OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

IVTabela: Povprečno število osebnih avtomobilovna 1000 prebivalcevMestoLjubljana 416Maribor 337Koper 443Slovenija 418VIR: Statistični letopis 2000, SURSŠtevilo osebnih avtomobilovna 1000 prebivalcevMed pomembnimi vprašanji urbanih območij sepojavlja tudi obremenjenost s hrupom. Povzročajoga predvsem promet in proizvodne dejavnosti.Razvoj manj hrupnih prometnih sredstev,omejevanje hitrosti vožnje in gostote prometa (npr.ponoči), gradnja novih cest, odmaknjenih odbivališč, namestitev protihrupne zaščite na hrupneobjekte (ceste, železnice, industrija) ugodno vplivajona zmanjševanje povprečne obremenitve s hrupom.Težave se kažejo v starih prevoznih sredstvih nastarih cestah, speljanih praviloma skozi naselja, terpovečanem osebnem in tovornem prometu.Težava večjih urbanih območij je tudi povečanjevarnostne problematike (kaznivih dejanj,prometnih nesreč, kršitev javnega reda idr.) gledena število tovrstnih pojavov na neubranih območjih.Razvoj številnih urbanih naselij je bolj ali manjspontan, saj je obstoječa prostorska dokumentacijabolj ali manj zastarela. Le redko se občine in s temmestna oziroma druga urbana naselja odločajo zakorenito prenovo prostorskih dokumentov in njihovorealno povezavo z urbanim upravljanjem. Vnekaterih naseljih so tako nastala in še nastajajoobsežna degradirana območja (rudarska,industrijska, manj vredna stanovanjska, …). Gre zavprašanja nestrukturiranega razvoja naselij,neracionalne porabe obstoječih gradbenih inprometnih površin ter parcialno zasnovanihurbanističnih načrtov za posamezne mestnepredele, prav tako pa za zaostrovanje in povečanjevarnostne problematike.V novejšem času je posebna skrb posvečena pravdegradiranim urbanim območjem, ki v sodobnihrazvojnih procesih pomenijo eno od možnosti zapreureditev industrijskih in drugih mest. Danes soše vedno pomembna vprašanja prenovenaselbinskih jeder. Poleg njih so se pokazala tudivprašanja razvoja predmestij in ponovne uporabesivih con znotraj strnjenih aglomeracij. Prenovonaselbinskih jeder je v prihodnje treba povezati zTabela: Degradirana urbana območjaKidričevo 48,6Zagorje ob Savi 37Izola 24,8Celje 18,2Maribor 14,2Ljubljana 10,6Novo mesto 2,5Koper 2,2Hrastnik 30,8Velenje 23,9Domžale 1,2Slovenija 13,7VIR: Koželj J., Degradirana urbana območja, MOP, URSPP, 1997Delež degradiranih urbanihobmočij v odstotkih (glede nacelotno mestno površino)razvojem naselja kot celote, kot nalogorevitalizacije in rehabilitacije območja.Pridobivanje novih stanovanjskih površin jemožen dodaten, ne pa nujen učinek in razlog zaprenovo. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bilaizvedba prenove in hkratnega varstva stavbnedediščine dovolj uspešna kljub nekaterimmetodološkim in izvedbenim težavam. Tako jeprenova stekla v več slovenskih mestih (Tržič,Radovljica, Škofja Loka, ...).S primerno vlogo slovenskih mest in drugihnaselij bo v Sloveniji možno zagotavljatiučinkovito vzdržno naravnano urbano omrežjetudi s socialnega in gospodarskega vidika. Ljudjebodo tako lahko živeli na krajinsko kakovostnihširših regionalnih območjih, pa vendar v oblikigostejše poselitve v obstoječih mestih in urbanihsrediščih, ki so opredeljena na podlagipolicentričnega prostorskega razvoja.Tako bo mogoče zagotavljati čim enakovrednejšodostopnost do storitev za vse prebivalce, pa tudigradnjo okolju prijazne infrastrukture, prenovourbanih jeder, reurbanizacijo in revitalizacijonovejših stanovanjskih sosesk, industrijskih conin drugih degradiranih območij, kakovostnezelene površine, dostopnost do območij za prostičas in rekreacijo ter varovanje naravnih inkulturnih dobrin. Med pomembnimiusmeritvami so tudi zmanjševanje uporabeosebnih avtomobilov in vzpostavljanje aliprenova javnega potniškega prometa.17