OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije
OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije
IIStatistične regije po statistični klasifikaciji teritorialnih enot pomenijo tretjo med enajstimi ravnmi v Sloveniji: SKTE-3(VIR: Statistični urad RS, 2000)se kažeta v razlikah v razvoju slovenskih regij, kipa so tesno povezane z usmeritvami regionalnepolitike. Ta je bila v preteklih desetletjih usmerjenapredvsem v odpravljanje razlik v razvojuposameznih območij. Država je spodbujala razvojpredvsem v gospodarsko slabše razvitih indemografsko ogroženih regijah, regijah z gorskimiobmočji in slabšimi pogoji za razvoj kmetijstva.Čeprav ta območja zavzemajo več kot polovicoozemlja celotne Slovenije in v njih živi približno1/4 njenega prebivalstva, so bila sredstva, vloženav razvoj infrastrukture in izboljšanjegospodarskega položaja, relativno skromna.Medtem ko so neposredna državna vlaganja vgospodarski razvoj stalno naraščala, so bili njihoviučinki in rezultati preslabo usmerjani na posebnapodročja, ki bi dejansko zagotavljala skladenregionalni razvoj. Politika regionalnega razvojatudi ni bila usklajena z ustreznimi davčnimi,finančnimi in drugimi razvojnimi politikami.Realno je to pomenilo le zmeren razvoj in komajopazne spremembe v demografski sliki naogroženih območjih. Nova zakonodaja jeusmerjena v skladen regionalni razvoj. Pri tem soupoštevane tudi vse pozitivne izkušnje zapospeševanje razvoja na demografsko ogroženihobmočjih razvitih evropskih držav.Glede na celoten razvoj Slovenije in stopnjočezmejnega sodelovanja se kažejo regionalnerazlike tudi med posameznimi obmejnimiobmočji. Večja usklajenost regionalnega razvoja jevidna le na območju ob slovensko-italijanski meji,na vseh drugih območjih pa je bil v preteklostidejavnik meje v zasnovah prostorskega razvojazapostavljen. Zaradi tega je danes večina prostoraob meji z Madžarsko in Hrvaško, ki je z reliefnegavidika sicer lahko prehoden, demografskoogrožen. Ob meji s Hrvaško je ogroženih skoraj 60% vseh katastrskih občin, ob Madžarski pa kar 87%. Na teh območjih nekatera naselja že propadajo,ostarelo prebivalstvo prebiva v neprimernih hišah,kmetijske površine pa ostajajo neobdelane in sezaraščajo, kar pomeni tudi propadanje kulturnekrajine.Dosedanje rešitve so prepuščale veliko samostojnostobčinam, kar z gospodarskega vidika ni racionalno.Predvidene politične rešitve pa prepuščajooblikovanje upravnih regij posameznimministrstvom, kar spet vzbuja bojazen pred prevečadministrativnim urejanjem slovenskega prostora.Poleg tega Slovenija še zdaj nima regij, ki bi bile11
IItudiadministrativno-upravne enote in ki biodražale gospodarsko, ozemeljsko in splohfunkcionalno povezanost več lokalnih skupnosti.Uveljavljenih je le 12 statističnih regij, ki nimajoadministrativne vloge. Osrednja ugotovitev je, da jebilo do zdaj zanemarjeno medobčinsko inmedregionalno gospodarsko, upravno, izobraževalnoin kulturno sodelovanje, kar je nujni pogojza uspešen regionalni razvoj. Obstoječi pravni sistemza zdaj še ne omogoča učinkovitejše povezaveuprave na regionalni ravni, kar se kaže tudi priprostorskem načrtovanju in usmerjanju prostorskegarazvoja.V prihodnosti lahko pričakujemo še nadaljnjepovečevanje razlik med regijami, predvsem vgospodarski razvitosti, zato je Slovenija že pripravilaStrategijo regionalnega razvoja Slovenije, katerenajpomembnejši cilji, povezani tudi z usklajenimprostorskim razvojem, so vzdržni razvoj inzmanjševanje razvojnega zaostanka slovenskihregij za povprečjem Evropske unije, preprečevanjenastajanja novih območij z večjimi razvojnimivprašanji, medsebojna prometna in druga infrastrukturnapovezanost regij ter ustreznainstitucionalna organiziranost.Izhodišča za nadaljnje urejanje prostora so:· Slovenija je izredno geološko in podnebnopestra država,· označuje jo razgiban relief s pretežno goratimin hribovitim svetom,· več kot polovico ozemlja Slovenije pokrivagozd (56,5 %), nadaljnjih 38 % pa kmetijskepovršine, v Sloveniji je uveljavljenih 12statističnih regij, ki nimajo administrativnoupravnevloge, razlike se kažejo predvsem vgospodarsko slabše razvitih in demografskoogroženih regijah, regijah z gorskimi območjiin slabšimi pogoji za razvoj kmetijstva,· regionalne razlike se kažejo tudi medposameznimi obmejnimi območji,· dosedanje rešitve za odpravljanjeregionalnih razlik so bile večinomaprepuščene občinam.12
- Page 2 and 3: December2 0 0 1Ocena stanja in tež
- Page 4 and 5: VsebinaI Uvod 41.1 Namen Ocene stan
- Page 6: Iupoštevajoč naravne vire in prim
- Page 9 and 10: IITabela: Gostota poseljenosti - š
- Page 11: IITabela:Bruto domači proizvod, te
- Page 15 and 16: IV Razvoj omrežja mest in drugih n
- Page 17 and 18: IVPrikaz obstoječega omrežja mest
- Page 19 and 20: IVTabela: Razrez sredstev za pridob
- Page 21 and 22: V5.Težko dostopna podeželska obmo
- Page 23 and 24: Tabela: Spreminjanje zemljiških ka
- Page 25 and 26: VPomembna turistična središča in
- Page 27 and 28: VIInfrastrukturna opremljenost pros
- Page 29 and 30: VI6.2. Stanje na področju telekomu
- Page 31 and 32: VISlovenije in Madžarske ter Hrva
- Page 33 and 34: VITabela: Nastanek odpadkov glede n
- Page 35 and 36: VIIpovršino 37 km 2 . Velik del po
- Page 37 and 38: VIIvisokogorskimi kmetijami, planš
- Page 39 and 40: VIIZasnova varstva naravnih vrednot
- Page 41 and 42: VIIIspremljanje stanja (monitoring)
- Page 43 and 44: VIIIzemljišču, na katerem je s pr
- Page 45 and 46: VIIICilj je omogočiti vsem zainter
- Page 47 and 48: Xmed državo in lokalno samoupravo;
- Page 49 and 50: X33. Kos, D., Mlinar, Z., Toš, N.,
- Page 51 and 52: XMednarodni dokumenti92. AGENDA 200
- Page 53 and 54: X165. Zakon o spodbujanju skladnega
- Page 55 and 56: Obrazložitev Ocene stanja in teže
IItudiadm<strong>in</strong>istrativno-upravne enote <strong>in</strong> ki biodražale gospodarsko, ozemeljsko <strong>in</strong> splohfunkcionalno povezanost več lokalnih skupnosti.Uveljavljenih je le 12 statističnih regij, ki nimajoadm<strong>in</strong>istrativne vloge. Osrednja ugotovitev je, da jebilo do zdaj zanemarjeno medobč<strong>in</strong>sko <strong>in</strong>medregionalno gospodarsko, upravno, izobraževalno<strong>in</strong> kulturno sodelovanje, kar je nujni pogojza uspešen regionalni razvoj. Obstoječi pravni sistemza zdaj še ne omogoča uč<strong>in</strong>kovitejše povezaveuprave na regionalni ravni, kar se kaže tudi priprostorskem načrtovanju <strong>in</strong> usmerjanju prostorskegarazvoja.V prihodnosti lahko pričakujemo še nadaljnjepovečevanje razlik med regijami, predvsem vgospodarski razvitosti, zato je Slovenija že pripravilaStrategijo regionalnega razvoja <strong>Slovenije</strong>, katerenajpomembnejši cilji, povezani tudi z usklajenimprostorskim razvojem, so vzdržni razvoj <strong>in</strong>zmanjševanje razvojnega zaostanka slovenskihregij za povprečjem Evropske unije, preprečevanjenastajanja novih območij z večjimi razvojnimivprašanji, medsebojna prometna <strong>in</strong> druga <strong>in</strong>frastrukturnapovezanost regij ter ustrezna<strong>in</strong>stitucionalna organiziranost.Izhodišča za nadaljnje urejanje prostora so:· Slovenija je izredno geološko <strong>in</strong> podnebnopestra država,· označuje jo razgiban relief s pretežno goratim<strong>in</strong> hribovitim svetom,· več kot polovico ozemlja <strong>Slovenije</strong> pokrivagozd (56,5 %), nadaljnjih 38 % pa kmetijskepovrš<strong>in</strong>e, v Sloveniji je uveljavljenih 12statističnih regij, ki nimajo adm<strong>in</strong>istrativnoupravnevloge, razlike se kažejo predvsem vgospodarsko slabše razvitih <strong>in</strong> demografskoogroženih regijah, regijah z gorskimi območji<strong>in</strong> slabšimi pogoji za razvoj kmetijstva,· regionalne razlike se kažejo tudi medposameznimi obmejnimi območji,· dosedanje rešitve za odpravljanjeregionalnih razlik so bile več<strong>in</strong>omaprepuščene obč<strong>in</strong>am.12
Change language