OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

V5.Težko dostopna podeželska območja obsegajonekatera gričevnata in gorata območja,prevladujejo pretežno gozd in kmetijska zemljiščater redka, razpršena poselitev. V mnogih območjihtega tipa imamo opraviti z upadanjem ali celopopolno depopulacijo. Ta območja ne morejoizoblikovati urbanega ravnotežja brez posegadržave za pomoč pri izkoriščanju primerjalnihprednosti ali potencialov območja (npr.: turizem,domača obrt, biohrana...).V skladu z navedenim lahko ugotovimo, da je napodeželju kmetijstvo še vedno tisti dejavnik, kioblikuje krajino in tudi naselja. Ta so po videzu šekmečka, čeprav nekatera že močno preoblikovana,kar je izraz funkcijskih in vsebinskih spremembrazvoja podeželja. Število kmetij v Sloveniji je med15.500 in 142.114. Delež čistih kmetij je okoli 19%. Več kot 64 % kmetij je na območjih s težjimipridelovalnimi razmerami. Kmetijstvo je kljub temuše vedno najpomembnejši dejavnik pri oblikovanjukrajine pri nas in je v preteklosti skupaj sposelitvijo ustvarilo največji delež kulturnih krajin.V preteklosti je kmetijstvo zasedalo največji deldržavnega ozemlja, danes je v tem pogledu naprvem mestu gozdarstvo.Veliko naselij ima zato danes dva dela, staro vaškojedro, ki običajno propada, in novi del, ki se boljločujeta, kakor dopolnjujeta, še pogostejši pa jeprimer dograjevanja naselja z novimistanovanjskimi hišami, ki niti po položaju, tlorisnizasnovi in obliki niso prilagojene starejšim,obstoječim. Tudi ceste so v novih delih naselijzasnovane drugače; so širše in prilagojene drugimoblikam prometa. Spreminjata se tudi namembnostobjektov in izraba zemljišč. Brez učinkovitih incelostnih prostorskih ukrepov se razmere ne bodoizboljšale.Poudarimo lahko naslednje značilnosti podeželjain njegovih oblik poselitve:· kulturna krajina je pretežno še ohranjena,· kmetijstvo je še vedno dejavnik, ki oblikujekrajino in naselja podeželskega prostora,· velik del podeželja je razvojno omejen inzaradi negativnih družbenogospodarskihprocesov celo stagnira,· praznjenje odročnih, posebej ševišinskih inobmejnih območij, je pereče razvojnovprašanje,· nekatera naselja so že močno preoblikovana,kar je izraz funkcijskih in vsebinskihsprememb razvoja podeželja.5.2. Ekonomsko-socialne spremembeZ zmanjšanjem kmečkega prebivalstva inposlabšanjem demografske strukture se jezmanjšala kmetijska vloga podeželskih naselij. Žalgre pri tem predvsem za zmanjšanje obsegakmetijske dejavnosti, ne pa za njihovo kakovostnospreminjanje. Drobitev posestne strukture,opuščena zemljišča, neizkoriščene lokalnepotenciali, vse to govori o prevrednotenjuekonomskega in socialnega temelja podeželskihnaselij. Naselja postajajo ekonomsko neodvisna odbližnje okolice in pripadajočega zemljišča,funkcijsko in socialno pa povezana z regionalnimisredišči. Iz vaških naselij so se odseljevali predvsemmlajši ljudje, ki so našli zaposlitev v bližnjemmestu, močno pa se je povečal delež dnevnihmigrantov in delavsko-kmečkih gospodinjstev. Obtem je v marsikaterem naselju bivanje postalopomembnejše od proizvodne (kmetijske) dejavnosti.Z novimi socialnimi skupinami vaščanov so nastalatudi nova socialna razmerja. Nekdanjo teritorialnopovezanost vse bolj nadomešča funkcijska.V sklop ekonomskih sprememb sodi tudi nova vlogapodeželskih naselij. Ta je po eni strani posledicavišjega osebnega in družbenega standarda terizboljšanega bivalnega okolja, hkrati pa postaja vseočitneje, da kmetijstvo ni več edina dejavnost, ki napodeželju ustvarja dohodek. Z razmahom oskrbnihin storitvenih dejavnosti so številna podeželskanaselja glede opremljenosti postala primerljiva zmestnimi stanovanjskimi soseskami. Poleg tega se vpodeželskih naseljih širijo storitvene in proizvodnedejavnosti ter turizem.Če poleg potrebe po ohranitvi kulturne krajineupoštevamo tudi nujnost take vrste kmetijstva, kiprispeva k vzdržnemu razvoju in ohranjanju vsajnajmanjše gostote poseljenosti, je torej nujno, daobdržimo primerno število delovnih mest. Tamoramo iskati v kmetijstvu, zunaj njega inskupaj s kmetijstvom. To je gotovo tudi ključnovprašanje slovenskega podeželja, posebno še vdanašnjih gospodarskih razmerah.5.3. Kmetijstvo in preobrazba podeželjaSlovenija je večidel gorata in kraška dežela z manjugodnimi pogoji za kmetovanje. Razprostranjenostkmetijskih zemljišč je v vertikalnem smislu zelovelika, saj segajo do nadmorske višine 1000 m. VSloveniji je 785.000 ha ali 39 % kmetijskihzemljišč, od tega je čez 60 % kmetijskih zemljišč vhribovitem svetu nad 600 m nadmorske višine.20