OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

VObmočja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo(VIR: Republiški center za pospeševanje kmetijstva, 1994)Razmerje med kmetijskimi in gozdnimi zemljiščise v različnih regijah Slovenije precej razlikuje. VPrekmurju je ta delež približno 1 : 5 v koristnjivskim površinam, na Kočevskem pa 1 : 10 vkorist gozdu. Sklenjenost kmetijskih zemljišč jeopazna samo v ravninskih predelih in nekaterihvinorodnih okoliših, na višjih nadmorskih višinahin v strminah se kmetijske površine prepletajo zgozdnimi. Poleg tega prevladuje mala posestnastruktura, ki znaša povprečno 5,9 ha (skupaj zgozdom), medtem ko je velikost kmetijskihzemljišč na kmetijah povprečno 3,2 ha. Poleg tegaprevladuje visoka starostna struktura, kmetije paso pogosto brez naslednikov.Kar 72 % kmetijskih zemljišč je na območjih zomejitvenimi dejavniki za kmetijstvo (gričevnato,hribovito, gorsko, višinsko, kraško in drugo), vnižinah je le 28 % kmetijskih zemljišč. Poljedelskekulture so vezane predvsem na ravnine, doline,uravnave, kraška polja. Travinje prevladujejo napodnebno in reliefno manj ugodnih območjih, kjerprevladuje živinoreja. Razmerje kaže naprevladujoče travinje – 60 %, 31 % njivskega svetain 8 % trajnih nasadov.Zemljiška razdrobljenost je največja na območjihhitre urbanizacije (Ljubljanska kotlina, SpodnjaSavinjska dolina, Maribor, Nova Gorica, Kranj) inna tradicionalnih kmetijskih območjih (Goričko inDolinsko v Prekmurju, Brkini, Vipavska dolina,Goriška brda, Koprska brda, Bela krajina, Kras).Povprečno večje parcele so povsod tam, kjer so zakmetijstvo manj ugodne razmere (Alpe, Pohorje,Kozjak, Škofjeloško, Cerkljansko, Rovtarskohribovje, visoke kraške planote).Pomen kmetijstva se že od leta 1960 zmanjšuje,kar je razvidno tudi iz zmanjševanja številakmečkih gospodarstev ob popisih glede na virdohodka, vendar je še vedno večji, kot je povprečjev EU. Medtem ko je kmetijstvo imelo v preteklostipredvsem ekonomsko vlogo, ima danes šedrugačno (razvojno, prostorsko, naravovarstveno).Na nekaterih območij bodo prav posredni učinkikmetijstva postali pomembnejši kot njegovaprehrambna vloga.Sedanje stanje iz primerjave z državami Evropskeunije kaže, da se utegne slovensko kmetijstvozaradi konkurence nizkih cen z evropskega trga inob odsotnosti sedanje zaščite ter subvencioniranjamočno prestrukturirati. Razvoj kmetijstva je vSloveniji pripeljal do velike neuravnoteženostiizdelkov (presežki piščančjega mesa, velikopomanjkanje žit itd.) in do kmetijstva,21