OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

Vključevanje Slovenije v mednarodni prostorIIIEvropska unija teži k razvoju nove urbaneuravnoteženosti in prostorske funkcionalnosti vomrežju mest na evropski in nadnacionalnihravneh v razmerah vzdržnega razvoja. Razvojevropskih mest in njihovih medsebojnih povezavspada med najpomembnejše politične ingospodarske cilje za uresničitev vzdržnegaevropskega prostorskega in gospodarskegarazvoja. Velika mesta postajajo središča novihnadnacionalnih evropskih regij. Policentričnaorganizacija prostora vključuje v novo urbanogeometrijo tudi širše obrobje velikih mest. Obsočasno korenitem gospodarskem in socialnemprestrukturiranju podeželja se pojavljajo noveoblike poselitvenih struktur. Reševanje vprašanjneuravnoteženosti na nadnacionalni in regionalniravni zahteva posebno politiko, ki bo podprlamesta pri njihovih prizadevanjih za gospodarskovitalnost in spodbujala učinkovito sodelovanjemed mesti, temelječe na skupnih vlaganjih ininteresih. Nova urbana struktura bo glavnožarišče razvoja, mesta bodo med sebojtekmovala, njihova vplivna območja pa se nebodo ozirala na državne meje. Pričakovati jetorej obsežne selitvene tokove v nova središčamoči, hkrati pa tudi depopulacijo aliprestrukturiranje podeželja in rast srednje velikihmest.Slovenijo lahko glede na zgornje razvojne napovedirazmeroma natančno umestimo v shemi evropskihprometnih, gospodarskih in kulturnih tokov. Leži vpomembnem razvojnem loku, ki poteka po južnistrani Alp in ob osi od Barcelone do Kijeva.Zametke razvojnega loka že vidimo v obsežnih,gospodarsko vitalnih urbanih strukturah (naprimer: Milano, Verona, Vincenca, Padova,Benetke, Pordenone ...), ki postopoma prodirajoproti vzhodu in iščejo povezave z velikimivzhodnoevropskimi gospodarskimi inprebivalstvenimi zmogljivostmi. Slovenija je v tej osipomembna orientacijska točka kot mesto prehodamed kulturnima sistemoma oziroma kot vrata medvzhodno in zahodno kulturo, predvsem pa iz Italijeproti vzhodnoevropskim državam oziroma prehodnoobmočje iz Evrope s končnim ciljem v koprskempristanišču. Prepoznavnost Slovenije kotmakrogravitacijskega zaledja koprskega pristaniščase dopolnjuje na srednjeevropski ravni kotmakrogravitacijsko zaledje Ljubljane.Zaradi nedvomno pomembnega geopolitičnega instrateškega položaja lahko pričakujemo v Slovenijiže v bližnji prihodnosti obsežno in dolgoročnorazvojno preobrazbo, ob kateri je treba izkoristitiprimerjalne prednosti Slovenije. V ta namen jesmiselno še bolj pospešeno načrtovati inuresničevati priključitev slovenskega gospodarstvana smeri čezevropskih razvojnih koridorjev, kipotekajo čez njeno ozemlje, in ob njih izoblikovatiomrežje učinkovitih razvojnih žarišč z neposrednimdostopom do mednarodnega gospodarskegaprostora na eni in regionalnega oziroma lokalnegazaledja na drugi strani.Temeljna strateška opredelitev Slovenije jepolnopravno članstvo v Evropski uniji, pri čemer sezaveda prednosti (svobodna izmenjava dobrin,storitev in znanja, prometna lega in vozlišča,naravne lepote, bogastvo in raznovrstnost kulturnedediščine, krajinska raznolikost za turistični razvoj,vodno bogastvo ipd.) in slabosti povezovalnihprizadevanj (grožnja asimilacije v večjihnadnacionalnih enotah, dileme v zvezi z narodnosamobitnostjo in narodno identiteto). Zato je bolj kotkadar koli prej treba izoblikovati enotno strategijodržave, iz katere bodo izhajale vse zasnove inodločitve posameznih državnih sektorjev. Tako kotštevilne že uveljavljene države si mora tudiSlovenija zastaviti nacionalne strateške cilje, kibodo zagotavljali možnost, da vstopi v Evropo kotenaka med enakimi (pravna država, gospodarskaučinkovitost, zaščitna prostorska zakonodaja,prometno omrežje z razvitimi logističnimi središčikot žarišči vzdržnega regionalnega in lokalnegarazvoja itd.).13