OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

Tabela: Spreminjanje zemljiških kategorij v SlovenijiZemljiška Leto 1953 Leto 1990kategorija v 000 ha % v 000 ha %Njive in vrtovi 358,4 17,7 247,0 12,2Vinogradi 14,8 0,7 36,2 1,8Sadovnjaki 31,4 1,5 21,5 1,1Travniki 347,9 17,2 347,7 17,2Pašniki 302,1 14,9 211,5 10,4Gozdovi 861,0 42,5 1024,5 50,6Nerodovitno 112,2 5,4 134,5 6,6Skupaj 2027,2 100,0 2025,4 100,0VIR: Prostorski in regionalni razvoj Slovenije v kontekstu evropskih integracij, Inštitut za geografijo, Urbanistični inštitut, 1997neusklajenega z naravo in njenimi zakonitostmi(velike prašičje farme, nesmotrna raba pesticidovin gnojil). Težava so predvsem specializiranipoljedelski obrati in specializirane živinorejskefarme (nekdanja družbena last).Kmetijstvo se bo zaradi navedenih vzrokov moraloprestrukturirati, kar lahko pomeni propad okoli42.000 malih kmetij. Z vidika ekonomske logike jeto povsem normalno, s prostorskega vidika pa lahkopomeni katastrofo, ki bo imela za posledicoporušitev raznolike in pestre strukture slovenskegapodeželja, uničenje slikovitosti kulturne krajine terekološke raznovrstnosti in ravno težja. Naprestrukturiranje slovenskega podeželja bodo vprihodnje močno vplivala tudi neposredna plačilana hektar, ki so v skladu s cilji kmetijske politikerazvrščena glede na posamezno kulturo in gledena območje, v katerem leži posamezna parcela. Nazavarovanih območjih naravnih vrednot inkulturne dediščine so neposredna plačila nahektar dvakrat višja kot na drugih območjih. Sonajpomembnejši ekonomski instrument za kmetepri odločanju o načinu obdelave zemljišč in s temposledično o podobi slovenske krajine. Vprašanjaslovenskega kmetijstva pa niso le nedonosnaproizvodnja, subvencije in zaščita, temveč tudisocialna vprašanja ostarelega prebivalstva inekološka vprašanja (vprašanje mešanih kmetij).Najizrazitejši prostorski procesi prestrukturiranjakmetijstva so:1. Zaraščanje kmetijskih zemljišč. Delež njiv jenajbolj nazadoval v alpskem svetu in najmanj naravninah vzhodne in severovzhodne Slovenije.Tudi nasadov sadnega drevja je v vseh regijahbistveno manj kot v preteklosti, razen naPrimorskem, kjer se je njihov obseg povečal.Nasprotno pa so se povečale površine vinogradov.Največji obseg opuščanja kmetijskih površin je naobmejnih in demografsko ogroženih območjih.2. Zmanjševanje kmetijskih zemljišč. Zmanjšanjekmetijskih zemljišč pričakujemo tam, kjer jenjihov delež majhen in je delež gozda že zdajvisok, ter tam, kjer so razvojni pritiski in potrebepo novih zazidljivih površinah večje. Po podatkihMOP je bila v petih letih (1995–99) za 1574 hanajboljših kmetijskih zemljišč odobrenasprememba namembnosti v občinskih planih.Poleg tega pa še 1354 ha tovrstnih površin, zakatere resorno ministrstvo ni dalo soglasja kspremembi namembnosti. Spreminjala se jenamembnost tudi drugih kmetijskih zemljišč, insicer v tem obdobju skoraj 490 ha. Spremembe sobile največje v letih 1997 in 1998. Po podatkihagrokarte, izdelane na začetku 1990, je v Sloveniji142.440 ha ali 16,4 % razpoložljivih kmetijskihzemljišč v različnih fazah zaraščanja.3. Posodabljanje kmetijstva. Gre predvsem zaprofesionalizacijo kmetij, koncentracijo kmetijskihzemljišč, intenzivacijo rab. Posodobitve (izboljšavalastnosti pridelkov, izboljšanje zemljišč inzemljiške strukture) je pričakovati na območjih zugodnejšimi razmerami za obdelovanje kmetijskezemlje. Dosedanje posodobitve so bile predvsemosuševanje kmetijskih zemljišč z urejanjemosnovne odvodnje, gradnja zadrževalnikovmokrega ali suhega tipa za urejanje vodnihrežimov ali za namakanje, agromelioracija nazemljiščih z neugodnim mikroreliefom alizarastjo, ki je po potrebi obsegala tudi regulacijomanjših potokov, založno gnojenje ipd. Medposodobitve kmetijskega prostora sodi tudiprestavitev kmetij bližje h kmetijskim zemljiščem,kar pomeni rušenje tradicionalne oblikepodeželskih naselij.22