OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

IV Razvoj omrežja mest in drugih naselij4.1. Značilnosti poselitve in razporeditev naselijZ dolgoročnim planom (1986–2000) je bila ponovnopotrjena politika policentrično zasnovanegaposelitvenega razvoja, ki pomeni prizadevanje zasmotrno razmeščanje prebivalcev, dejavnosti, funkcijin infrastrukture. Razvojna politika, ki naj bi seuresničevala s podporo ukrepov, smernic alipriporočil na področju poselitve, je ostalanedorečena. Načelo policentričnega poselitvenegarazvoja se je različno razumelo. Zaradigospodarske, finančne in pravne moči tedanjihobčin se je policentrizem izvajal predvsem nakomunalni (občinski) ravni. Tudi značilnarazpredenost slovenskega omrežja naselij, ki je enaglavnih značilnosti slovenske poselitve, je bilapomemben vzrok za neuspeh policentrizma.Povprečen slovenski državljan si želi živeti venodružinski hiši z vrtom ob robu majhne vasi alimajhnega mesta. Te večinske želje se v prostorukažejo kot razpršena poselitev in razpršena gradnja.V obmestnih naseljih in na drugih območjih, kimejijo na večja mesta, se bodo naselja zaradigradnje stanovanjskih hiš in iskanja lokacij zaproizvodnjo in obrt še naprej širila.Uveljavljajo se tudi prostorski procesi, kot sosuburbanizacija, večanje prostorske razpršenosti terspreminjanje tipoloških in okoljskih značilnostinaselij. Suburbanizirana naselja so na novo nastalanaselja individualnih stanovanjskih hiš nekmečkegaprebivalstva v bližini mestnih središč ali pa so močnopreobražene nekdanje vasi. Gre za naselja, ki soneodvisna od okoliških kmetijskih zemljišč, v njihživi nekmečko prebivalstvo, imajo predvsem bivalnoin oskrbno vlogo, delovna mesta pa so v bližnjemsredišču. Suburbanizirana naselja najdemo vokolici vseh večjih mest v Sloveniji, pa tudinekdanje vasi v ožjem gravitacijskem območjupomembnejših središč so skoraj povsemsuburbanizirane. Na suburbaniziranih območjih jegostota 279 prebivalcev na km 2 , kar je skorajtrikratno slovensko povprečje. Najvišjo gostoto, ki jeprimerljiva tudi z zgostitvenimi območji ZahodneEvrope (nad 500 preb./km 2 ), pa imajosuburbanizirana območja v zaledju Izole, Jesenic,Lendave, Ljubljane, Pirana, Radelj, Raven naKoroškem, Tržiča in Maribora. Nad 350 preb./km 2je na suburbaniziranih območjih ob Brežicah,Dravogradu, Kranju, Celju, Lendavi, Novi Gorici inVrhniki.Za ta območja so kljub visoki gostoti poseljenostiznačilne praviloma potratna raba prostora ter vseprevečkrat nerazumno velike enodružinske hiše, kiso glede na število stanovalcev, funkcionalnost,prometno dostopnost, infrastrukturno opremljanje,vplive na okolje in energetsko rabo neracionalne,slabo izkoriščene in pomanjkljivo opremljene. Polegtega je na teh območjih tudi veliko nezakonitih innapol zakonitih tako imenovanih črnih gradenj.Številne črne gradnje ne pomenijo le protipravnegaprisvajanja pravic, ponekod pa celo zemljišč vprostoru, temveč tudi izogibanje plačilapredpisanih obveznosti, ki so jih s temčrnograditelji prevalili na zakonite graditelje.Tabela: Rast urbanizacije na treh najpomembnejših urbanih območjih v SlovenijiUrbana Tip Površina Gostota Št. delovnih % preb. % del. Štev. % površineaglomeracija območja /km 2 preb./km 2 mest/1000 mest naselij urbaneprebivalcevaglom.Ljubljana mesta 246,4 1484,5 603,9 75 87 5 38 %suburb. 113,0 222,3 294,0 16 9 112 18 %drugo 281,9 112,7 204,7 10 4 148 44 %skupaj 641,3 481,4 516,2Maribor mesta 61,5 2073,6 570,4 59 82 3 11 %suburb. 370,5 255,4 225,7 16 9 44 66 %drugo 131,4 146,7 146,7 25 9 115 23 %skupaj 563,4 382,3 409,7Obalna mesta mesta 12,4 3433,2 554,6 61 79 4 10 %(Koper,Izola, suburb. 43,6 309,5 272,2 28 17 16 37 %Piran) drugo 62,3 173,1 148,3 11 4 21 53 %skupaj 118,3 587,1 432,0VIR: Ravbar, M., Zasnova poselitve v Sloveniji, Inštitut za geografijo, Ljubljana 199514