OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

IVHkrati so še posebej z nedovoljenimi gradnjami vnajprivlačnejšem prostoru (npr. na obali inzavarovanih naravnih območjih) pridobili velikoprotipravno premoženjsko korist in se izogniliupravnemu in inšpekcijskemu nadzoru nadtehnično pravilnostjo in varnostjo gradnje.Razpršena graditev vključno s črnograditeljstvom jev Sloveniji zavzela takšne razsežnosti in značilnosti,da resno ogroža razvojne možnosti za vzdržnoprihodnjo rabo prostora, nesorazmerno obremenjujeokolje, marsikdaj pa ogroža zaloge pitne vode.Mestne strukture se bodo zaradi širjenja obmestijter povezovanja in delitve funkcij, pospešenooblikovale v mestne regije. Zaradi prostorskegarazraščanja mest in množenja njihovih dejavnosti sesosednja mesta postopoma združujejo. V Slovenjinastajajo somestja ali aglomeracije v okoliciLjubljane (predvsem v smeri proti Domžalam inKamniku, Vrhniki, pa tudi proti Škofji Loki inproti Grosuplju), ob obali (Koper - Piran - Izola), naKoroškem (Ravne - Prevalje), v Savinjski regiji inokolici Nove Gorice, na Dravskem in Krškobrežiškempolju.Mesta in druga urbana naselja so tudi zaposlitvenasredišča. Večina delovnih mest je v 500 naseljih(8,5 % naselij), v katerih dela 94 % vseh zaposlenih.Največje zaposlitveno središče je Ljubljana, v kateridela kar 22 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Takšnarazporeditev delovnih mest je vzrok za visok deležvsakodnevnih delovnih migracij. Kar 58 %zaposlenih hodi vsakodnevno na delo v drugonaselje.Koncentracija oziroma razpršenost se kažeta tudi vrazmestitvi dejavnosti v omrežju naselij. V urbanihin pretežno urbanih naseljih je registriranih 55 %vseh dejavnosti. Druga polovica vseh dejavnosti jerazpršena v 98 % vseh naselij. Glede na vrstodejavnosti so v urbanih naseljih predvsem tedejavnosti: dijaški domovi, izobraževalne dejavnosti,trgovina, še posebej specializirana, poslovnestoritve, turistične in prometne organizacije,posredništvo, lekarne, policija in upravne enote. Vteh naseljih je tudi več kot polovica vsehzdravstvenih dejavnosti, gradbeništva, servisov,storitvenih, kulturnih in prometnih dejavnosti,javne in državne uprave, predelovalnih dejavnosti,bencinskih črpalk, gostinstva in vrtcev.Vprašanja neuravnotežene prostorske razmestitvegospodarskih, storitvenih in drugih dejavnosti semed drugim kažejo v slabši dostopnostiposameznih območij in naselij ter v obsežnihvsakodnevnih migracijah. Slaba dostopnost dostoritev višje ravni je še posebej značilna zaobmejna območja.Pri tem je treba ugotoviti, da so velike razlike gledeprostorskih vidikov tudi med regijami. Če prislovenskih mestih poleg oskrbnih funkcijupoštevamo še zaposlitvene razmere, kazalcegospodarske moči (BDP/prebivalca), gostotoinfrastrukturne opremljenosti ter izobrazbenoraven prebivalstva, ugotovimo, da ima za slovenskerazmere nadpovprečne razvojne potenciale leLjubljana. Nadpovprečno razvita regionalnasredišča so še obalna mesta, Nova Gorica, Celje,Maribor, Velenje, Kranj, Postojna, deloma Novomesto ter Domžale, Kamnik in Škofja Loka, ki papraktično že spadajo v ljubljansko urbanoaglomeracijo. Zanje je značilna mešanica ugodnegospodarske in kvalifikacijske struktureprebivalstva nasproti nezadovoljivi infrastrukturniopremljenosti ali obratno. Značilna je slabamedsebojna prometna povezanost. Prav tako sekažejo precejšnje razlike v onesnaženosti okolja. Vpozitivne smislu izstopajo Jugovzhodna, Goriškain Notranjsko-kraška regija, medtem ko sta najboljonesnaženi Savinjska in Zasavska regija, kar jepredvsem posledica intenzivnega delovanjaprimarnih dejavnosti v preteklih desetletjih.Poselitev Slovenije poleg že opisanih označuje ševprašanje koridorskega razvoja, na katero je trebaposebej opozoriti. V Sloveniji sta opazni dolgoročnatežnja po preseljevanju ljudi s hribovitih nanižinska območja in težnja po opuščanju kmetijskedejavnosti. Prebivalstvo nadpovprečno naraščasamo v naseljih, ki so razmeščena v koridorju obslovenskem avtocestnem križu. Več kot polovicaprebivalstva živi na suburbaniziranih območjih, kipretežno ležijo ob najpomembnejših cestah. Tu soindividualni graditelji dosegli nizke gradbenestroške s poceni parcelo in obdržali stik z naravo.Hkrati so se izognili stroškom infrastrukturnegaopremljanja. V zadnjem času se v obmestjapriseljuje tudi mestno prebivalstvo, ki beži izekološko vprašljivih in prometno prenasičenihmestnih okolij. Vzroki za to so pomanjkljivoizvajanje zakonodaje, togost urbanističnihdokumentov, pomanjkanje infrastrukturno urejenihzazidljivih površin, odsotnost trga nepremičnin innedorečena zemljiška politika.15