturistična ponudba za zdaj še ni dovoljrazpoznavna, zato se pri trženju uporabljajopredvsem naravne <strong>in</strong> druge prv<strong>in</strong>e, s pomočjokaterih lahko možni kupci zaznajo, da gre zaposebno ponudbo, ki jo bodo povezali z imenom<strong>Slovenije</strong>. Tudi nastanitvene zmogljivosti v večjihturističnih krajih v veliki meri ne ustrezajonovemu, vse bolj <strong>in</strong>dividualnemu povpraševanju(oblikovanje storitev <strong>in</strong> njihovo trženje je šepremalo prilagojeno gostu oz. posameznimskup<strong>in</strong>am). Kakovost storitev še ni zasnovana nafilozofiji izpolnjevanja pričakovanj gostov <strong>in</strong>njihovih želja, <strong>in</strong> to ne le v gost<strong>in</strong>stvu, ampak vkraju kot celoti.Na drugi strani je turistična <strong>in</strong>frastruktura ugodna,saj so turistična središča dokaj enakomernoporazdeljena po celotnem območju <strong>Slovenije</strong> <strong>in</strong> nisoločena od domačega prebivalstva, kar je zelopomembno za ohranjanje identitete celotnegaprostora. Zmanjšujejo se stroški vzdrževanja<strong>in</strong>frastrukture, majhnost <strong>in</strong> razpršenost turističnihkrajev pa pozitivno vplivata tudi na ohranjanjeokolja. To pomeni tudi majhno oddaljenost odsedanjih <strong>in</strong> potencialnih trgov ter enostavnodostopnost, ki pa prometno ni najboljša. Grepredvsem za zaostajanje v povezovanju s sodobnimcestnim omrežjem, omrežjem hitrih železnic <strong>in</strong> slaboprometno povezanost turističnih regij <strong>in</strong> središč.Veliko je manjših, vendar pestrih naravnih <strong>in</strong>kulturnih znamenitosti, po drugi strani pa jerazvejana tudi ustvarjalnost na različnih področjihumetnosti, izobraževanja <strong>in</strong> športa.V slovenskem <strong>prostoru</strong> je za razvoj turizma ševeliko možnosti, pri čemer je treba upoštevat<strong>in</strong>ekatere značilnosti. Posamezna turistična središčaso že dosegla zgornjo mejo sprejemljivostiposameznih dejavnosti <strong>in</strong> gostote naseljenosti.Arhitektura ne upošteva dovolj krajevnihznačilnosti <strong>in</strong> tradicije ter kulture okolja, še posebejv bliž<strong>in</strong>i mest, pa tudi na podeželju. Za turističnorabo se odpirajo novi prostori, predvsem najugovzhodu, ki pa jih je treba primerno zavarovati(gre predvsem za razvoj turizma na podeželju, ki jepovezan s ponudbo zdravilišč). Pestrost pojavov <strong>in</strong>možnosti na razmeroma majhnem <strong>in</strong> dostopnem24