OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

IIrazlike. Najvišja je v Osrednjeslovenska, Podravskiin Zasavski regiji, najnižja pa v Notranjsko-kraškiregiji.Značilnosti demografskega razvoja Slovenije soeno izmed temeljnih izhodišč za nadaljnjeurejanja prostora:· v Sloveniji je povprečna gostota 98prebivalcev/km 2 ,· število prebivalcev v zadnjih leta stagnira, leta1993 pa je bila ugotovljena celo negativnanaravna rast prebivalstva, na podeželju zmanj ugodnimi življenjskimi pogoji prevladujeostarelo prebivalstvo zaradi odseljevanjamladih ljudi,· med mesti in podeželjem so velike razlike vgostoti prebivalstva, prav tako pa prevladujejorazlike v starostni in izobrazbeni strukturi,· demografska slika kaže tudi razlikemed regijami.2.2. Značilnosti gospodarskega razvojaSlovenija je gospodarsko srednje razvita država naprehodu v tržno gospodarstvo. V prvih petih letihpo osamosvojitvi je slovensko gospodarstvonazadovalo zaradi tržnega preoblikovanja. Velikioviri sta bili tudi razpad Jugoslavije in vojna naHrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kar jepomenilo izgubo 40 % nekdanjih trgov. Slovenskiizvoz v države nekdanje Jugoslavije predstavlja zdajle 10 % prejšnjega izvoza blaga in storitev. Kljubtemu se je po osamosvojitvi slovensko gospodarstvouspešno prestrukturiralo, slovenska industrija pa ševedno ustvarja večino bruto dodane vrednosti.Upadanje gospodarske rasti se je začelo ustavljatiob koncu leta 1995. Investicijska vlaganja so istegaleta narasla za 18,4 %. Največ vlaganj je nafinančnem področju in v gradbeništvu. Deleži rastipo posameznih sektorjih so začeli spreminjati tudisektorsko razporeditev bruto domačega proizvoda(BDP), ki vse bolj nagiba tehtnico v prid storitvenihdejavnosti. Kljub temu je število brezposelnihskokovito naraščalo: sredi osemdesetih let je bilobrez dela okoli 15.000 ljudi, do leta 1997 se ještevilo skoraj podeseterilo in je znašalo več kot 14% dejavnega prebivalstva. V zadnjih letih pa setežnja umirja, kar izkazuje tudi deležbrezposelnega prebivalstva, ki po podatkih skonca leta 2000 znaša 12 % dejavnegaprebivalstva. Bolj kot povprečna stopnjabrezposelnosti vzbuja v Sloveniji skrb njenaprostorska razporeditev.Gospodarsko rast v največji meri zagotavljajopodjetja, katerih razvoj temelji na inovacijah. Tehnastane največ v srednjih in velikih podjetjih. Nadrugi strani pa je bilo v prvih letih po osamosvojitvinajmočnejše ustanavljanje novih malih podjetij, sajso jih leta 1992 ustanovili že 14.094. Po tem letu seje to število stalno zmanjševalo, tako da v Slovenijinastane v zadnjih 5 letih povprečno 1.500 podjetijletno (po odštetju propadlih podjetij). Vzroki za toso finančne in davčne narave, pomemben vidik pa sopostopki za pridobivanje dovoljenj. Ti so prezahtevniin dolgotrajni, posebno problematično jepomanjkanje ustreznih lokacij. Ker je danes časkritični dejavnik in se je treba na potrebe svetovnegatrga odzivati izredno hitro, sta lahko neprožnostjavne uprave in tudi togost sedanjega sistemaprostorskega načrtovanja za podjetja velika ovira.Za pospeševanje podjetništva bodo v naslednjihletih ključne različne oblike usposabljanja,predvsem ustvarjanje pogojev (tudi prostorskih) zauresničevanje podjetniških pobud. Za uspešnodoseganje ciljev je nujno treba zagotoviti tesnejšesodelovanje na lokalni in regionalni ravni terdecentralizacijo upravljanja razvojnih procesov.Tržno gospodarstvo in zasebna pobuda vplivata narazmestitev drugih dejavnosti v prostoru. Od leta1986 do 1996 se je v omrežju naselij zmanjšaloomrežje osnovnih šol, saj je imelo v letu 1986 93 %lokalnih središč (dolgoročnega plana) osnovno šolo,v letu 1996 pa le še v 81 % teh središč. Skrčilo se jetudi omrežje pošt in vrtcev. Povečalo pa se jeTabela: Delež brezposelnih (v %) po statističnih regijahSlovenija 12,0Pomurska regija 17,7 Zasavska regija 15,1 Gorenjska regija 9,7Podravska regija 18,3 Spodnjeposavska regija 14,6 Notranjsko-kraška regija 10,5Koroška regija 10,3 Jugozahodna regija 10,5 Goriška regija 6,0Savinjska regija 13,4 Osrednjeslovenska regija 8,7 Obalno-kraška regija 9,4VIR : Zavod RS za zaposlovanje, 31. 12. 20009