OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

Prestrukturiranje podeželskega prostoraV5.1. Oblike poselitve na podeželjuNa podeželju se v sedanjem času oblikuje večrazličnih tipov poselitve, ki so izraz načina življenjain značilnosti slovenskih krajin. Na eni strani so serazvila območja zgostitve prebivalstva inzgoščevanja gospodarskih dejavnosti v zaledju mests težiščem po hkratni (mešani) porabistanovanjskih, storitvenih, proizvodnih,rekreacijskih in drugih površin, kar z drugimibesedami pomeni tudi povečevanje porabekmetijskih površin ter obremenitev krajine.Prebivalstvo na njih živi na način, ki postaja enakmestnemu. Na drugih območjih se pojavljatadekoncentracija (tudi kot posledica deagrarizacije)prebivalstva in razkroj klasičnih ekonomskih gibalkmetijske krajine, kar se v prostoru kaže kotpropad kulturne krajine. Del prebivalstva še vednoživi na klasičen kmečki način.Vezi med naravo in človekom so še tesne, zato je vpodeželskem prostoru kulturna krajina pretežno šeohranjena. Žal ugotavljamo, da je velik delpodeželja razvojno omejen in zaradi negativnihdružbenogospodarskih procesov celo stagnira.Priča smo praznjenju odročnih podeželskih,posebej še višinskih območij. Najbolj kritičnerazmere na slovenskem podeželju so na obmejnihobmočjih ob hrvaško-slovenski meji, saj jenovonastala meja marsikje skoraj ogrozila nadaljnjoposelitev in življenje. Rešitev ali pa vsaj ublažitevtežav lahko prinese le povezovanje obmejnihobmočij, ki bo z odpiranjem meje zadostilo vsempotrebam v življenju obmejnega prebivalstva inizkoriščalo prednosti življenja ob meji.Po stopnji odzivnosti, po obliki pojavov in po vrstipotrebnih razvojnih ukrepov lahko razdelimoslovensko podeželje v pet skupin (podobno kot vEvropski uniji):1. Podeželska območja v bližini gosto urbaniziranihkrajev ležijo v bližini velikih mest, v različnihrazdaljah odvisno od zmogljivosti primestnihprometnih sistemov, pri čemer izkoriščajoliberalnejšo lokacijsko politiko na podeželju,kakovostne značilnosti naravnega okolja terblaginjo bližnjega mesta. Kmetijstvo je intenzivno,hkrati pa sta značilni velika rast prebivalstva inurbanizacija. Večinoma so že tako urbanizirana ininfrastrukturno opremljena, da težko še vednogovorimo o njihovi podeželski naravi. Prav takose pojavljajo vprašanja onesnaženja vode in zemlje,kar vse ogroža tipično podeželsko funkcijo.Prostorsko planiranje ima v teh primerih zelopomembno vlogo, saj mora zagotoviti ravnotežjemed urbaniziranim in odprtim prostorom.Osredotočiti se mora na boljši nadzor nad rabozemljišč, vzpostavitev dinamičnega urbanističneganačrtovanja, ki je sposobno spremljati nenehnerazvojne spremembe, na nadzor nad posegi vkrajinski prostor in nadzor nad vplivi cest naokolje.2. Podeželska turistična območja, med kateraštejemo predvsem obmorska ali hribovitaobmočja, so dobro opremljena s turistično infrastrukturo,povzročajo izseljevanje mladih ljudi terpogosto rušijo obstoječi kmetijski proizvodnisistem in tradicionalno poselitveno strukturo.Pretirana rast turističnih zmogljivosti vodipogosto do lokalne prenaseljenosti inpreobremenjenosti okolja ob sočasnem praznjenjuobrobja. Posebna naloga prostorskih načrtovalcevje varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščineter izboljšanje poteka prometnih tokov, posebno vturistični sezoni, ter hkrati prenos turistične, skrajino združljive ponudbe. Obstoječa naselja so ssvojo arhitekturo in kakovostnim ambientompomemben del turistične ponudbe.3. Podeželska območja z mešanimi dejavnostmiostajajo odvisna od kmetijske dejavnosti, vendar jev njih že prisoten delež dopolnilnih dejavnosti,kot so: turizem, industrija in druge storitve. Kljubtemu so do danes zadržala razmeroma visok deležkmečkega prebivalstva ob obstoječi zemljiškoposestnistrukturi. Zemljepisno ležijo medrazvitimi obmestnimi območji in težkodostopnimi podeželskimi kraji. Glede na težnje vprostoru so večinoma le prehodna faza vgospodarskem razvoju podeželskih območij. Zatobo treba iskati nove prijeme, ki bodo pripomoglik oblikovanju gospodarsko trdnih zasebnih kmetij,pa naj bo to z združevanjem zemlje posameznihkmetij ali s povečevanjem kmetijskoproizvodnihenot z dokupom ali z najemanjem obdelovalnezemlje.4. Pretežno kmetijska podeželska območja, nakaterih je kmetijstvo še vedno primarna dejavnost,druge dejavnosti pa niso raznolike. Delimo jih nadve podskupini, in sicer območja, na katerih jekmetijstvo visoko razvito in pogosto povezano zučinkovitim trženjskim pristopom, ter območja,na katerih ostaja kmetijstvo bolj tradicionalno ingospodarsko neučinkovito zaradi nizke storilnostiin so kljub redki naseljenosti kmetijsko prenaseljena.19