OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije

December2 0 0 1Ocena stanja in teženj vprostoru Republike Slovenije

Ocena stanja in teženj v prostoru Republike SlovenijeOcena stanja in teženj v prostoru Slovenije je dokument, ki ga je 20. decembra 2001 sprejela Vlada RS.Koordinacija in priprava posameznih vsebin:Sektor za državno prostorsko planiranje,Urad RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje, prostor in energijov sodelovanju z:Stanovanjski sektor, Ministrstvo za okolje, prostor in energijoAgencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje, prostor in energijoUprava RS za jedrsko varnost, Ministrstvo za okolje, prostor in energijoUprava RS za rudarstvo, Ministrstvo za okolje, prostor in energijoUprava RS za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturoMinistrstvo za prometMinistrstvo za notranje zadeveMinistrstvo za pravosodjeAgencijo za radioaktivne odpadkeMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoMinistrstvo za gospodarstvoMinistrstvo za zdravjeMinistrstvo za financeMinistrstvo za delo, družino in socialne zadeveMinistrstvo za obramboSlužba za zakonodajo, Vlada RSStatistični urad RSBesedilo pripravila:mag. Alma Zavodnik Lamovšek,Uredniška skupina:Jelena Hladnik, Urad RS za prostorsko planiranje, Ministrstvo za okolje, prostor in energijomag. Janja Kreitmayer, Urad RS za prostorsko planiranje, Ministrstvo za okolje, prostor in energijoJelena Torbica, Urad RS za prostorsko planiranje, Ministrstvo za okolje, prostor in energijoTomaž Vugamag. Alma Zavodnik LamovšekIzdajatelj in založnik:Ministrstvo za okolje, prostor in energijoUrad RS za prostorsko planiranjeDunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, Slovenijahttp://www.gov.si/uppLektoriranje:Oblikovanje:Tisk:Naklada:Majda TomeFutura DDBGorenjski Tisk350 izvodovCIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana711(497.4)OCENA stanja in teženj v prostoru Republike Slovenije /[priprava posameznih vsebin Sektor za državno prostorsko planiranje,Urad RS za prostorsko planiranje, Ministrstvo za okolje, prostor inenergijo ; besedilo pripravila Alma Zavodnik Lamovšek]. – Ljubljana ;Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za postorskoplaniranje, 2OO2ISBN 961-6276-24-71. Zavodnik Lamovšek, Alma 2. Ministrstvo za okolje in prostor,Urad RS za prostorsko planiranje. – I. Lamovšek, Alma Zavodnikglej Zavodnik Lamovšek, Alma1194606082

VsebinaI Uvod 41.1 Namen Ocene stanja in teženj v prostoru 41.2 Izhodišča za ocenjevanje stanja v prostoru 41.3 Metodološki okvir in struktura gradiva 5II Glavni dejavniki prostorskega razvoja 72.1 Značilnosti demografskega razvoja 72.2 Značilnosti gospodarskega razvoja 92.3 Naravne značilnosti Slovenije in razvoj regij 10III Vključevanje Slovenije v mednarodni prostor 13IV Razvoj omrežja mest in drugih naselij 144.1 Značilnosti poselitve in razporeditev naselij 144.2 Glavna vprašanja urbanega okolja 164.3 Stanovanjska problematika 18V Prestrukturiranje podeželskega prostora 195.1 Oblike poselitve na podeželju 195.2 Ekonomsko-socialne spremembe 205.3 Kmetijstvo in preobrazba podeželja 205.4 Razvoj turizma in rekreacije 23VI Infrastrukturna opremljenost prostora 266.1 Prometne povezave 266.2 Stanje na področju telekomunikacij 286.3 Oskrba z energijo 296.4 Oskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda 306.5 Ravnanje z odpadki 31VII Naravne in kulturne dobrine 337.1 Območja naravnih virov 337.2 Krajinske značilnosti prostora 357.3 Zavarovane naravne vrednote in varstvo kulturne dediščine 36VIII Prostorsko planiranje in institucionalni razvoj 398.1 Sistem prostorskega planiranja 398.2 Regionalna členitev 408.3 Zemljiška politika 418.4 Stanovanjska politika 428.5 Decentralizacija in krepitev lokalnih skupnosti 428.6 Sodelovanje javnosti pri prostorskem planiranju 43IX Sklepne ugotovitve 45X Literatura in viri 47Obrazložitev ocene stanja in teženj v prostoru Slovenije 543

IUvod1.1.Namen Ocene stanja in teženj v prostoruProstor se zaradi dinamičnih naravnih,gospodarskih in družbenorazvojnih procesovnenehno spreminja. Najmočneje prav gotovovplivajo:· človekove dejavnosti, ki v fizičnih strukturahprostora puščajo izrazite (vidne in nevidne)posledice,· odnos do varstva naravnih vrednot in kulturnedediščine kot tudi· spontani naravni procesi.Ocena stanja in teženj v prostoru Slovenije(v nadaljnjem besedilu Ocena stanja) v skladu zdejavnostjo Ministrstva za okolje in prostorpoudarja glavne značilnosti slovenskega prostorater opozarja na najbolj pereča vprašanjaprostorskega razvoja in sedanjega sistemaprostorskega načrtovanja. Pri tem je v Slovenijitako kot drugod v Evropi poglavitna nalogaurejanja prostora zagotavljanje vzdržnega razvojaob varčni rabi prostora in naravnih dobrin ter obupoštevanju zahtev varovanja okolja in narave.V preteklem obdobju se v Sloveniji spremembe vprostoru niso dovolj sistematično spremljale.Kljub številnim poskusom stroke v obdobju medsprejetjem Resolucije o poglavitnih smotrih insmernicah urejanja prostora (1973) in sistemskezakonodaje o urejanju prostora (1984–1986), da bicelovito predstavila stanje in težnje v prostoru, jePoročilo o urejanju prostora obravnavalaSkupščina SRS šele v letih 1987 in 1988(Poročevalec Skupščine SR Slovenije, št. 23,1987). Že takrat se je pokazala potreba po prenovisistema urejanja prostora, ki ni zmogel sleditispremembam gospodarskega in družbenegarazvoja. V primerjavi s Poročilom o urejanjuprostora, ki je poleg predstavitve stanja vsebovalotudi sklepe in priporočila za nadaljnje ravnanje,želi sedanja Ocena stanja le poudariti najboljpereča vprašanja slovenskega prostora teropozoriti na sistemske pomanjkljivosti, zaradikaterih ni bilo mogoče pripraviti celovitegaporočila o stanju in težnjah na področju urejanjaprostora že v tem trenutku. V desetletju poosamosvojitvi Slovenije je to prvi poskusocenjevanja sprememb v prostoru, ki so nastale pozamenjavi družbenogospodarskega sistema inmočno vplivajo tudi na prostorski razvoj.Ocena stanja je nujna podlaga in utemeljitevPolitike urejanja prostora Republike Slovenije iniz nje izhajajoče vrste dokumentov, ki bodopovezani v enoten sistem urejanja prostora(Zakon o urejanju prostora, Prostorska zasnovaSlovenije idr.).Pomeni izhodišče za temeljne cilje in usmeritveprostorskega razvoja ter podlago za uveljavitevučinkovitega sistema urejanja prostora.Hkrati pomeni tudi izhodišče za pripravo enotnemetodologije z merili in kazalci za stalnospremljanje stanja in teženj v prostoru(monitornig), ki bo podlaga za pripravo rednihporočil o stanju in težnjah na področju urejanjaprostora. Vzpostavljen sistem meril in kazalcevbo omogočil pregled in nadzor nad izvajanjemzastavljenih ciljev ter hitro in učinkovitoukrepanje ob ugotovljenih odstopanjih alispremenjenih pogojih.1.2. Izhodišča za ocenjevanje stanja v prostoruZagotavljanje vzdržnega prostorskega razvoja jeodvisno od številnih dejavnikov, katerih skupniimenovalec je stopnja gospodarske in družbenerazvitosti. V Sloveniji gospodarski razvoj nepovzroča neobvladljivih vplivov, razen na nekaterihomejenih in posebej obremenjenih območjih.Družbena razvitost pa skupaj z instrumenti javneganadzora omogoča ohranjanje okolja na dokaj visokikakovostni ravni in terja spoštovanje vsehmednarodno sprejetih obveznosti.Temeljni cilji urejanja prostora, sprejeti z Resolucijoo poglavitnih smotrih in smernicah za urejanjeprostora leta 1973 (Uradni list SRS, št. 43/73),kljub spremembam družbenopolitičnega sistema,novim pogojem gospodarjenja ter povezovanjuSlovenije z Evropo in preostalim svetom, še vednoveljajo. Ti temeljni cilji so:· zagotavljanje kakovostnega okolja, ki boomogočalo zdravo in humano življenje,upoštevajoč značilnosti slovenske dežele, njenihkrajinskih območij in drugih kakovosti, razvojpolicentričnega urbanega sistema, ki bo kotzavestna odločitev za bolj uravnoteženoprostorsko porazdelitev stanovanj in delovnihmest s posebnim poudarkom na porazdelitvicentralnih funkcij (terciarnih in kvartarnihdejavnosti) omogočal enakovredni razvoj za vseprebivalce, ter· usklajena namenska raba vseh površin intakšna porazdelitev gospodarskih dejavnosti, kibo omogočala najugodnejši gospodarski razvoj,4

Iupoštevajoč naravne vire in primerjalneprednosti prostora, zavarovanje potrebnegamanevrskega prostora za pobude prihodnjihrodov ter širše povezovanje Slovenije zmednarodnim prostorom.V sedanjem trenutku jim zaradi že omenjenihsprememb v Sloveniji (ki pa v evropskem prostoruniso izjemne), približevanja Evropski uniji, novihstrokovnih spoznanj ter časovne oddaljenosti skoraj30 let vendarle manjka naboj, ki bi zajel inomogočil spremljanje izredne hitrosti in dinamikespreminjanja razmer v prostoru. Poglavitnespremembe, ki bistveno vplivajo na prostor in jih jetreba upoštevati v novonastajajočih dokumentih, so:· sprememba razvojnega vzorca, ki zahtevatakojšnje zagotavljanje vzdržnega prostorskegarazvoja,· uveljavljanje varčne in smotrne rabeneobnovljivih virov energije ter skrb za okolje,· sprememba komunalnega sistema, uveljavitevlokalne samouprave ter sprememba delitvepristojnosti odločanja v prostoru,· uveljavljanje skladnega regionalnega razvoja,· sprememba lastništva nad zemljišči in s tempotreba po uveljavitvi zemljiške politike,· sprememba tržnih odnosov, ki pomembno vplivajona razvoj dejavnosti ter s tem na razvoj mest inpreobrazbo prostora,· razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije,ki vpliva na razmeščanje dejavnosti v prostoru.Glede na temeljne cilje urejanja prostora terstrateško usmeritev enakovrednega vključevanjaSlovenije v širši evropski prostor in varovanjaslovenske nacionalne identitete sta ključnegapomena poznavanje stanja in teženj v prostoru, šeposebej pomembnih vprašanj urejanja prostora, terpoznavanje pomembnih evropskih dokumentov inusmeritev. Oboje je treba uspešno vključiti vslovensko prostorsko razvojno politiko in jo prilagoditistrateškim razvojnim usmeritvam države.Predvsem pa je treba omogočiti:· zagotavljanje gospodarske, prostorske insocialne kohezije,· ohranitev naravnih virov in kulturnedediščine,· zagotavljanje zdravih in varnih bivalnihrazmer v ustreznem okolju ter enakovrednihmožnosti prostorskega razvoja na celotnemozemlju države ter· okrepitev javnih strokovnih služb na področjuurbanizma in prostorskega načrtovanja.1.3. Metodološki okvir in struktura gradivaNova vodila pri urejanju prostora pomenijonajširši okvir za vrednotenje pojavov in procesov vprostoru pri pripravi Ocene stanja. Trenutno jenajvečja pomanjkljivost odsotnost enotnih meril inprostorskih evidenc, ki bi že v tem trenutkuomogočili vzpostavitev sistema kazalcev za stalnospremljanje in vrednotenje prostorskega razvoja.Kljub sprejetemu Odloku o obvezni enotnimetodologiji in obveznih enotnih kazalcih, ki sopotrebni za pripravljanje, sprejemanje inuresničevanje planov (Uradni list SRS, št. 27/79),se izbrani kazalci pri prostorskem načrtovanjuniso nikoli resnično uveljavili. Zaradi spremembedružbenega in gospodarskega sistema Slovenije innovih spoznanj stroke so tudi zastareli. Enotnametodologija in obvezni enotni kazalci poleg teganiso bili predvideni kot podlaga za stalnospremljanje stanja in teženj v prostoru, kar se jeizkazalo za eno največjih slabosti, saj je izpadlabistvena sestavina, nadzor nad uresničevanjem inizvajanjem sistema urejanja prostora.Pri izdelavi Ocene stanja so bile upoštevane številneštudije, ki so bile podlaga za pripravo podobnih inprimerljivih gradiv ob vključevanju Slovenije vmednarodne procese urejanja prostora na svetovni(npr. Slovensko nacionalno poročilo o izvajanjuAgende Habitat) in evropski ravni (Evropskeprostorske razvojne perspektive, Perspektive instrategije prostorske razvojne politike držav SrednjeEvrope, Podonavja in Sredozemlja idr.). S tem nistabili zagotovljeni le dovolj visoka objektivnostvrednotenja prostora in primerljivost s sorodnimidokumenti držav, regij in celotnega evropskegaprostora, temveč je bil postavljen tudi okvir zapripravo Ocene stanja, ki temelji na delovnih fazah:1. Prepoznavanje sprememb v prostoru.V prvem koraku je najpomembneje pridobitipregled nad stanjem in izvedenimi spremembamiv prostoru, nastajajočimi pod vplivom različnihdružbenih procesov, ki bolj ali manj neposrednovplivajo na prostor. Med najpomembnejšimi sodemografski procesi, pritiski zasebnih interesovna spreminjanje rabe prostora, uveljavljanjejavnega interesa, prestrukturiranje kmetijstva ter stem podeželskega in krajinskega prostora sploh,propadanje nekaterih gospodarskih panog teruveljavljanje novih, ki temeljijo na sodobnitelekomunikacijski tehnologiji, sistemprostorskega načrtovanja, ki vpliva na potek inhitrost nastajajočih sprememb, ter delovanje posektorjih in medsebojna usklajenost.5

Glavni dejavniki prostorskega razvojaII2.1. Značilnosti demografskega razvojaSlovenija sodi s povprečno gostoto 98prebivalcev/km 2 med razmeroma gosto poseljenedržave Srednje Evrope. Največje mesto je Ljubljanaz 275.000 prebivalci. Sledi ji Maribor z več kot100.000 prebivalcev, vsa druga mesta inurbanizirana naselja pa sodijo po evropskih merilihglede na število prebivalcev med manjša mesta. VSloveniji je še šestnajst mest z več kot 10.000prebivalci in še dvajset s številom prebivalcev nad5.000. Vsa druga naselja, ki jih je v Sloveniji skoraj6.000, imajo manj kot 5.000 prebivalcev.Značilnosti demografskega razvoja v Sloveniji so:zmerna urbanizacijska stopnja (ocena: 65-odstotna),zmerna koncentracija prebivalstva v mestih (ocena:50-odstotna), nadpovprečna koncentracijaprebivalstva v suburbaniziranih obmestjih (na 12 %ozemlja živita 2/3 prebivalstva z nad 3/4 delovnihmest), kar kaže na neenakomerno razporejenostprebivalstva po ozemlju Slovenije. Iz statističnihprojekcij lahko razberemo, da bo imela Slovenijaleta 2020 med 1,89 in 2,21 milijona prebivalcev.Med največjimi težavami pa ni zgolj upadanještevila prebivalcev, temveč njihova starostnastruktura. Za primer naj navedemo, da je bilo leta1991 v Sloveniji 10,9 % vsega prebivalstvastarejšega od 65 let, ta delež pa se bo popredvidevanjih povzpel nad 20 % po letu 2040.Tudi na urbanih območjih, na katerih se gostotaprebivalstva povečuje, obstajajo notranje razlike, sajse ponekod delež starejših prebivalcev povečuje, karkaže na potrebo po mestni prenovi.Prebivalstvo Slovenije v zadnjih letih stagnira, leta1993 pa je bila ugotovljena celo negativna naravnarast prebivalstva. Povprečna velikost gospodinjstevse zmanjšuje. Kljub temu pa se bo ob enakemštevilu prebivalcev število gospodinjstev povečalo zaokoli 30 %, kar ima za posledico naraščajočezahteve po stanovanjih.Pretežni del poseljenega prostora v Sloveniji je nanadmorski višini do 600 metrov, predvsem vdolinskem in ravninskem svetu z nadmorsko višino200–400 metrov, kjer je 50 % vseh naselij inprebivata 2/3 vseh prebivalcev Slovenije. Na tehobmočjih živi več kot 1.200.000 prebivalcev. Tudiv prihodnosti je na teh območjih pričakovatinadaljnje naraščanje prebivalstva (po optimističnihocenah po letni stopnji celo do + 0,5 %) zaradipriseljevanja iz manj razvitih in obrobnih predelovseverovzhodne Slovenije, Notranjske, Kočevske,Posočja, Zasavja in z drugih območij. Največjepritiske priseljevanja lahko pričakujemo na širšeljubljansko in obalno območje. Predvidoma se bopovečalo tudi število prebivalcev v obroču okolisosednjih velikih mest (Trsta, Gorice, Zagreba), kerbo suburbanizacija teh mest segla tudi v slovenskiprostor.Število prebivalcev v višjih legah se hitro zmanjšuje.Le 5 % vsega prebivalstva živi v 900 naseljih, ki sonad 600 metrov nadmorske višine. Za ta območja jezaradi neugodnih življenjskih razmer še posebejznačilno izseljevanje mladih ljudi, zato v njih zdajprevladuje ostarelo prebivalstvo. Pomanjkanjemlajšega prebivalstva močno vpliva na obnovogospodarstva in zaostajanje na manj razvitih inobrobnih območjih.Na podeželju se bo upadanje prebivalstva šenadaljevalo (po letni stopnji tudi do – 2,0 %), saj seje od leta 1960 s 36,6 % zmanjšalo na 7,6 %.Število prebivalcev že zdaj upada v 40 %, v 20 %naselij pa stagnira. Izjema so le regionalna urbanasredišča in privlačni turistični kraji. Staranje instagnacija števila prebivalcev Slovenije sta (in bosta)strukturna slabost na dveh tretjinah slovenskegaozemlja, predvsem na območjih Goričkega, Haloz,Obsotelsko-Kozjanskega, Kočevskega, Brkinov,Notranjskega, zgornjega Posočja, hribovitihobmočjih slovenske Koroške in predalpskega sveta.Največji delež kmečkega prebivalstva je v Pomurju,Spodnjem Posavju in na Dolenjskem, najmanjši vZasavju, osrednji Sloveniji, na Gorenjskem inPrimorskem.Razlike so velike tudi med mesti in podeželjem. Tone velja samo za razlike v gostoti prebivalcev aliTabela: Gospodinjstva ob popisih1961 1971 1981 1991Število gospodinjstev 458.853 515.531 594.571 640.195Povprečno število članov na gospodinjstvo 3,5 3,4 3,2 3,1VIR: Statistični urad RS, 20007

IITabela: Gostota poseljenosti – štev. preb./km 2 po statističnih regijah Slovenije1985 1990 1995 1996 1997 1998 1999Slovenija 97,4 98,6 98,0 98,2 98,0 97,8 97,9Pomurska regija 99,9 98,2 94,9 94,5 94,2 93,8 93,5Podravska regija 151,1 151,3 147,9 147,8 147,5 147,3 147,2Koroška regija 70,1 71,5 71,2 71,2 71,1 71,0 71,1Savinjska regija 106,6 108,4 107,4 108,0 107,8 107,2 107,6Zasavska regija 179,8 181,5 178,6 178,7 177,6 176,6 176,3Spodnjeposavska regija 80,2 80,8 80,5 80,4 79,5 79,3 79,2Jugovzhodna regija 61,2 62,4 62,3 62,5 63,0 62,9 63,3Osrednjeslovenska regija 143,2 145,2 145,8 146,4 145,8 145,8 145,8Gorenjska regija 87,3 90,8 91,1 91,6 91,6 91,5 91,9Notranjsko-kraška regija 34,6 34,7 34,9 34,7 34,6 34,5 34,7Goriška regija 52,1 52,1 51,9 51,8 51,8 51,6 51,6Obalno-kraška regija 94,2 97,6 98,7 98,7 98,6 98,2 98,9VIR: Statistični urad RS, 2000Opomba: Podatek, zapisan pod Jugovzhodno regijo, se ujema s podatkom za nekdanjo Dolenjsko regijo (Statistične informacije, št. 131 (3/2001).Velja za vse podatke po regijah, navedene v Oceni stanja.delovnih mest, temveč tudi za strukturoprebivalcev v mestih in na podeželju. V mestih indrugih urbanih naseljih prebiva 74 % vseh visokoin višje izobraženih prebivalcev. V podeželskihnaseljih pa je 94 % vseh kmetov in 66 %prebivalcev s pomanj-kljivo izobrazbo. V strukturiprebivalcev mestnih in drugih urbanih naselij jedelež visoko in višje izo-braženih skoraj 14-odstoten. Za podeželska naselja je značilna nižjastopnja izobraženosti, saj ima razmeroma visokdelež prebivalcev (kar 22 %) samo nepopolnoosemletno (osnovno) šolo ali pa so celo brezizobrazbe. V povprečnem podeželskem naselju (vpovprečni vasi) je samo 5 % visoko in višjeizobraženih.Delež migracij je bil pozitiven vse doleta 1990. V Sloveniji je bil v letih 1991–1992 prvičugotovljen negativen migracijski saldo. Po letu 1992se je stanje ustalilo. Nadaljevanje teh teženj bo zelonegativno vplivalo na nadaljnji prostorski razvojSlovenije. Pričakujemo lahko, da bo primerjavavelikosti populacij delovno sposobnih in upokojenihprebivalcev pokazala na naraščajoče gospodarske insocialne težave, zato mora Slovenija v svojirazvojni politiki uveljaviti predvsem dejavnodemografsko politiko. Za ohranitevnespremenjenega števila prebivalcev bi se že vnekaj letih moralo v Slovenijo vsako leto priselitiokrog 5.000 prebivalcev.Demografska slika kaže tudi razlike med regijami.V zadnjih desetih letih se je v štirih regijah(Osrednjeslovenska, Obalno-kraška, Gorenjska inJugovzhodna regija) število prebivalcev povečalo za2,5 %, v štirih regijah (Goriška, Savinjska,Notranjsko-kraška in Koroška regija) stagnira, vpreostalih štirih (Pomurska, Podravska,Spodnjeposavska in Zasavska) pa se je zmanjšalo.Prav tako se je zmanjševala rodnost, zviševala paživljenjska doba, kar je povzročilo močno staranjeprebivalstva. Indeks staranja prebivalstva je bil leta1999 v Sloveniji 84, značilne pa so velike razlikemed regijami. Vrednosti segajo od 70 zaJugovzhodno in Koroško regijo do 104 za Obalnokraškoregijo. Tudi v gostoti prebivalstva so velikeTabela: Število (v 1000) in delež prebivalcev po statističnih regijahSlovenija 31. 12. 00 100 %Pomurska regija 124 6,23 % Zasavska regija 46 2,31 %Gorenjska regija 197 9,90 % Podravska regija 320 16,08 %Spodnjeposavska regija 70 3,52 % Notranjsko-kraška regija 51 2,56 %Koroška regija 74 3,72 % Jugovzhodna regija 138 6,93 %Goriška regija 120 6,04 % Savinjska regija 256 12,86 %Osrednjesloven. regija 490 24,62 % Obalno-kraška regija 104 5,23 %VIR: Statistični urad RS, 31 .12. 20008

IIrazlike. Najvišja je v Osrednjeslovenska, Podravskiin Zasavski regiji, najnižja pa v Notranjsko-kraškiregiji.Značilnosti demografskega razvoja Slovenije soeno izmed temeljnih izhodišč za nadaljnjeurejanja prostora:· v Sloveniji je povprečna gostota 98prebivalcev/km 2 ,· število prebivalcev v zadnjih leta stagnira, leta1993 pa je bila ugotovljena celo negativnanaravna rast prebivalstva, na podeželju zmanj ugodnimi življenjskimi pogoji prevladujeostarelo prebivalstvo zaradi odseljevanjamladih ljudi,· med mesti in podeželjem so velike razlike vgostoti prebivalstva, prav tako pa prevladujejorazlike v starostni in izobrazbeni strukturi,· demografska slika kaže tudi razlikemed regijami.2.2. Značilnosti gospodarskega razvojaSlovenija je gospodarsko srednje razvita država naprehodu v tržno gospodarstvo. V prvih petih letihpo osamosvojitvi je slovensko gospodarstvonazadovalo zaradi tržnega preoblikovanja. Velikioviri sta bili tudi razpad Jugoslavije in vojna naHrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kar jepomenilo izgubo 40 % nekdanjih trgov. Slovenskiizvoz v države nekdanje Jugoslavije predstavlja zdajle 10 % prejšnjega izvoza blaga in storitev. Kljubtemu se je po osamosvojitvi slovensko gospodarstvouspešno prestrukturiralo, slovenska industrija pa ševedno ustvarja večino bruto dodane vrednosti.Upadanje gospodarske rasti se je začelo ustavljatiob koncu leta 1995. Investicijska vlaganja so istegaleta narasla za 18,4 %. Največ vlaganj je nafinančnem področju in v gradbeništvu. Deleži rastipo posameznih sektorjih so začeli spreminjati tudisektorsko razporeditev bruto domačega proizvoda(BDP), ki vse bolj nagiba tehtnico v prid storitvenihdejavnosti. Kljub temu je število brezposelnihskokovito naraščalo: sredi osemdesetih let je bilobrez dela okoli 15.000 ljudi, do leta 1997 se ještevilo skoraj podeseterilo in je znašalo več kot 14% dejavnega prebivalstva. V zadnjih letih pa setežnja umirja, kar izkazuje tudi deležbrezposelnega prebivalstva, ki po podatkih skonca leta 2000 znaša 12 % dejavnegaprebivalstva. Bolj kot povprečna stopnjabrezposelnosti vzbuja v Sloveniji skrb njenaprostorska razporeditev.Gospodarsko rast v največji meri zagotavljajopodjetja, katerih razvoj temelji na inovacijah. Tehnastane največ v srednjih in velikih podjetjih. Nadrugi strani pa je bilo v prvih letih po osamosvojitvinajmočnejše ustanavljanje novih malih podjetij, sajso jih leta 1992 ustanovili že 14.094. Po tem letu seje to število stalno zmanjševalo, tako da v Slovenijinastane v zadnjih 5 letih povprečno 1.500 podjetijletno (po odštetju propadlih podjetij). Vzroki za toso finančne in davčne narave, pomemben vidik pa sopostopki za pridobivanje dovoljenj. Ti so prezahtevniin dolgotrajni, posebno problematično jepomanjkanje ustreznih lokacij. Ker je danes časkritični dejavnik in se je treba na potrebe svetovnegatrga odzivati izredno hitro, sta lahko neprožnostjavne uprave in tudi togost sedanjega sistemaprostorskega načrtovanja za podjetja velika ovira.Za pospeševanje podjetništva bodo v naslednjihletih ključne različne oblike usposabljanja,predvsem ustvarjanje pogojev (tudi prostorskih) zauresničevanje podjetniških pobud. Za uspešnodoseganje ciljev je nujno treba zagotoviti tesnejšesodelovanje na lokalni in regionalni ravni terdecentralizacijo upravljanja razvojnih procesov.Tržno gospodarstvo in zasebna pobuda vplivata narazmestitev drugih dejavnosti v prostoru. Od leta1986 do 1996 se je v omrežju naselij zmanjšaloomrežje osnovnih šol, saj je imelo v letu 1986 93 %lokalnih središč (dolgoročnega plana) osnovno šolo,v letu 1996 pa le še v 81 % teh središč. Skrčilo se jetudi omrežje pošt in vrtcev. Povečalo pa se jeTabela: Delež brezposelnih (v %) po statističnih regijahSlovenija 12,0Pomurska regija 17,7 Zasavska regija 15,1 Gorenjska regija 9,7Podravska regija 18,3 Spodnjeposavska regija 14,6 Notranjsko-kraška regija 10,5Koroška regija 10,3 Jugozahodna regija 10,5 Goriška regija 6,0Savinjska regija 13,4 Osrednjeslovenska regija 8,7 Obalno-kraška regija 9,4VIR : Zavod RS za zaposlovanje, 31. 12. 20009

IITabela:Bruto domači proizvod, tekoče ceneStruktura v dodani vrednosti v % 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999A, B Kmetijstvo, gozdarstvo, 5,6 5,8 5,9 5,2 4,6 4,6 4,5 4,3 4,5 4,4lov, ribištvoC Rudarstvo 1,1 1,5 2,0 1,2 1,5 1,4 1,4 1,4 1,3 1,2D Predelovalne dejavnosti 33,6 35,1 32,4 30,1 30,7 29,0 28,4 28,2 27,3 27,2E Oskrba z elektr. energijo, 2,9 4,2 2,3 2,8 3,2 3,0 3,0 2,9 3,4 3,2plinom, vodoF Gradbeništvo 4,9 4,2 4,3 4,8 4,8 5,1 5,7 5,7 5,5 5,5G Trgovina in popravila 11,7 10,0 10,7 11,3 12,0 12,3 11,8 11,8 11,4 11,4motornih vozilH Hoteli in restavracije, 2,3 2,0 2,5 3,0 3,1 3,0 3,2 3,1 2,9 2,8gostinstvoI Promet, skladiščenje, zveze 8,8 8,1 7,5 7,9 7,7 7,9 7,8 8,2 8,4 8,6Druge dejavnosti (J, K, L, M, 29,2 29,0 32,4 33,8 32,4 33,6 34,2 34,4 35,3 35,6N, O minus pripisane bančnestoritve)dodana vrednost (A–O) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0VIR: Strmšnik, Igor, Tavčar, Branka, et al.: Strategija gospodarskega razvoja Slovenije – razvojni scenariji, UMAR, 1999Opomba: Oznake A–O se nanašajo na veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti.omrežje gostiln in bifejev ter specializiranihtrgovin. Povečala se je tudi mreža finančnih inzavarovalniških storitev.Dejavnosti, ki jih opravljajo zasebniki, so vprostoru najbolj razpršene, saj so bolj povezane znjihovimi bivališči. Predelovalne dejavnosti, ki je vomrežju naselij najbolj razprostranjena (pojavi se v67 % naselij), je v zasebnih rokah kar 66 %. V večkot po-lovici vseh naselij opravljajo 84 %kopenskih, vod-nih ali zračnih prevozov zasebniki.Trgovina z živili in servisne dejavnosti, predvsempopravila izdelkov široke porabe, pa so dejavnosti,v katerih so zasebniki koncentrirani v manjšemštevilu naselij.2.3. Naravne značilnosti Slovenije in razvoj regijRepublika Slovenija je država Srednje Evrope sskupno površino 20.273 km 2 . Meji na štiri sosednjedržave: Italijo (skupna dolžina meje 232 km),Avstrijo (330 km), Madžarsko (102 km) in Hrvaško(670 km). Bogastvo naravnih danosti se kaže v izrednigeološki in podnebni pestrosti slovenskegaozemlja. Prevladuje pretežno gorat in hribovit svet spovprečno nadmorsko višino 557 m. Najvišji predeliso na severozahodu, kjer prevladuje alpski svet znajvišjo nadmorsko višino 2.864 m na vrhuTriglava. Nadmorska višina se postopoma nižaprek kraškega sveta in predalpskih krajin protizahodu do najnižje točke na obali in preksubpanonskih krajin do panonskih ravnin navzhodu. Opisani relief je tesno povezan spodnebnimi vplivi. Tako je na jugozahodu čutitimočan sredozemski podnebni vpliv z vročimisuhimi poletji in zmernimi zimami. V alpskemobmočju so poletja spremenljiva, zime pa mrzle.Preglednica v nadaljevanju pa kaže na razmerjemed različnimi kategorijami rabe tal v Sloveniji.Zemljepisna pestrost in naravna razgibanost terenase kažeta v razvoju na vseh področjih življenja indela: v gospodarskih strukturah, ozemeljskirazporeditvi prebivalstva, tipih poselitvenihobmočij, raznolikosti arhitekturnega oblikovanja inpolicentričnega razvoja Slovenije sploh. Prav takoTabela: Kategorije pokrovnosti in razredi rabe tal, 1993kmetijske pozidane neopredeljeneKategorije pokrovnosti gozd površine vode skale površine ceste železnice površineDelež v skupni površini (%) 56,5 38 0,6 1,8 2,5 0,4 0,1 0,1Slovenija skupaj km 2 20.273VIR: Statistični letopis 200010

IIStatistične regije po statistični klasifikaciji teritorialnih enot pomenijo tretjo med enajstimi ravnmi v Sloveniji: SKTE-3(VIR: Statistični urad RS, 2000)se kažeta v razlikah v razvoju slovenskih regij, kipa so tesno povezane z usmeritvami regionalnepolitike. Ta je bila v preteklih desetletjih usmerjenapredvsem v odpravljanje razlik v razvojuposameznih območij. Država je spodbujala razvojpredvsem v gospodarsko slabše razvitih indemografsko ogroženih regijah, regijah z gorskimiobmočji in slabšimi pogoji za razvoj kmetijstva.Čeprav ta območja zavzemajo več kot polovicoozemlja celotne Slovenije in v njih živi približno1/4 njenega prebivalstva, so bila sredstva, vloženav razvoj infrastrukture in izboljšanjegospodarskega položaja, relativno skromna.Medtem ko so neposredna državna vlaganja vgospodarski razvoj stalno naraščala, so bili njihoviučinki in rezultati preslabo usmerjani na posebnapodročja, ki bi dejansko zagotavljala skladenregionalni razvoj. Politika regionalnega razvojatudi ni bila usklajena z ustreznimi davčnimi,finančnimi in drugimi razvojnimi politikami.Realno je to pomenilo le zmeren razvoj in komajopazne spremembe v demografski sliki naogroženih območjih. Nova zakonodaja jeusmerjena v skladen regionalni razvoj. Pri tem soupoštevane tudi vse pozitivne izkušnje zapospeševanje razvoja na demografsko ogroženihobmočjih razvitih evropskih držav.Glede na celoten razvoj Slovenije in stopnjočezmejnega sodelovanja se kažejo regionalnerazlike tudi med posameznimi obmejnimiobmočji. Večja usklajenost regionalnega razvoja jevidna le na območju ob slovensko-italijanski meji,na vseh drugih območjih pa je bil v preteklostidejavnik meje v zasnovah prostorskega razvojazapostavljen. Zaradi tega je danes večina prostoraob meji z Madžarsko in Hrvaško, ki je z reliefnegavidika sicer lahko prehoden, demografskoogrožen. Ob meji s Hrvaško je ogroženih skoraj 60% vseh katastrskih občin, ob Madžarski pa kar 87%. Na teh območjih nekatera naselja že propadajo,ostarelo prebivalstvo prebiva v neprimernih hišah,kmetijske površine pa ostajajo neobdelane in sezaraščajo, kar pomeni tudi propadanje kulturnekrajine.Dosedanje rešitve so prepuščale veliko samostojnostobčinam, kar z gospodarskega vidika ni racionalno.Predvidene politične rešitve pa prepuščajooblikovanje upravnih regij posameznimministrstvom, kar spet vzbuja bojazen pred prevečadministrativnim urejanjem slovenskega prostora.Poleg tega Slovenija še zdaj nima regij, ki bi bile11

IItudiadministrativno-upravne enote in ki biodražale gospodarsko, ozemeljsko in splohfunkcionalno povezanost več lokalnih skupnosti.Uveljavljenih je le 12 statističnih regij, ki nimajoadministrativne vloge. Osrednja ugotovitev je, da jebilo do zdaj zanemarjeno medobčinsko inmedregionalno gospodarsko, upravno, izobraževalnoin kulturno sodelovanje, kar je nujni pogojza uspešen regionalni razvoj. Obstoječi pravni sistemza zdaj še ne omogoča učinkovitejše povezaveuprave na regionalni ravni, kar se kaže tudi priprostorskem načrtovanju in usmerjanju prostorskegarazvoja.V prihodnosti lahko pričakujemo še nadaljnjepovečevanje razlik med regijami, predvsem vgospodarski razvitosti, zato je Slovenija že pripravilaStrategijo regionalnega razvoja Slovenije, katerenajpomembnejši cilji, povezani tudi z usklajenimprostorskim razvojem, so vzdržni razvoj inzmanjševanje razvojnega zaostanka slovenskihregij za povprečjem Evropske unije, preprečevanjenastajanja novih območij z večjimi razvojnimivprašanji, medsebojna prometna in druga infrastrukturnapovezanost regij ter ustreznainstitucionalna organiziranost.Izhodišča za nadaljnje urejanje prostora so:· Slovenija je izredno geološko in podnebnopestra država,· označuje jo razgiban relief s pretežno goratimin hribovitim svetom,· več kot polovico ozemlja Slovenije pokrivagozd (56,5 %), nadaljnjih 38 % pa kmetijskepovršine, v Sloveniji je uveljavljenih 12statističnih regij, ki nimajo administrativnoupravnevloge, razlike se kažejo predvsem vgospodarsko slabše razvitih in demografskoogroženih regijah, regijah z gorskimi območjiin slabšimi pogoji za razvoj kmetijstva,· regionalne razlike se kažejo tudi medposameznimi obmejnimi območji,· dosedanje rešitve za odpravljanjeregionalnih razlik so bile večinomaprepuščene občinam.12

Vključevanje Slovenije v mednarodni prostorIIIEvropska unija teži k razvoju nove urbaneuravnoteženosti in prostorske funkcionalnosti vomrežju mest na evropski in nadnacionalnihravneh v razmerah vzdržnega razvoja. Razvojevropskih mest in njihovih medsebojnih povezavspada med najpomembnejše politične ingospodarske cilje za uresničitev vzdržnegaevropskega prostorskega in gospodarskegarazvoja. Velika mesta postajajo središča novihnadnacionalnih evropskih regij. Policentričnaorganizacija prostora vključuje v novo urbanogeometrijo tudi širše obrobje velikih mest. Obsočasno korenitem gospodarskem in socialnemprestrukturiranju podeželja se pojavljajo noveoblike poselitvenih struktur. Reševanje vprašanjneuravnoteženosti na nadnacionalni in regionalniravni zahteva posebno politiko, ki bo podprlamesta pri njihovih prizadevanjih za gospodarskovitalnost in spodbujala učinkovito sodelovanjemed mesti, temelječe na skupnih vlaganjih ininteresih. Nova urbana struktura bo glavnožarišče razvoja, mesta bodo med sebojtekmovala, njihova vplivna območja pa se nebodo ozirala na državne meje. Pričakovati jetorej obsežne selitvene tokove v nova središčamoči, hkrati pa tudi depopulacijo aliprestrukturiranje podeželja in rast srednje velikihmest.Slovenijo lahko glede na zgornje razvojne napovedirazmeroma natančno umestimo v shemi evropskihprometnih, gospodarskih in kulturnih tokov. Leži vpomembnem razvojnem loku, ki poteka po južnistrani Alp in ob osi od Barcelone do Kijeva.Zametke razvojnega loka že vidimo v obsežnih,gospodarsko vitalnih urbanih strukturah (naprimer: Milano, Verona, Vincenca, Padova,Benetke, Pordenone ...), ki postopoma prodirajoproti vzhodu in iščejo povezave z velikimivzhodnoevropskimi gospodarskimi inprebivalstvenimi zmogljivostmi. Slovenija je v tej osipomembna orientacijska točka kot mesto prehodamed kulturnima sistemoma oziroma kot vrata medvzhodno in zahodno kulturo, predvsem pa iz Italijeproti vzhodnoevropskim državam oziroma prehodnoobmočje iz Evrope s končnim ciljem v koprskempristanišču. Prepoznavnost Slovenije kotmakrogravitacijskega zaledja koprskega pristaniščase dopolnjuje na srednjeevropski ravni kotmakrogravitacijsko zaledje Ljubljane.Zaradi nedvomno pomembnega geopolitičnega instrateškega položaja lahko pričakujemo v Slovenijiže v bližnji prihodnosti obsežno in dolgoročnorazvojno preobrazbo, ob kateri je treba izkoristitiprimerjalne prednosti Slovenije. V ta namen jesmiselno še bolj pospešeno načrtovati inuresničevati priključitev slovenskega gospodarstvana smeri čezevropskih razvojnih koridorjev, kipotekajo čez njeno ozemlje, in ob njih izoblikovatiomrežje učinkovitih razvojnih žarišč z neposrednimdostopom do mednarodnega gospodarskegaprostora na eni in regionalnega oziroma lokalnegazaledja na drugi strani.Temeljna strateška opredelitev Slovenije jepolnopravno članstvo v Evropski uniji, pri čemer sezaveda prednosti (svobodna izmenjava dobrin,storitev in znanja, prometna lega in vozlišča,naravne lepote, bogastvo in raznovrstnost kulturnedediščine, krajinska raznolikost za turistični razvoj,vodno bogastvo ipd.) in slabosti povezovalnihprizadevanj (grožnja asimilacije v večjihnadnacionalnih enotah, dileme v zvezi z narodnosamobitnostjo in narodno identiteto). Zato je bolj kotkadar koli prej treba izoblikovati enotno strategijodržave, iz katere bodo izhajale vse zasnove inodločitve posameznih državnih sektorjev. Tako kotštevilne že uveljavljene države si mora tudiSlovenija zastaviti nacionalne strateške cilje, kibodo zagotavljali možnost, da vstopi v Evropo kotenaka med enakimi (pravna država, gospodarskaučinkovitost, zaščitna prostorska zakonodaja,prometno omrežje z razvitimi logističnimi središčikot žarišči vzdržnega regionalnega in lokalnegarazvoja itd.).13

IV Razvoj omrežja mest in drugih naselij4.1. Značilnosti poselitve in razporeditev naselijZ dolgoročnim planom (1986–2000) je bila ponovnopotrjena politika policentrično zasnovanegaposelitvenega razvoja, ki pomeni prizadevanje zasmotrno razmeščanje prebivalcev, dejavnosti, funkcijin infrastrukture. Razvojna politika, ki naj bi seuresničevala s podporo ukrepov, smernic alipriporočil na področju poselitve, je ostalanedorečena. Načelo policentričnega poselitvenegarazvoja se je različno razumelo. Zaradigospodarske, finančne in pravne moči tedanjihobčin se je policentrizem izvajal predvsem nakomunalni (občinski) ravni. Tudi značilnarazpredenost slovenskega omrežja naselij, ki je enaglavnih značilnosti slovenske poselitve, je bilapomemben vzrok za neuspeh policentrizma.Povprečen slovenski državljan si želi živeti venodružinski hiši z vrtom ob robu majhne vasi alimajhnega mesta. Te večinske želje se v prostorukažejo kot razpršena poselitev in razpršena gradnja.V obmestnih naseljih in na drugih območjih, kimejijo na večja mesta, se bodo naselja zaradigradnje stanovanjskih hiš in iskanja lokacij zaproizvodnjo in obrt še naprej širila.Uveljavljajo se tudi prostorski procesi, kot sosuburbanizacija, večanje prostorske razpršenosti terspreminjanje tipoloških in okoljskih značilnostinaselij. Suburbanizirana naselja so na novo nastalanaselja individualnih stanovanjskih hiš nekmečkegaprebivalstva v bližini mestnih središč ali pa so močnopreobražene nekdanje vasi. Gre za naselja, ki soneodvisna od okoliških kmetijskih zemljišč, v njihživi nekmečko prebivalstvo, imajo predvsem bivalnoin oskrbno vlogo, delovna mesta pa so v bližnjemsredišču. Suburbanizirana naselja najdemo vokolici vseh večjih mest v Sloveniji, pa tudinekdanje vasi v ožjem gravitacijskem območjupomembnejših središč so skoraj povsemsuburbanizirane. Na suburbaniziranih območjih jegostota 279 prebivalcev na km 2 , kar je skorajtrikratno slovensko povprečje. Najvišjo gostoto, ki jeprimerljiva tudi z zgostitvenimi območji ZahodneEvrope (nad 500 preb./km 2 ), pa imajosuburbanizirana območja v zaledju Izole, Jesenic,Lendave, Ljubljane, Pirana, Radelj, Raven naKoroškem, Tržiča in Maribora. Nad 350 preb./km 2je na suburbaniziranih območjih ob Brežicah,Dravogradu, Kranju, Celju, Lendavi, Novi Gorici inVrhniki.Za ta območja so kljub visoki gostoti poseljenostiznačilne praviloma potratna raba prostora ter vseprevečkrat nerazumno velike enodružinske hiše, kiso glede na število stanovalcev, funkcionalnost,prometno dostopnost, infrastrukturno opremljanje,vplive na okolje in energetsko rabo neracionalne,slabo izkoriščene in pomanjkljivo opremljene. Polegtega je na teh območjih tudi veliko nezakonitih innapol zakonitih tako imenovanih črnih gradenj.Številne črne gradnje ne pomenijo le protipravnegaprisvajanja pravic, ponekod pa celo zemljišč vprostoru, temveč tudi izogibanje plačilapredpisanih obveznosti, ki so jih s temčrnograditelji prevalili na zakonite graditelje.Tabela: Rast urbanizacije na treh najpomembnejših urbanih območjih v SlovenijiUrbana Tip Površina Gostota Št. delovnih % preb. % del. Štev. % površineaglomeracija območja /km 2 preb./km 2 mest/1000 mest naselij urbaneprebivalcevaglom.Ljubljana mesta 246,4 1484,5 603,9 75 87 5 38 %suburb. 113,0 222,3 294,0 16 9 112 18 %drugo 281,9 112,7 204,7 10 4 148 44 %skupaj 641,3 481,4 516,2Maribor mesta 61,5 2073,6 570,4 59 82 3 11 %suburb. 370,5 255,4 225,7 16 9 44 66 %drugo 131,4 146,7 146,7 25 9 115 23 %skupaj 563,4 382,3 409,7Obalna mesta mesta 12,4 3433,2 554,6 61 79 4 10 %(Koper,Izola, suburb. 43,6 309,5 272,2 28 17 16 37 %Piran) drugo 62,3 173,1 148,3 11 4 21 53 %skupaj 118,3 587,1 432,0VIR: Ravbar, M., Zasnova poselitve v Sloveniji, Inštitut za geografijo, Ljubljana 199514

IVHkrati so še posebej z nedovoljenimi gradnjami vnajprivlačnejšem prostoru (npr. na obali inzavarovanih naravnih območjih) pridobili velikoprotipravno premoženjsko korist in se izogniliupravnemu in inšpekcijskemu nadzoru nadtehnično pravilnostjo in varnostjo gradnje.Razpršena graditev vključno s črnograditeljstvom jev Sloveniji zavzela takšne razsežnosti in značilnosti,da resno ogroža razvojne možnosti za vzdržnoprihodnjo rabo prostora, nesorazmerno obremenjujeokolje, marsikdaj pa ogroža zaloge pitne vode.Mestne strukture se bodo zaradi širjenja obmestijter povezovanja in delitve funkcij, pospešenooblikovale v mestne regije. Zaradi prostorskegarazraščanja mest in množenja njihovih dejavnosti sesosednja mesta postopoma združujejo. V Slovenjinastajajo somestja ali aglomeracije v okoliciLjubljane (predvsem v smeri proti Domžalam inKamniku, Vrhniki, pa tudi proti Škofji Loki inproti Grosuplju), ob obali (Koper - Piran - Izola), naKoroškem (Ravne - Prevalje), v Savinjski regiji inokolici Nove Gorice, na Dravskem in Krškobrežiškempolju.Mesta in druga urbana naselja so tudi zaposlitvenasredišča. Večina delovnih mest je v 500 naseljih(8,5 % naselij), v katerih dela 94 % vseh zaposlenih.Največje zaposlitveno središče je Ljubljana, v kateridela kar 22 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Takšnarazporeditev delovnih mest je vzrok za visok deležvsakodnevnih delovnih migracij. Kar 58 %zaposlenih hodi vsakodnevno na delo v drugonaselje.Koncentracija oziroma razpršenost se kažeta tudi vrazmestitvi dejavnosti v omrežju naselij. V urbanihin pretežno urbanih naseljih je registriranih 55 %vseh dejavnosti. Druga polovica vseh dejavnosti jerazpršena v 98 % vseh naselij. Glede na vrstodejavnosti so v urbanih naseljih predvsem tedejavnosti: dijaški domovi, izobraževalne dejavnosti,trgovina, še posebej specializirana, poslovnestoritve, turistične in prometne organizacije,posredništvo, lekarne, policija in upravne enote. Vteh naseljih je tudi več kot polovica vsehzdravstvenih dejavnosti, gradbeništva, servisov,storitvenih, kulturnih in prometnih dejavnosti,javne in državne uprave, predelovalnih dejavnosti,bencinskih črpalk, gostinstva in vrtcev.Vprašanja neuravnotežene prostorske razmestitvegospodarskih, storitvenih in drugih dejavnosti semed drugim kažejo v slabši dostopnostiposameznih območij in naselij ter v obsežnihvsakodnevnih migracijah. Slaba dostopnost dostoritev višje ravni je še posebej značilna zaobmejna območja.Pri tem je treba ugotoviti, da so velike razlike gledeprostorskih vidikov tudi med regijami. Če prislovenskih mestih poleg oskrbnih funkcijupoštevamo še zaposlitvene razmere, kazalcegospodarske moči (BDP/prebivalca), gostotoinfrastrukturne opremljenosti ter izobrazbenoraven prebivalstva, ugotovimo, da ima za slovenskerazmere nadpovprečne razvojne potenciale leLjubljana. Nadpovprečno razvita regionalnasredišča so še obalna mesta, Nova Gorica, Celje,Maribor, Velenje, Kranj, Postojna, deloma Novomesto ter Domžale, Kamnik in Škofja Loka, ki papraktično že spadajo v ljubljansko urbanoaglomeracijo. Zanje je značilna mešanica ugodnegospodarske in kvalifikacijske struktureprebivalstva nasproti nezadovoljivi infrastrukturniopremljenosti ali obratno. Značilna je slabamedsebojna prometna povezanost. Prav tako sekažejo precejšnje razlike v onesnaženosti okolja. Vpozitivne smislu izstopajo Jugovzhodna, Goriškain Notranjsko-kraška regija, medtem ko sta najboljonesnaženi Savinjska in Zasavska regija, kar jepredvsem posledica intenzivnega delovanjaprimarnih dejavnosti v preteklih desetletjih.Poselitev Slovenije poleg že opisanih označuje ševprašanje koridorskega razvoja, na katero je trebaposebej opozoriti. V Sloveniji sta opazni dolgoročnatežnja po preseljevanju ljudi s hribovitih nanižinska območja in težnja po opuščanju kmetijskedejavnosti. Prebivalstvo nadpovprečno naraščasamo v naseljih, ki so razmeščena v koridorju obslovenskem avtocestnem križu. Več kot polovicaprebivalstva živi na suburbaniziranih območjih, kipretežno ležijo ob najpomembnejših cestah. Tu soindividualni graditelji dosegli nizke gradbenestroške s poceni parcelo in obdržali stik z naravo.Hkrati so se izognili stroškom infrastrukturnegaopremljanja. V zadnjem času se v obmestjapriseljuje tudi mestno prebivalstvo, ki beži izekološko vprašljivih in prometno prenasičenihmestnih okolij. Vzroki za to so pomanjkljivoizvajanje zakonodaje, togost urbanističnihdokumentov, pomanjkanje infrastrukturno urejenihzazidljivih površin, odsotnost trga nepremičnin innedorečena zemljiška politika.15

IVPrikaz obstoječega omrežja mest in drugih naselij(VIR: Dolgoročni plan SRS za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989, Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89, Uradni list SRS, št. 36/90)Poglavitna izhodišča za nadaljnji pros-torskirazvoj in urejanje prostora so:· politika policentrično zasnovanegaprostorskega razvoja se je izvajala predvsemna ravni občin,· poselitvene strukture v Sloveniji se kažejopredvsem kot razpršena poselitev in razpršenagradnja,· suburbanizacija je eden najobsežnejšihprocesov v prostoru,· na suburbaniziranih območjih je gostotaprebivalstva tudi nad 500 prebivalcev/km 2 ,· v Sloveniji nastajajo somestja ali aglomeracijev okolici večjih urbanih središč,· v urbanih središčih dela pretežni del vsehzaposlenih v Sloveniji, prav tako je turegistrirana več kot polovica vseh dejavnosti,· poleg Ljubljane so nadpovprečno razvitaregionalna središča še obalna mesta, NovaGorica, Celje, Maribor, Velenje, Kranj,Postojna in Novo mesto,· nadpovprečno se razvijajo samo naselja,razmeščena v koridorju ob slovenskemavtocestnem križu,· življenje v enodružinski hiši z vrtom jevečinska želja slovenskih državljanov,· številne nezakonite (črne) gradnje ne pomenijole protipravnega prisvajanja pravic, temvečtudi izogibanje plačila predpisanihobveznosti.4.2. Glavna vprašanja urbanega okoljaMesta in druga urbana naselja so v Slovenijitemeljni produktiven okvir gospodarskega indružbenega razvoja, ob katerem se zastavljajo tudištevilna vprašanja. V strukturi urbanega omrežja niustrezno velikih središč, ki bi omogočala optimalengospodarski razvoj in večjo gostoto javneinfrastrukture. Mnoga mesta so funkcijskoenostransko razvita. Hkrati so velik porabnikprostora (pozidava), energije in surovin terpovzročitelj številnih trdnih, tekočih in plinastihemisij, ki obremenjujejo urbano okolje (zlasti vode inzraka) in zmanjšujejo njegove samočistilnesposobnosti. V organiziran odvoz odpadkov jevključen nizek delež prebivalstva, kar velja tudi zaodvod in posebej za čiščenje odpadne vode. Prioskrbi s pitno vodo vzbuja skrb predvsem njenakakovost. Gradnja, obnova ter vzdrževanjeinfrastrukturnih objektov in naprav pa so večinomaše nezadostni.16

IVTabela: Povprečno število osebnih avtomobilovna 1000 prebivalcevMestoLjubljana 416Maribor 337Koper 443Slovenija 418VIR: Statistični letopis 2000, SURSŠtevilo osebnih avtomobilovna 1000 prebivalcevMed pomembnimi vprašanji urbanih območij sepojavlja tudi obremenjenost s hrupom. Povzročajoga predvsem promet in proizvodne dejavnosti.Razvoj manj hrupnih prometnih sredstev,omejevanje hitrosti vožnje in gostote prometa (npr.ponoči), gradnja novih cest, odmaknjenih odbivališč, namestitev protihrupne zaščite na hrupneobjekte (ceste, železnice, industrija) ugodno vplivajona zmanjševanje povprečne obremenitve s hrupom.Težave se kažejo v starih prevoznih sredstvih nastarih cestah, speljanih praviloma skozi naselja, terpovečanem osebnem in tovornem prometu.Težava večjih urbanih območij je tudi povečanjevarnostne problematike (kaznivih dejanj,prometnih nesreč, kršitev javnega reda idr.) gledena število tovrstnih pojavov na neubranih območjih.Razvoj številnih urbanih naselij je bolj ali manjspontan, saj je obstoječa prostorska dokumentacijabolj ali manj zastarela. Le redko se občine in s temmestna oziroma druga urbana naselja odločajo zakorenito prenovo prostorskih dokumentov in njihovorealno povezavo z urbanim upravljanjem. Vnekaterih naseljih so tako nastala in še nastajajoobsežna degradirana območja (rudarska,industrijska, manj vredna stanovanjska, …). Gre zavprašanja nestrukturiranega razvoja naselij,neracionalne porabe obstoječih gradbenih inprometnih površin ter parcialno zasnovanihurbanističnih načrtov za posamezne mestnepredele, prav tako pa za zaostrovanje in povečanjevarnostne problematike.V novejšem času je posebna skrb posvečena pravdegradiranim urbanim območjem, ki v sodobnihrazvojnih procesih pomenijo eno od možnosti zapreureditev industrijskih in drugih mest. Danes soše vedno pomembna vprašanja prenovenaselbinskih jeder. Poleg njih so se pokazala tudivprašanja razvoja predmestij in ponovne uporabesivih con znotraj strnjenih aglomeracij. Prenovonaselbinskih jeder je v prihodnje treba povezati zTabela: Degradirana urbana območjaKidričevo 48,6Zagorje ob Savi 37Izola 24,8Celje 18,2Maribor 14,2Ljubljana 10,6Novo mesto 2,5Koper 2,2Hrastnik 30,8Velenje 23,9Domžale 1,2Slovenija 13,7VIR: Koželj J., Degradirana urbana območja, MOP, URSPP, 1997Delež degradiranih urbanihobmočij v odstotkih (glede nacelotno mestno površino)razvojem naselja kot celote, kot nalogorevitalizacije in rehabilitacije območja.Pridobivanje novih stanovanjskih površin jemožen dodaten, ne pa nujen učinek in razlog zaprenovo. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bilaizvedba prenove in hkratnega varstva stavbnedediščine dovolj uspešna kljub nekaterimmetodološkim in izvedbenim težavam. Tako jeprenova stekla v več slovenskih mestih (Tržič,Radovljica, Škofja Loka, ...).S primerno vlogo slovenskih mest in drugihnaselij bo v Sloveniji možno zagotavljatiučinkovito vzdržno naravnano urbano omrežjetudi s socialnega in gospodarskega vidika. Ljudjebodo tako lahko živeli na krajinsko kakovostnihširših regionalnih območjih, pa vendar v oblikigostejše poselitve v obstoječih mestih in urbanihsrediščih, ki so opredeljena na podlagipolicentričnega prostorskega razvoja.Tako bo mogoče zagotavljati čim enakovrednejšodostopnost do storitev za vse prebivalce, pa tudigradnjo okolju prijazne infrastrukture, prenovourbanih jeder, reurbanizacijo in revitalizacijonovejših stanovanjskih sosesk, industrijskih conin drugih degradiranih območij, kakovostnezelene površine, dostopnost do območij za prostičas in rekreacijo ter varovanje naravnih inkulturnih dobrin. Med pomembnimiusmeritvami so tudi zmanjševanje uporabeosebnih avtomobilov in vzpostavljanje aliprenova javnega potniškega prometa.17

IVTabela: Razrez sredstev za pridobivanje neprofitnih in socialnih stanovanjVrsta stanovanj Posojila Stanovanjskega Lastna sredstva občinskih Lastna sredstva neprofitnihsklada RS proračunov in stanov. skladov stanovanjskih organizacijneprofitna 60 % 0 % 40 %socialna 70 % 30 % 0 %VIR: Nacionalni stanovanjski program, predlog za drugo obravnavo, Ljubljana 19994.3. Stanovanjska problematikaPo popisu leta 1991 je imela Slovenija skupaj640.195 gospodinjstev in 652.422 stanovanj. Iz tehpodatkov bi lahko sklepali, da v Sloveniji nistanovanjskega primanjkljaja, vendar je dejanskostanje drugačno. Od evidentiranih stanovanj je vsajdobrih 60.000 stanovanj neustreznih, saj nimajoniti osnovne sanitarne opreme, 27.000 enot pasploh ni namenjenih stanovanjski rabi (sekundarnastanovanja oziroma počitniške hišice, stanovanja vposlovni rabi). Stanovanjski primanjkljaj v Slovenijitorej obstaja. Še zlasti je izrazit v mestih, kjerpovpraševanje po prostih stanovanjih daleč presegaponudbo. Posledice so zato tudi visoke cenestanovanj in profitnih najemnin ter dolgi seznamiprosilcev in s tem povezane čakalne dobe zadodelitev socialnih in neprofitnih stanovanj vnajem. Slovenija je ugodno priložnost zazagotovitev ustrezno velikega števila najemniškihstanovanj zamudila. Zlasti privatizacija občinskihstanovanj je za dlje časa omejila možnostirazreševanja stanovanjskih vprašanj družin sslabšimi gmotnimi razmerami. Ustvarjanje novegasistema bo dolgotrajno in drago (ob sedanjihpredpostavkah).V zvezi z vprašanjem kakovosti bivalnega okolja jetreba opozoriti tudi na gradbeno-tehničnokakovost zgrajenih stanovanj in stanovanjskihstavb (starejših in novejših), saj sta vprašanjineločljivo povezani. Samo skupaj namreč lahkotehnično pravilna gradbena zasnova ter uporabakakovostnih in trajnih gradbenih izdelkov intehnologij zagotovita trajnost stanovanj instanovanjskih hiš, njihovo gospodarno vzdrževanjein ne nazadnje tudi ohranjanje urejene in estetskezunanje podobe zgradb in sosesk. V preteklosti jes tega vidika nastalo dovolj slabih, pa tudi dovoljzglednih primerov, da bi bilo treba izkušnjeupoštevati.Eden od vzrokov za današnjo stanovanjsko ininfrastrukturno problematiko je bil odpravastanovanjskih prispevkov iz dohodka in čistegadohodka v letu 1991, ne da bi bili sočasnozagotovljeni nadomestni sistemski viri zastanovanjsko področje. Nov sistem stanovanjskegavarčevanja, kreditiranja in zemljiške politike sešele vzpostavlja. Potencialni kupci stanovanj sovečinoma prepuščeni sami sebi inneorganiziranemu trgu nepremičnin, kar imalahko poleg dolgoročnih posledic za demografskirazvoj tudi posledice za arhitekturo mest in videzkulturne krajine. Posledice so vidne tudi vpospešenem razraščanju razpršene gradnje innezakoniti gradnji objektov.Razsežnost stanovanjske problematike ponazarjapodatek, da smo v prejšnjem sistemu zgradili večkot 10.000 stanovanj letno, v letu 1981 celo več kot14.000, zdaj pa okrog 6.000 stanovanj, od tegavečino (približno 5.000) z individualno gradnjo. Obtem se zastavljata še vprašanje socialnih inneprofitnih stanovanj v mestih ter vprašanjeindividualne stanovanjske gradnje. Po ocenah občinje trenutno v Sloveniji povpraševanje po najemuokrog 6.900 socialnih in 4.000 neprofitnihstanovanj, kar pomeni, da so čakalne dobe zanajem socialnega in tudi neprofitnega stanovanjarazmeroma dolge. Zato sta potrebni učinkovitanormativna in materialna (sistemska) spodbuda inpomoč države in občin.Temeljne značilnosti stanovanjske problematike,ki vplivajo na odločanje o nadaljnjem razvojuomrežja mest in drugih naselij ter območijrazpršene gradnje, so:· povpraševanje po prostih stanovanjih dalečpresega ponudbo, zlasti v mestih,· v Sloveniji močno primanjkujesocialnih in neprofitnih stanovanj,· pritiski individualne gradnje za reševanjestanovanjskega vprašanja so veliki,· nov sistem stanovanjskega varčevanja,kreditiranja in zemljiške politike se šelevzpostavlja.18

Prestrukturiranje podeželskega prostoraV5.1. Oblike poselitve na podeželjuNa podeželju se v sedanjem času oblikuje večrazličnih tipov poselitve, ki so izraz načina življenjain značilnosti slovenskih krajin. Na eni strani so serazvila območja zgostitve prebivalstva inzgoščevanja gospodarskih dejavnosti v zaledju mests težiščem po hkratni (mešani) porabistanovanjskih, storitvenih, proizvodnih,rekreacijskih in drugih površin, kar z drugimibesedami pomeni tudi povečevanje porabekmetijskih površin ter obremenitev krajine.Prebivalstvo na njih živi na način, ki postaja enakmestnemu. Na drugih območjih se pojavljatadekoncentracija (tudi kot posledica deagrarizacije)prebivalstva in razkroj klasičnih ekonomskih gibalkmetijske krajine, kar se v prostoru kaže kotpropad kulturne krajine. Del prebivalstva še vednoživi na klasičen kmečki način.Vezi med naravo in človekom so še tesne, zato je vpodeželskem prostoru kulturna krajina pretežno šeohranjena. Žal ugotavljamo, da je velik delpodeželja razvojno omejen in zaradi negativnihdružbenogospodarskih procesov celo stagnira.Priča smo praznjenju odročnih podeželskih,posebej še višinskih območij. Najbolj kritičnerazmere na slovenskem podeželju so na obmejnihobmočjih ob hrvaško-slovenski meji, saj jenovonastala meja marsikje skoraj ogrozila nadaljnjoposelitev in življenje. Rešitev ali pa vsaj ublažitevtežav lahko prinese le povezovanje obmejnihobmočij, ki bo z odpiranjem meje zadostilo vsempotrebam v življenju obmejnega prebivalstva inizkoriščalo prednosti življenja ob meji.Po stopnji odzivnosti, po obliki pojavov in po vrstipotrebnih razvojnih ukrepov lahko razdelimoslovensko podeželje v pet skupin (podobno kot vEvropski uniji):1. Podeželska območja v bližini gosto urbaniziranihkrajev ležijo v bližini velikih mest, v različnihrazdaljah odvisno od zmogljivosti primestnihprometnih sistemov, pri čemer izkoriščajoliberalnejšo lokacijsko politiko na podeželju,kakovostne značilnosti naravnega okolja terblaginjo bližnjega mesta. Kmetijstvo je intenzivno,hkrati pa sta značilni velika rast prebivalstva inurbanizacija. Večinoma so že tako urbanizirana ininfrastrukturno opremljena, da težko še vednogovorimo o njihovi podeželski naravi. Prav takose pojavljajo vprašanja onesnaženja vode in zemlje,kar vse ogroža tipično podeželsko funkcijo.Prostorsko planiranje ima v teh primerih zelopomembno vlogo, saj mora zagotoviti ravnotežjemed urbaniziranim in odprtim prostorom.Osredotočiti se mora na boljši nadzor nad rabozemljišč, vzpostavitev dinamičnega urbanističneganačrtovanja, ki je sposobno spremljati nenehnerazvojne spremembe, na nadzor nad posegi vkrajinski prostor in nadzor nad vplivi cest naokolje.2. Podeželska turistična območja, med kateraštejemo predvsem obmorska ali hribovitaobmočja, so dobro opremljena s turistično infrastrukturo,povzročajo izseljevanje mladih ljudi terpogosto rušijo obstoječi kmetijski proizvodnisistem in tradicionalno poselitveno strukturo.Pretirana rast turističnih zmogljivosti vodipogosto do lokalne prenaseljenosti inpreobremenjenosti okolja ob sočasnem praznjenjuobrobja. Posebna naloga prostorskih načrtovalcevje varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščineter izboljšanje poteka prometnih tokov, posebno vturistični sezoni, ter hkrati prenos turistične, skrajino združljive ponudbe. Obstoječa naselja so ssvojo arhitekturo in kakovostnim ambientompomemben del turistične ponudbe.3. Podeželska območja z mešanimi dejavnostmiostajajo odvisna od kmetijske dejavnosti, vendar jev njih že prisoten delež dopolnilnih dejavnosti,kot so: turizem, industrija in druge storitve. Kljubtemu so do danes zadržala razmeroma visok deležkmečkega prebivalstva ob obstoječi zemljiškoposestnistrukturi. Zemljepisno ležijo medrazvitimi obmestnimi območji in težkodostopnimi podeželskimi kraji. Glede na težnje vprostoru so večinoma le prehodna faza vgospodarskem razvoju podeželskih območij. Zatobo treba iskati nove prijeme, ki bodo pripomoglik oblikovanju gospodarsko trdnih zasebnih kmetij,pa naj bo to z združevanjem zemlje posameznihkmetij ali s povečevanjem kmetijskoproizvodnihenot z dokupom ali z najemanjem obdelovalnezemlje.4. Pretežno kmetijska podeželska območja, nakaterih je kmetijstvo še vedno primarna dejavnost,druge dejavnosti pa niso raznolike. Delimo jih nadve podskupini, in sicer območja, na katerih jekmetijstvo visoko razvito in pogosto povezano zučinkovitim trženjskim pristopom, ter območja,na katerih ostaja kmetijstvo bolj tradicionalno ingospodarsko neučinkovito zaradi nizke storilnostiin so kljub redki naseljenosti kmetijsko prenaseljena.19

V5.Težko dostopna podeželska območja obsegajonekatera gričevnata in gorata območja,prevladujejo pretežno gozd in kmetijska zemljiščater redka, razpršena poselitev. V mnogih območjihtega tipa imamo opraviti z upadanjem ali celopopolno depopulacijo. Ta območja ne morejoizoblikovati urbanega ravnotežja brez posegadržave za pomoč pri izkoriščanju primerjalnihprednosti ali potencialov območja (npr.: turizem,domača obrt, biohrana...).V skladu z navedenim lahko ugotovimo, da je napodeželju kmetijstvo še vedno tisti dejavnik, kioblikuje krajino in tudi naselja. Ta so po videzu šekmečka, čeprav nekatera že močno preoblikovana,kar je izraz funkcijskih in vsebinskih spremembrazvoja podeželja. Število kmetij v Sloveniji je med15.500 in 142.114. Delež čistih kmetij je okoli 19%. Več kot 64 % kmetij je na območjih s težjimipridelovalnimi razmerami. Kmetijstvo je kljub temuše vedno najpomembnejši dejavnik pri oblikovanjukrajine pri nas in je v preteklosti skupaj sposelitvijo ustvarilo največji delež kulturnih krajin.V preteklosti je kmetijstvo zasedalo največji deldržavnega ozemlja, danes je v tem pogledu naprvem mestu gozdarstvo.Veliko naselij ima zato danes dva dela, staro vaškojedro, ki običajno propada, in novi del, ki se boljločujeta, kakor dopolnjujeta, še pogostejši pa jeprimer dograjevanja naselja z novimistanovanjskimi hišami, ki niti po položaju, tlorisnizasnovi in obliki niso prilagojene starejšim,obstoječim. Tudi ceste so v novih delih naselijzasnovane drugače; so širše in prilagojene drugimoblikam prometa. Spreminjata se tudi namembnostobjektov in izraba zemljišč. Brez učinkovitih incelostnih prostorskih ukrepov se razmere ne bodoizboljšale.Poudarimo lahko naslednje značilnosti podeželjain njegovih oblik poselitve:· kulturna krajina je pretežno še ohranjena,· kmetijstvo je še vedno dejavnik, ki oblikujekrajino in naselja podeželskega prostora,· velik del podeželja je razvojno omejen inzaradi negativnih družbenogospodarskihprocesov celo stagnira,· praznjenje odročnih, posebej ševišinskih inobmejnih območij, je pereče razvojnovprašanje,· nekatera naselja so že močno preoblikovana,kar je izraz funkcijskih in vsebinskihsprememb razvoja podeželja.5.2. Ekonomsko-socialne spremembeZ zmanjšanjem kmečkega prebivalstva inposlabšanjem demografske strukture se jezmanjšala kmetijska vloga podeželskih naselij. Žalgre pri tem predvsem za zmanjšanje obsegakmetijske dejavnosti, ne pa za njihovo kakovostnospreminjanje. Drobitev posestne strukture,opuščena zemljišča, neizkoriščene lokalnepotenciali, vse to govori o prevrednotenjuekonomskega in socialnega temelja podeželskihnaselij. Naselja postajajo ekonomsko neodvisna odbližnje okolice in pripadajočega zemljišča,funkcijsko in socialno pa povezana z regionalnimisredišči. Iz vaških naselij so se odseljevali predvsemmlajši ljudje, ki so našli zaposlitev v bližnjemmestu, močno pa se je povečal delež dnevnihmigrantov in delavsko-kmečkih gospodinjstev. Obtem je v marsikaterem naselju bivanje postalopomembnejše od proizvodne (kmetijske) dejavnosti.Z novimi socialnimi skupinami vaščanov so nastalatudi nova socialna razmerja. Nekdanjo teritorialnopovezanost vse bolj nadomešča funkcijska.V sklop ekonomskih sprememb sodi tudi nova vlogapodeželskih naselij. Ta je po eni strani posledicavišjega osebnega in družbenega standarda terizboljšanega bivalnega okolja, hkrati pa postaja vseočitneje, da kmetijstvo ni več edina dejavnost, ki napodeželju ustvarja dohodek. Z razmahom oskrbnihin storitvenih dejavnosti so številna podeželskanaselja glede opremljenosti postala primerljiva zmestnimi stanovanjskimi soseskami. Poleg tega se vpodeželskih naseljih širijo storitvene in proizvodnedejavnosti ter turizem.Če poleg potrebe po ohranitvi kulturne krajineupoštevamo tudi nujnost take vrste kmetijstva, kiprispeva k vzdržnemu razvoju in ohranjanju vsajnajmanjše gostote poseljenosti, je torej nujno, daobdržimo primerno število delovnih mest. Tamoramo iskati v kmetijstvu, zunaj njega inskupaj s kmetijstvom. To je gotovo tudi ključnovprašanje slovenskega podeželja, posebno še vdanašnjih gospodarskih razmerah.5.3. Kmetijstvo in preobrazba podeželjaSlovenija je večidel gorata in kraška dežela z manjugodnimi pogoji za kmetovanje. Razprostranjenostkmetijskih zemljišč je v vertikalnem smislu zelovelika, saj segajo do nadmorske višine 1000 m. VSloveniji je 785.000 ha ali 39 % kmetijskihzemljišč, od tega je čez 60 % kmetijskih zemljišč vhribovitem svetu nad 600 m nadmorske višine.20

VObmočja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo(VIR: Republiški center za pospeševanje kmetijstva, 1994)Razmerje med kmetijskimi in gozdnimi zemljiščise v različnih regijah Slovenije precej razlikuje. VPrekmurju je ta delež približno 1 : 5 v koristnjivskim površinam, na Kočevskem pa 1 : 10 vkorist gozdu. Sklenjenost kmetijskih zemljišč jeopazna samo v ravninskih predelih in nekaterihvinorodnih okoliših, na višjih nadmorskih višinahin v strminah se kmetijske površine prepletajo zgozdnimi. Poleg tega prevladuje mala posestnastruktura, ki znaša povprečno 5,9 ha (skupaj zgozdom), medtem ko je velikost kmetijskihzemljišč na kmetijah povprečno 3,2 ha. Poleg tegaprevladuje visoka starostna struktura, kmetije paso pogosto brez naslednikov.Kar 72 % kmetijskih zemljišč je na območjih zomejitvenimi dejavniki za kmetijstvo (gričevnato,hribovito, gorsko, višinsko, kraško in drugo), vnižinah je le 28 % kmetijskih zemljišč. Poljedelskekulture so vezane predvsem na ravnine, doline,uravnave, kraška polja. Travinje prevladujejo napodnebno in reliefno manj ugodnih območjih, kjerprevladuje živinoreja. Razmerje kaže naprevladujoče travinje – 60 %, 31 % njivskega svetain 8 % trajnih nasadov.Zemljiška razdrobljenost je največja na območjihhitre urbanizacije (Ljubljanska kotlina, SpodnjaSavinjska dolina, Maribor, Nova Gorica, Kranj) inna tradicionalnih kmetijskih območjih (Goričko inDolinsko v Prekmurju, Brkini, Vipavska dolina,Goriška brda, Koprska brda, Bela krajina, Kras).Povprečno večje parcele so povsod tam, kjer so zakmetijstvo manj ugodne razmere (Alpe, Pohorje,Kozjak, Škofjeloško, Cerkljansko, Rovtarskohribovje, visoke kraške planote).Pomen kmetijstva se že od leta 1960 zmanjšuje,kar je razvidno tudi iz zmanjševanja številakmečkih gospodarstev ob popisih glede na virdohodka, vendar je še vedno večji, kot je povprečjev EU. Medtem ko je kmetijstvo imelo v preteklostipredvsem ekonomsko vlogo, ima danes šedrugačno (razvojno, prostorsko, naravovarstveno).Na nekaterih območij bodo prav posredni učinkikmetijstva postali pomembnejši kot njegovaprehrambna vloga.Sedanje stanje iz primerjave z državami Evropskeunije kaže, da se utegne slovensko kmetijstvozaradi konkurence nizkih cen z evropskega trga inob odsotnosti sedanje zaščite ter subvencioniranjamočno prestrukturirati. Razvoj kmetijstva je vSloveniji pripeljal do velike neuravnoteženostiizdelkov (presežki piščančjega mesa, velikopomanjkanje žit itd.) in do kmetijstva,21

Tabela: Spreminjanje zemljiških kategorij v SlovenijiZemljiška Leto 1953 Leto 1990kategorija v 000 ha % v 000 ha %Njive in vrtovi 358,4 17,7 247,0 12,2Vinogradi 14,8 0,7 36,2 1,8Sadovnjaki 31,4 1,5 21,5 1,1Travniki 347,9 17,2 347,7 17,2Pašniki 302,1 14,9 211,5 10,4Gozdovi 861,0 42,5 1024,5 50,6Nerodovitno 112,2 5,4 134,5 6,6Skupaj 2027,2 100,0 2025,4 100,0VIR: Prostorski in regionalni razvoj Slovenije v kontekstu evropskih integracij, Inštitut za geografijo, Urbanistični inštitut, 1997neusklajenega z naravo in njenimi zakonitostmi(velike prašičje farme, nesmotrna raba pesticidovin gnojil). Težava so predvsem specializiranipoljedelski obrati in specializirane živinorejskefarme (nekdanja družbena last).Kmetijstvo se bo zaradi navedenih vzrokov moraloprestrukturirati, kar lahko pomeni propad okoli42.000 malih kmetij. Z vidika ekonomske logike jeto povsem normalno, s prostorskega vidika pa lahkopomeni katastrofo, ki bo imela za posledicoporušitev raznolike in pestre strukture slovenskegapodeželja, uničenje slikovitosti kulturne krajine terekološke raznovrstnosti in ravno težja. Naprestrukturiranje slovenskega podeželja bodo vprihodnje močno vplivala tudi neposredna plačilana hektar, ki so v skladu s cilji kmetijske politikerazvrščena glede na posamezno kulturo in gledena območje, v katerem leži posamezna parcela. Nazavarovanih območjih naravnih vrednot inkulturne dediščine so neposredna plačila nahektar dvakrat višja kot na drugih območjih. Sonajpomembnejši ekonomski instrument za kmetepri odločanju o načinu obdelave zemljišč in s temposledično o podobi slovenske krajine. Vprašanjaslovenskega kmetijstva pa niso le nedonosnaproizvodnja, subvencije in zaščita, temveč tudisocialna vprašanja ostarelega prebivalstva inekološka vprašanja (vprašanje mešanih kmetij).Najizrazitejši prostorski procesi prestrukturiranjakmetijstva so:1. Zaraščanje kmetijskih zemljišč. Delež njiv jenajbolj nazadoval v alpskem svetu in najmanj naravninah vzhodne in severovzhodne Slovenije.Tudi nasadov sadnega drevja je v vseh regijahbistveno manj kot v preteklosti, razen naPrimorskem, kjer se je njihov obseg povečal.Nasprotno pa so se povečale površine vinogradov.Največji obseg opuščanja kmetijskih površin je naobmejnih in demografsko ogroženih območjih.2. Zmanjševanje kmetijskih zemljišč. Zmanjšanjekmetijskih zemljišč pričakujemo tam, kjer jenjihov delež majhen in je delež gozda že zdajvisok, ter tam, kjer so razvojni pritiski in potrebepo novih zazidljivih površinah večje. Po podatkihMOP je bila v petih letih (1995–99) za 1574 hanajboljših kmetijskih zemljišč odobrenasprememba namembnosti v občinskih planih.Poleg tega pa še 1354 ha tovrstnih površin, zakatere resorno ministrstvo ni dalo soglasja kspremembi namembnosti. Spreminjala se jenamembnost tudi drugih kmetijskih zemljišč, insicer v tem obdobju skoraj 490 ha. Spremembe sobile največje v letih 1997 in 1998. Po podatkihagrokarte, izdelane na začetku 1990, je v Sloveniji142.440 ha ali 16,4 % razpoložljivih kmetijskihzemljišč v različnih fazah zaraščanja.3. Posodabljanje kmetijstva. Gre predvsem zaprofesionalizacijo kmetij, koncentracijo kmetijskihzemljišč, intenzivacijo rab. Posodobitve (izboljšavalastnosti pridelkov, izboljšanje zemljišč inzemljiške strukture) je pričakovati na območjih zugodnejšimi razmerami za obdelovanje kmetijskezemlje. Dosedanje posodobitve so bile predvsemosuševanje kmetijskih zemljišč z urejanjemosnovne odvodnje, gradnja zadrževalnikovmokrega ali suhega tipa za urejanje vodnihrežimov ali za namakanje, agromelioracija nazemljiščih z neugodnim mikroreliefom alizarastjo, ki je po potrebi obsegala tudi regulacijomanjših potokov, založno gnojenje ipd. Medposodobitve kmetijskega prostora sodi tudiprestavitev kmetij bližje h kmetijskim zemljiščem,kar pomeni rušenje tradicionalne oblikepodeželskih naselij.22

VV4. Varstvo kmetijskih zemljišč. Pravna podlaga zavarstvo kmetijskih zemljišč je Zakon o kmetijskihzemljiščih iz leta 1996. Kmetijska zemljišča sevarujejo normativno v okviru Dolgoročnega insrednjeročnega družbenega plana RepublikeSlovenije in občinskih planskih aktov. Gre zasistem najboljših kmetijskih zemljišč, ki so trajnonamenjena kmetijski rabi, in drugih kmetijskihzemljišč. Analiza stanja je pokazala, da se letnospremeni namembnost kar 1200 ha zemljišč, ki sotrajno namenjena kmetijski proizvodnji. Topomeni, da obstoječ sistem ni učinkovit. Vzrokneučinkovitosti pa je nedvomno prevelik obsegzavarovanja in predvsem sektorska merilavrednotenja.Pričakovati je, da se bodo v prihodnje vkmetijstvu prostorske strukture razvijale v trismeri. Kmetijske površine, ki so za pridelavonajprimernejše, bodo intenzivirane. Na drugistrani bo treba izkoristiti velike prednostipretežno neonesnaženega okolja, ki jih ta časSlovenija še ima, in jih izkoristiti za pridelavozdrave, sonaravno pridelane hrane, izvoznozanimive za evropske in neevropske države.Površine, ki za kmetijstvo ne bodo več zanimive,bo treba nameniti drugim dejavnostim, športu,rekreaciji in turizmu, tako da bi jih bilo možnoponovno nameniti kmetijski dejavnosti, če bi bilotreba.5.4. Razvoj turizma in rekreacijeDelež prostega časa se v odnosu do delovnega časapovečuje. Preživljanje prostega časa postaja vsedejavnejše. Povečuje se zanimanje za ohranitevzdravja, telesnih in duševnih zmogljivosti,intenzivne športnorekreacijske dejavnosti, dejavnodoživljanje narave in spoznavanje ter uživanjekulturne dediščine. Pomembno postaja takoindividualno kot večnamensko preživljanjeprostega časa v naravnem in ustvarjenem okolju.Povečal se je delež prebivalstva, ki se rednoukvarja z organizirano in neorganiziranorekreacijo. Najpogostejša rekreacijska oblika jesprehajanje/hoja, sledijo kolesarjenje, plavanje,planinstvo, pikniki, ogledi naravnih in kulturnihznamenitosti itd. Turistično-rekreacijske dejavnostise razporejajo po celotnem prostoru in se pogostopovezujejo z območji naravnih in kulturnihvrednot. Pri prostočasnih dejavnostih sta šeposebej priljubljena vodni in obvodni prostor.Krajinska raznolikost Slovenije in njenarazmeroma visoka stopnja naravne in kulturneohranjenosti, policentrična zasnova naselij inveliko število turistično-rekreacijskih središčomogočajo razvoj prostočasnih dejavnosti praktičnona celotnem območju države. Glede na stanje intežnje v prostoru lahko poudarimo naslednjedejavnosti, za katere je značilno povečanozanimanje:· Planinstvo in pohodništvo, ki sta najboljmnožični dejavnosti ter imata na celotnemozemlju države razvejano infrastrukturo.Največja gostota planinskih poti je na območjuJulijskih in Kamniških/Savinjskih Alp, sledijopredalpski svet in kras notranje Slovenije.· Kolesarjenje je priljubljena in množičnadejavnost. Omrežje posebnih kolesarskih stez jenerazvito, izjema je le okolica nekaterih mest inturističnih krajev. Kolesarjenje se navezuje nacestno omrežje, namenjeno motornemu prometu,kar je z vidika varnosti in prijetnosti nezaželeno.· Kopanje je ena najbolj zaželenih prostočasnihdejavnosti v poletnem času. Trenutna ponudba nizadovoljiva. Možnosti za kopanje v naravnihkopališčih pa so omejene zaradi čezmerneonesnaženosti in neprimerne ureditve obrežnegaprostora.· Alpsko smučanje je priljubljena in množičnadejavnost. V Sloveniji so razvita številna manjšasmučišča, evidentiranih je 46 smučišč. Le petsmučišč je glede na dolžino prog in zanesljivostsnežne odeje regionalnega pomena.· Hoja in tek na smučeh postajata vse boljpriljubljeni dejavnosti tako v zaledju mest kot vzaledju pomembnejših gorskih turističnih krajev.· Navtika je privlačna z gospodarskega vidika,hkrati pa problematična zaradi nasprotujočih siinteresov na obali. Zanimanje za to dejavnostnarašča, še zlasti za gradnjo marin. Trenutnoimamo marine v Kopru, Izoli in Portorožu.· Golf, ki je z gospodarskega vidika prav takoprivlačna dejavnost, pomeni velike spremembe vprostoru in oviro za razvoj drugih dejavnosti. VSloveniji postaja vse bolj razširjena dejavnost.Trenutno je zgrajenih več igrišč za golf (Bled,Mokrice, Lipica, Volčji Potok, Ptuj, ...), načrtujejopa se že nova igrišča.· Tenis je ena izmed najbolj razširjenihprostočasnih dejavnosti v Sloveniji, saj sozunanja in pokrita igrišča zgrajena predvsem zalokalno prebivalstvo, v turizmu pa so ena izmeddopolnilnih ponudb.· Alternativne dejavnosti (gorsko kolesarjenje,raftanje, soteskanje) postajajo relativno množičnein komercialne dejavnosti, ki posegajo vnaravno ohranjena območja. Med najboljobiskanimi območji so zgornji del Soče, zgornjidel Krke, Savinje, Kolpa ter odseki Save.23

VPomembna turistična središča in območja za rekreacijo(VIR: FF, Oddelek za geografijo, 1994, MKGP, 1996, Letni pregled turizma, SURS, 1996)Vključevanje turistične dejavnosti vdružbenogospodarski in prostorski razvoj vendarlekaže tudi določene pomanjkljivosti. Slovenskaturistična ponudba za zdaj še ni dovoljrazpoznavna, zato se pri trženju uporabljajopredvsem naravne in druge prvine, s pomočjokaterih lahko možni kupci zaznajo, da gre zaposebno ponudbo, ki jo bodo povezali z imenomSlovenije. Tudi nastanitvene zmogljivosti v večjihturističnih krajih v veliki meri ne ustrezajonovemu, vse bolj individualnemu povpraševanju(oblikovanje storitev in njihovo trženje je šepremalo prilagojeno gostu oz. posameznimskupinam). Kakovost storitev še ni zasnovana nafilozofiji izpolnjevanja pričakovanj gostov innjihovih želja, in to ne le v gostinstvu, ampak vkraju kot celoti.Na drugi strani je turistična infrastruktura ugodna,saj so turistična središča dokaj enakomernoporazdeljena po celotnem območju Slovenije in nisoločena od domačega prebivalstva, kar je zelopomembno za ohranjanje identitete celotnegaprostora. Zmanjšujejo se stroški vzdrževanjainfrastrukture, majhnost in razpršenost turističnihkrajev pa pozitivno vplivata tudi na ohranjanjeokolja. To pomeni tudi majhno oddaljenost odsedanjih in potencialnih trgov ter enostavnodostopnost, ki pa prometno ni najboljša. Grepredvsem za zaostajanje v povezovanju s sodobnimcestnim omrežjem, omrežjem hitrih železnic in slaboprometno povezanost turističnih regij in središč.Veliko je manjših, vendar pestrih naravnih inkulturnih znamenitosti, po drugi strani pa jerazvejana tudi ustvarjalnost na različnih področjihumetnosti, izobraževanja in športa.V slovenskem prostoru je za razvoj turizma ševeliko možnosti, pri čemer je treba upoštevatinekatere značilnosti. Posamezna turistična središčaso že dosegla zgornjo mejo sprejemljivostiposameznih dejavnosti in gostote naseljenosti.Arhitektura ne upošteva dovolj krajevnihznačilnosti in tradicije ter kulture okolja, še posebejv bližini mest, pa tudi na podeželju. Za turističnorabo se odpirajo novi prostori, predvsem najugovzhodu, ki pa jih je treba primerno zavarovati(gre predvsem za razvoj turizma na podeželju, ki jepovezan s ponudbo zdravilišč). Pestrost pojavov inmožnosti na razmeroma majhnem in dostopnem24

VTabela: Turisti in njihove prenočitve po vrstah krajev 1Leto 1985 1990 1995 1996 1997 1998 1999Zdraviliški kraji 221,0 288,9 340,1 343,8 358,7 368,9 365,3Obmorski kraji 441,5 450,3 370,2 390,4 465,2 442,2 440,8Gorski kraji 653,7 601 440,9 441,8 501,4 490,1 459,5Drugi turistični kraji 2 1364,0 1142,9 406,0 458,7 480,4 479,7 464,6Drugi kraji 72,8 53,7 19,5 22,9 17,3 18,1 19,3Skupaj 2753,0 2536,8 1576,7 1657,7 1823,1 1798,9 1749,5VIR: Statistični letopis 20001Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.2Vključno z Ljubljano.3 Turisti iz drugih držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, so bili do 1991 šteti med domače, od leta 1992 pa med tuje turiste.prostoru omogočajo razvoj različnih dejavnosti, kidopolnjujejo in bogatijo osnovno ponudbo.Onesnaževanje prostora, ki je posledica turizma, jemožno odpraviti z manjšimi vlaganji v čistilnenaprave, z ureditvijo prometa in zavarovanjemobmočja ali virov ter z drugimi manjšimi posegi.Navzkrižja med razvojnimi in varstvenimi interesiso najbolj izražena na območju naravnih inkulturnih vrednot, pa tudi na nekaterih najboljobiskanih točkah v bližini večjih mest prihaja doprevelike obremenjenosti.Vse dosedanje strokovne ugotovitve kažejo, daimamo za razvoj turizma dovolj prostorskihmožnosti, ki lahko ugodno vplivajo tudi naceloten gospodarski in družbeni razvoj.Dovolj je različnih danosti, ki jih kaže izrabiti innadgraditi v kakovostno ponudbo s pomočjoznanja in ustvarjalnosti ter s spodbujanjempodjetništva. Slovenija se lahko z odpravoslabosti in izrabo prednosti v kratkem času uvrstimed turistično razvite dežele in podvoji dohodekiz turizma. Ker pa niti naravne danosti inprostorske možnosti niti sodobno turističnopovpraševanje ne omogočajo velikega povečanjaturističnega prometa, je treba razvoj turizmausmeriti v kakovost ponudbe z ustvarjalnostjo,znanjem, zagotavljanjem ustrezne ravni varnosti,novimi vlaganji ter ustreznimi ekonomskimispodbudami podjetnikom in na tej podlagi tudi vpovečanje turistične potrošnje.25

VIInfrastrukturna opremljenost prostora6.1. Prometne povezavePrometno omrežje razvijamo v Sloveniji enostranskoin neuravnoteženo med prometnimi podsistemi.Daleč največ sredstev usmerjamo v gradnjo inizboljšave cestnega omrežja, predvsem avtocestnegakriža v smeri V. in X. čezevropskega prometnegakoridorja. Razvoj železniške infrastrukture,prometnih vozlišč, javnega potniškega innemotoriziranega prometa je močno zapostavljen,nekoliko večji pomen imata pomorski in letalskipromet. To nam kaže tudi spodnja karta, kiprikazuje že zgrajene odseke prometneinfrastrukture in zasnovo vseh prometnih sistemov.Posledica takšnega stanja in teženj v razvojuprometnih povezav je uporaba prevoznih sredstev,ki ni v skladu z načeli vzdržnega razvoja: več kot tričetrtine vsega notranjega potniškega prometa seopravlja z osebnimi avtomobili in le 25 % z javnimipotniškimi prevoznimi sredstvi, in to 91 % zavtobusi in le 9 % po železnici, pa še ta deleža se izleta v leto zmanjšujeta glede na hitro rastočostopnjo motorizacije (l. 2000 že skoraj 400 osebnihavtomobilov na 1000 prebivalcev). Večina, to je 90% celotnega notranjega tovornega prometa, potekapo cestah in le 10 % po železnici. Notranjegakombiniranega prevoza je malo, v celotnemprevozu blaga pa delež kombiniranega prevozakljub temu narašča. Ena tretjina mednarodnegatovornega prometa poteka po železnici.Pomembno vlogo ima Luka Koper, prek katere seopravlja 90 % celotnega čezmorskega prometa, kipa ima slabe prometne povezave z zaledjem vSrednji in Vzhodni Evropi. V naslednjih letih jezato predvidena gradnja 2. tira železniške progeDivača–Koper z možnostjo povezave z novo hitroprogo Benetke–Ljubljana. Pomorskega potniškegaprometa med letom praktično ni, nekoliko sepoveča le v poletni sezoni.Letalski potniški promet ima pomembno vlogo vmednarodnem prometu. V strukturi opravljenegaprometnega dela (potniški kilometri) obsega kar15-odstotni delež. Velika težava je upadanjekakovosti javnega potniškega ter nemotoriziranihoblik prometa na urbanih območjih. Zaradiindividualizacije prometnega dela so se povečalistroški prometnega dela, poraba energije,nesmotrna raba prostora, razpršena gradnja naselijna podeželju, degradacija bivanja v mestih terobremenitve okolja. Med vsemi sprejetimiusmeritvami razvoja prometa se v zadnjem obdobjunekoliko izboljšuje le varnost prometa.Takšno stanje in težnje v razvoju prometa (ki nisoskladne s sprejetimi deklaracijami inmednarodnimi usmeritvami) se posledično kažejo vprostorskem razvoju Slovenije in v veliki meriopredeljujejo prihodnji razvoj slovenskegaposelitvenega sistema. Sedanji razvoj prometneinfrastrukture, ki je osredotočen na gradnjoavtocestnega križa, krepi predvsem gravitacijskovlogo večjih urbanih središč in zapostavlja nekateraregionalna razvojna središča, kar vpliva nanadaljnje vzdrževanje njihovega obrobnegapoložaja. Razen tega spodbuja zgostitev poselitve vkoridorjih prometnega križa in razpršeno gradnjonaselij v širšem zaledju mest ter praznjenje obširnihobmočij, na katera tudi po dograditvi avtocestnegasistema ne bo segal gravitacijski vpliv regionalnihsredišč. V območju polurne dostopnosti doregionalnih središč (Ljubljana, Maribor, Koper,Celje, Nova Gorica, Kranj, Murska Sobota, Novomesto, Krško, Slovenj Gradec, Postojna, Trbovlje)živi skoraj devet desetin slovenskega prebivalstva.Na območju polurnega zaledja trehnajpomembnejših središč Slovenje (Ljubljana,Maribor, Koper) živi polovica njenih prebivalcev. Podograditvi avtocestnega sistema se bo dostopnost doteh središč še povečala.Posebno vprašanje je razvoj prometnih sistemov vvečjih slovenskih mestih in na urbanih območjih,na katerih promet že danes presega zmogljivostiTabela: Primerjava opravljenega dela v tovornem prometu na slovenskem železniškem omrežju v letih 1996–2000Leto Skupaj Domači Tuji Pristaniški tranzit Kombinirani promet(mio t) (%) (%) (mio t) (%) (mio t) (%)1996 13,16 14 86 2,78 21,12 1,12 8,51997 14,36 11 89 3,44 23,95 1,27 8,91998 14,39 11 89 3,90 27,10 1,34 9,31999 14,23 12 88 4,01 28,15 1,46 10,22000 15,04 13 87 3,93 26,13 1,64 10,9VIR: Letno poročilo javnega podjetja Slovenske železnice, 200126

VIZasnova železniškega, cestnega, pomorskega, zračnega in državnega kolesarskega prometnega omrežja, omrežja prometnih vozlišč/terminalov, radarskega omrežja za vodenje zračnega prometa in omrežja meteoroloških radarjev(VIR: Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 11/99)prometne infrastrukture, prostora in okolja. Šenaprej narašča individualni motorni promet naračun drugih oblik prometa in zniževanja ravninjihovih storitev. Neustrezna je infrastruktura zanemotorizirano mobilnost v mestih (kolesarje,pešce). Zaradi zagotavljanja prometne varnosti paso izdani številni predpisi, ki neposredno vplivajona načrtovanje in gradnjo prometnih površin.Prestrukturiranje mestnega, primestnega inpodeželskega gospodarstva v prostorskem razvojunamreč poteka izključno po meri avtomobila.Sedanja urbanistična, prostorska in prometnapolitika grozi, da bo naša mesta in okolje dolgoročnozadušila z motornim prometom in hkrati oddaljilaod možnosti, da bi uresničili sodoben in zmogljivmestni in primestni javni potniški promet, ki edinilahko pomeni rešitev za vsestransko vzdržni razvojmest in drugih naselij. Rešitev bo možna le obspremembi in povezovanju prometne, okoljske inprostorsko-urbanistične razvojne politike.Za Slovenijo so pomembne tudi regionalne inlokalne prometne povezave, ki so temelj skladnegaregionalnega razvoja. Gradnja in vzdrževanjeprečnih povezav med posameznimi regijami stazaradi gradnje velike infrastrukture v časovnemzaostanku. V zasnovo skladnega regionalnegarazvoja bo treba vključevati tudi razvoj javnegapotniškega prometa, ki je trenutno kljubspoznanim vsestranskim družbenim, gospodarskim,prostorskim, socialnim in okoljskimprednostim prepuščen trgu in lokalnim skupnostim,ki pa preusmeritve na vzdržni prometni sistemsame finančno in organizacijsko ne zmorejo.Nacionalni program gradnje avtocestnega križaSlovenije omogoča uresničitev notranje regionalnepovezave v državi, povečanje varnosti udeležencev vcestnem prometu, znižanje prevoznih stroškov, sčimer se povečuje konkurenčna sposobnostgospodarstva, ter vključevanje Slovenije v evropskigospodarski prostor. Zaradi tranzitnega položajaSlovenije je železniška infrastruktura pomembendejavnik ohranitve okolja in prostora obnaraščajočem cestnem prometu. Predlog obsegaobnovo in dograditev obstoječih prog ter gradnjoprog za visoke hitrosti.27

VI6.2. Stanje na področju telekomunikacijTrg civilnih telekomunikacij v Sloveniji trenutnoobsega analogno in digitalno telefonsko omrežje,telegrafsko omrežje in omrežja za prenospodatkov. Predvsem mobilna telefonska omrežjabodo sčasoma omogočala vedno večje prenosnehitrosti. Poleg omrežja Telekoma Slovenijeobstajajo še omrežja ob obstoječih železniškihprogah (telefonska in telegrafska povezava, prenospodatkov), ki jih upravljajo Slovenske železnice,omrežje za podatkovne in govorne komunikacijeob daljnovodih in mobilna mreža, katerihupravljavec je Elektro Slovenije, zveze zaizmenjavo radijskih in televizijskih programov,radijske in televizijske usmerjene zveze(upravljavec je Radiotelevizija Slovenija), kabelskatelevizijska razdelilna omrežja v naseljih, za kateraskrbijo različni upravljavci. V Sloveniji je 300.000priključkov kabelske televizije, kar pomeni 15-odstotni delež celotnega številatelekomunikacijskih priključkov. Vsa ta omrežjaimajo skupno značilnost, da so bila zgrajena zaomenjena velika podjetja in njihova današnjazmogljivost presega trenutne telekomunikacijskepotrebe. Njihova tehnološka posodobitev(digitalizacija) je odpravila še zadnje ovire prizdružljivosti še do nedavno nezdružljivih posebnihomrežij, kar pomeni možnost združevanja vsehtehnološko sodobnih omrežij v enotno slovenskoinformacijsko infrastrukturo.Posebne službe, kot so gasilci, reševalci, podjetja,ki se ukvarjajo z varovanjem premoženja, taksistiidr., imajo svoje žične in radijske mreže. Mednecivilnimi omrežji pa so najpomembnejšaomrežja Ministrstva za notranje zadeve in omrežjaMinistrstva za obrambo.Največja gostota telefonskih omrežij je bilaugotovljena v Primorju in osrednji Sloveniji,vendar je v prvi regiji večja gostota navadnih, vdrugi pa prenosnih telefonov. V obeh postavkahsta na zadnjih mestih Zasavje in Pomurje, pričemer pri klasični telefoniji krepko zaostajaPomurje, pri mobilni pa nekoliko le Zasavje. Zupadanjem gostote prebivalstva se tudi gostotanaročnikov stacionarnih telefonov pravilomazmanjšuje. Največja gostota je v obalnih naseljih,izstopajo druga urbanizirana območja z glavninonajrazvitejših mestnih naselij, potem pa sleditapadec in nihanje na podeželskih, predvsem težkodostopnih območjih, ko se začne gostota priključkovhitreje zmanjševati; to je treba pripisati predvsemdragim napeljavam na odmaknjenih območjih ssamotnimi domačijami. Zato pa se na tehobmočjih poveča število prenosnih telefonov.Nove možnosti ponuja informacijska tehnologija.Sistematična obravnava telekomunikacijskihomrežij je potrebna tudi zaradi njihovega vplivana prostorski razvoj države. Obenem lahkougotovimo, da je telekomunikacijska omrežjatežko načrtovati brez vizije poselitve in rabeprostora. Posebna pozornost mora bitinamenjena tudi razvoju telefonije in politikitelekomunikacij na podeželju, ki sta nujnazaradi ohranjanja želene smeri prostorskegarazvoja Slovenije.Tabela: Telefonska omrežje v SlovenijiFiksna telefonijaMobilna telefonijaLeto Telefaksni Naročniški Število Naročniški Analogne Digitalne Uporabnikinaročniki telefonski prosilcev za priključki – NMT – GSM predplačpriključkitelefonski skupaj nega paketapriključek 21985 3 2864811990 3925 4218031995 15541 614796 58438 27301 273011996 17727 661902 48701 41205 36977 42281997 19464 710044 25041 93611 42430 511811998 20754 771310 10051 166506 42741 123765 290051999 18290 786229 5719 325048 42396 282652 323360VIR: Statistični letopis, 20001Do leta 1993 so zajete vse telefonske govorilnice (tudi neavtomatske)2Prvič vložena prošnja.28

VIZasnova energetskega sistema(VIR: Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 11/99)6.3. Oskrba z energijoSlovenija uvaža več kot 79 % energije, predvsemnafto in plin, pa tudi trdna in jedrsko gorivo.Domači energetski viri so v glavnem lignit, rjavipremog (20-odstotni delež v energetski bilanci),vodna energija in biomasa. Premogovništvo v zadnjihletih zmanjšuje svojo proizvodnjo (lignit s 5,1na 3,8 mio ton v obdobju 1985–1999, rjavi premogpa z 2,6 na 0,76 mio ton v obdobju 1989–1999).Odvisnost od zunanjega energetskega trga jeSlovenija ublažila s povečanjem raznovrstnostinabavnih virov in z dobro razvitim energetskimomrežjem. Elektroenergetska mreža je že od leta1974 povezana z zahodnoevropskim omrežjemUCTE (zahodnoevropska konekcija). Nafto in plinuvaža iz Rusije, Alžirije, pa tudi iz drugih virov.Energetska učinkovitost v Sloveniji je še podevropskim povprečjem, vendar se je z učinkovitopolitiko in programi spodbujanja učinkovite rabeenergije v posameznih sektorjih bistveno izboljšala.Jedrska elektrarna Krško je v letu 1993 dobavljala21 % električne energije, v letu 1999 pa je bil njendelež 35,4-odstoten.Energetika v Sloveniji še vedno temelji pretežnona izkoriščanju neobnovljivih virov energije, karpomeni odvisnost od uvoza nafte in naftnihderivatov ter črpanja lastnih zalog premoga. Nadrugi strani v individualnih kuriščih in nekaterihtoplarnah za daljinsko ogrevanje prehajajo nauporabo plina, s čimer se je bistveno izboljšalakakovost zraka v večjih urbanih središčih.Strategija razvoja energetike, ki jo je Slovenijasprejela leta 1996, je usklajena z energetskopolitiko Evropske unije in vključuje tržnousmeritev, gotovost energetske oskrbe, varstvookolja in izboljšanje energetske učinkovitosti.Vprašanja, kot so prilagoditev monopola, vključujočtudi izvoz in uvoz, priključitev na evropskoomrežje, cene energije, poseganje države napodročje energetike ter energetska učinkovitost inkakovostni standardi goriva, pa še čakajo načimprejšnjo rešitev. Med pomembne usmeritveenergetske strategije pa sodi tudi varčevanje zenergijo, še posebej neobnovljivih virov.S spremenjenim in dopolnjenim energetskimsistemom bodo uvedene spremembe, ki sopotrebne za uresničitev nekaterih naložb. Napodročju energetike se s tem uvajajo najnujnejšespremembe in dopolnitve načrtovanihhidroelektrarn na Savi in Muri ter povezave29

VISlovenije in Madžarske ter Hrvaške zmagistralnim plinovodom na severovzhodnemdelu Slovenije. S tem bodo dane tudi možnosti zahitrejši razvoj gospodarstva.Slovenija je začela uvajati tudi evropske normeenergetske učinkovitosti in varovanja okolja (npr.kakovostni standardi goriva), saj je podpisalaEvropsko energetsko listino, katere namen jespodbujanje sodelovanja na področju energetike.Odprto pa je vprašanje radioaktivnih odpadkov, kiso zdaj začasno spravljeni v JE Krško. Skladiščenjedela teh odpadkov na Hrvaškem še ni rešeno.Slovenija je začela zbirati sredstva za razgradnjojedrske elektrarne na koncu načrtovanegaobratovanja.Temeljne značilnosti oskrbe z energijo vSloveniji so:· Slovenija uvaža več kot 79 % energije,· domačih virov je malo; to so predvsem lignitin rjavi premog, vodna energija ter biomasa,· premogovništvo v zadnjih letih zmanjšujeproizvodnjo,· energetska učinkovitost v Sloveniji je še podevropskim povprečjem,· energetika v Sloveniji še vedno temelji naizkoriščanju neobnovljivih virov,· leta 1996 sprejeta strategija razvoja energetikeje usklajena z energetsko politiko EU.6.4. Oskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnihvodaZa Slovenijo lahko rečemo, da je bogata z vodo,saj se na njenem ozemlju pretoči na leto približno34 km 3 vode oziroma 34 milijard m 3 /leto ali1078 m 3 /s. V katastru voda je vpisanih približno7000 izvirov. Skupna izdatnost vseh izvirov jeokoli 63 m 3 /s; le 486 izvirov je takšnih, da jenjihova izdatnost večja od 10 l/s, skupna papribližno 50 m 3 /s. Štiri petine vode je pri naszmerno onesnažene in približno petina je čiste.Brez upoštevanja lokalnih vodovodov potrebujeSlovenija za normalno oskrbo približno 4,5 m 3 /svode. Pri tem mora načrpati približno 8,5 m 3 /svode, preostali del so izgube (41 %). Slovenija ima53 % rezerv pitne vode I. kakovostnega razreda.V Sloveniji oskrbujejo javni vodovodi približno78 % prebivalcev. Preostalih 20 % pa oskrbujejokrajevni (lokalni) vodovodi in le manjši delkapnice. Med vodnimi viri, ki oskrbujejovodovodne sisteme v Sloveniji, jih je približno53 % iz podtalnice, 44 % iz izvirov oz. studencevin približno 3 % na površinskih vodotokih.Dinamične rezerve pitne vode po porečjih znašajopribližno 18 m 3 /s. To pomeni, da ima Slovenija53 % rezerv pitne vode I. kakovostnega razreda.V splošnem je kakovost vodnih virov šezadovoljiva, vendar je njihova količina ponekod žeogrožena, saj odvzem vode narašča predvsemzaradi javne porabe. Zavarovanost vodnih virov nizadovoljiva, saj je od 126 evidentiranihpomembnih virov za oskrbo s pitno vodo le 36zavarovanih z ustreznimi občinskimi odloki.Pri preskrbi z vodo moramo v Sloveniji upoštevatitudi območja, na katerih primanjkuje vode, insicer: Obalo in Kras, Kočevsko, Belokranjsko,Kozjansko, Haloze, Slovenske gorice in Goričko.Večina teh območij ima danes že zgrajenevodovodne sisteme z javnim vodovodom (npr. Obalaveč kot 99 %), razen Goričkega.Z ekološkega vidika oskrba z vodo v Sloveniji še niproblematična, pričakujemo pa večji premik naoskrbo z rečno (površinsko) vodo. Pomembna jedejavna in preventivna zaščita vodnih virov znajmanjšimi omejitvami v prostoru, ki pa se jimnikakor ne moremo izogniti, saj sta približno 2/3Slovenije na kraškem svetu.V gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih jeporaba vode odvisna od številnih vplivov:življenjskih navad prebivalstva, podnebnihznačilnosti, razpoložljivih količin pitne vode,urejenosti kanalizacije, gostote poselitve, velikostinaselja itd. Odvisnosti porabe vode od posameznihvplivov ni možno vedno ugotoviti. Upoštevatimoramo vsaj minimalne standarde oskrbe.Naseljem ne grozi le pomanjkanje zdrave pitnevode, ampak so ogrožena tudi zaradionesnaženih voda. Ob tem v vodovodnihsistemih opažamo skoraj 50-odstotne izgubevode v omrežju zaradi dotrajanosti omrežja.Poleg tega znaten del industrije še vedno izpuščaodpadne vode v vodotoke brez čiščenja. Napospešeno iskanje rešitev že vpliva leta 1995izdana Uredba o taksi za obremenjevanje vode, skatero so povzročitelji z ekonomskimmehanizmom prisiljeni v iskanje ustreznihrešitev. Med njimi je prav gotovo zelo pomembnozmanjšanje velikih izgub vode (možno jezmanjšanje na približno 25 %) kot ena od rezervza oskrbo prebivalstva.V Sloveniji je bilo do vključno leta 1997 zgrajenihpribližno 787 km primarnega kanalizacijskega30

VITabela: Poraba vode v mio m 3 na letoPovršinska voda1980 1985 1990 1994 1995Javna oskrba z vodo (z izviri) 104,9 123,5 129,9 119 121,5Predelovalna industrija 104 65 77 47 50,1Kmetijstvo 0,2 3,9 2,9 3,2 4,5Skupaj površinske vode brez proizvodnje elektrike 209,1 192,4 209,8 169,2 176,1Proizvodnja elektrike 65942 66210 59461 65087 61242Talna vodaJavna oskrba z vodo 99 121 132 147 138Proizvodnja elektrike 19 15 1 6 0,3Predelovalna industrija 42 39 32 23 21Kmetijstvo 0 0 1 0,2 0,3Skupaj talna voda 160 176 166 153,2 159,6VIR: Poročilo o stanju okolja, MOP– UVN, 1996sistema in 3.488 km sekundarnega in terciarnegaomrežja, skupaj torej 3.983 km s približno stodesetimi komunalnimi čistilnimi napravami.Obstoječih čistilnih naprav je v Sloveniji približno130, vendar je večjih malo, predvsem v mestih(Ljubljana). Trenutno je vseh zgrajenih čistilnihnaprav, večjih od 15.000 PE (populacijskih enot),trinajst, to je skupna obremenitev prebivalcev inindustrije.V Sloveniji še nimamo dobro rešenega vprašanjačiščenja onesnaženih voda, saj je bilo leta 1996prečiščenih odpadnih voda le 51 %, od tegamehansko očiščenih voda 40 %, kemično očiščenih0,01 %, biološko očiščenih 7 % (pri temučinkovitost čiščenja ni bila ugotovljena), kombinirano(mehansko in biološko) pa okoli 40 %.V Sloveniji ima približno 3.000 naselij oskrbo zvodo, zgrajenih kanalizacijskih sistemov pa jebistveno manj (kanalizacijskih priključkov jepribližno 36 % glede na tiste, ki so priključeni privodooskrbi). V naslednjih letih bo treba zagotovitiveliko finančnih sredstev, da se bo položajizboljšal. Zaradi velike razpršenosti poselitve jecelovito reševanje zajema, odvodnje in čiščenjaonesnaženih voda izredno drago, zaradikonfiguracije terena in tehničnih zakonitostiodvodnega sistema pa ponekod celo neizvedljivo.6.5. Ravnanje z odpadkiEno najbolj perečih vprašanj v Sloveniji je ševedno ravnanje z odpadki. Odlaganje na lokalna(občinska) odlagališča je praktično edina možnostravnanja s komunalnimi in pretežno tudi zindustrijskimi odpadki, pri čemer ta odlagališčapogosto niso na primernem kraju, so tehničnoneustrezna (netesnjena, neodplinjena, poplavnaoziroma v dosegu talnih vod ...), povrhu vsega pa žepretežno zapolnjena. Izvoz nekaterih vrst nevarnihodpadkov (npr. stare barve, laki, topila ...) je vskladu s postopki Baselske konvencije zamarsikatero industrijsko vejo edina možnost.V letu 1995 oz. 1996 smo zbrali 850.000 tonkomunalnih odpadkov (trdni odpadki iz naselij innjim podobni odpadki iz gospodarstva in obrti terodpadni avtomobili). Letna proizvodnja odpadkov vSloveniji znaša 426 kg na prebivalca in 59 kg na1.000 USD bruto domačega proizvoda, kar je vpovprečju evropskih držav. Leta 1996 je v Slovenijinastalo 3.922 m 3 in 19.221 t nevarnih odpadkov.Iz Slovenije smo izvozili 5.543 t in uvozili 21.406t nevarnih odpadkov. Gradbeni odpadki pomenijočetrtino vseh odpadkov v Sloveniji. Odpadne maseiz kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije jepribližno 3,5 mio ton suhe snovi na leto. Težaveso z odpadki v tekočem stanju (gnojevka).V redni odvoz odpadkov je bilo v letu 1999vključenih 88 % prebivalcev, tako je bilo zbranih3.304.836 m 3 odpadkov, kar je 16 % več kot leta1995. Odpadki se odlagajo na 60 odlagališč.Razmere se bodo v kratkem spremenile, saj se bo vletu 2002 zapolnilo kar 14 odlagališč, samo dveodlagališči od teh pa imata možnost nadaljnješiritve. Ravnanje z odpadki je povezano z nizkostopnjo družbene sprejemljivosti (NIMBY – Not inMy Back Yard) in z odrivanjem tega perečegavprašanja iz trenutnega političnega mandata(NIMET – Not In My Election Time). Analizarazmer pri ravnanju z odpadki kaže, da se ti ševedno zbirajo v pretežno raztresenem stanju in da31

VITabela: Nastanek odpadkov glede na vrsto v letu 1994Vrsta odpadkov Delež v % Količina v mio tonIz kmetijstva, gozdarstva in predelave hrane 40 3,500Gradbeni odpadki 26 2,275Z energetskega področja 14 1,225Komunalni odpadki 10 0,875Industrijski odpadki 10 0,875Skupaj 100 8,750se ločeno zbiranje odpadkov še ni uveljavilo. Pogrobih ocenah je le 14 okoljevarstveno sprejemljivihlokacij, samo tretjina jih je imela leta 1998uporabno dovoljenje. Splošno mnenje je, da jekljub opaznim premikom večina odlagališč šedaleč pod predpisanimi merili. Industrijskeodpadke po večini odložijo na dvoriščihindustrijskih objektov in na monodeponijah, del patudi na odlagališčih odpadkov. V Sloveniji je ševedno 50.000–60.000 divjih odlagališč odpadkov.Ločeno zbiranje odpadkov po gospodinjstvih jeorganizirano le v nekaterih občinah.Pri ravnanju z odpadki se zastavljajo resnaprostorska vprašanja z vidika potreb po odpiranjunovih lokacij, neustreznosti obstoječih lokacij,kritične količine odpadkov, velikega številanezakonitega odlaganja odpadkov.Odlaganje radioaktivnih odpadkov je posebnopodročje v sklopu ravnanja z odpadki. Nadzor nadjedrskimi materialom poteka v skladu s politikoneširjenja jedrske oborožitve. V okolici Jedrskeelektrarne Krško poteka reden radiološki nadzor.Vse obremenitve zaradi jedrske elektrarne so bilepod dopustnimi mejami. Radioaktivnost v okolicirudnika urana Žirovski Vrh se spremlja tudi vobdobju zapiranja in je pod dopustno mejo. Možnivplivi odlagališč elektrofiltrskega pepela sorelativno majhni in obvladljivi. Emisijaradionuklidov s tekočimi iztekami v okolici rudnikaurana Žirovski Vrh se je v zadnjem letu precejzmanjšala. Med državami z jedrskim programomostaja Slovenija ena redkih, ki za nobeno vrstoradioaktivnih odpadkov še nima urejene trajnerešitve. Leta 1991 ustanovljena Agencija zaradioaktivne odpadke je odgovorna za trajno rešitevtega vprašanja, zato je v letu 1999 izdelala predlogStrategije ravnanja z nizko in srednjeradioaktivnimi odpadki. Skladno s cilji strategijenaj bi zgradili odlagališče radioaktivnih odpadkovdo leta 2010, odločitev o trajni rešitvi zaizrabljeno gorivo pa bo sprejeta do leta 2020.Razpad sistema lokalnih skupnosti v nove manjšeobčine zastavlja pri ravnanju z odpadki novavprašanja. Analiza stanja obstoječih odlagališč jepokazala, da jih niti ena tretjina nima dolgoročnihmožnosti za širitev in razvoj. Na nekaterihobmočjih je stopnja združevanja lokalnihskupnosti za potrebe ravnanja z odpadki žeprinesla določene rešitve, na nekaterih območjih(predvsem v osrednji in jugozahodni Sloveniji) papotekajo šele neformalna dogovarjanja. Mednajtežjimi perečimi vprašanji sta bili poudarjenivprašanji uvajanja ločenega zbiranja odpadkov indivjih odlagališč.Za izboljšanje stanja je bil sprejet dokumentStrateške usmeritve Slovenije na področju ravnanjaz odpadki (kot sestavni del Nacionalnega programavarstva okolja), ki opredeljuje temeljne usmeritve incilje na področju odpadkov ter hierarhijo možnihnačinov ravnanja z odpadki: zmanjšanje nastajanjain nevarnostnega potenciala odpadkov pri izvoru,povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov,zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vzpostavitevučinkovitega sistema ravnanja z odpadki terpostopno odpravo starih bremen.32

Naravne in kulturne dobrineVII7.1. Območja naravnih virovSpreminjanje družbenih razmer, neustreznestrukturne značilnosti posameznih dejavnosti vkrajini in spremenjene gospodarske razmere zaradimednarodne konkurence zahtevajo intenzifikacijorazvoja primarnih dejavnosti. Zahteva poposodabljanju teh dejavnosti po eni stranivelikokrat vodi v preobremenjenost prostora,zmanjšanje in izgubo naravnega vira,predrugačenje zgradbe krajine, zmanjšanjekulturnih, ekoloških in rekreacijskih zmogljivosti,razvrednotenje prostora zaradi določenih posegov,kot so npr. kmetijske operacije in rudarjenje, podrugi strani pa v oblikovanje nove krajinskepodobe in novih krajin. To pa poleg razvojnihpriložnosti prinaša tudi tveganja, saj se velikonaravnih pojavov v prostoru človekovih dejavnostiodraža kot nesreča. Škoda, ki vsako leto nastanezaradi poletnih neurij, vodnih ujm, žleda,zemeljskih plazov in drugih naravnih nesreč, vpovprečju presega dva odstotka bruto domačegaproizvoda (BDP).Slovenija je v primerjavi z Evropo ohranilasorazmerno visoko stopnjo naravne ohranjenosti,biotske pestrosti, krajinske raznolikosti in identiteteprostora. Pri tem je treba upoštevati nevarnostpotresa, predvsem VIII. stopnje, ki pomeni žekatastrofalen potres in mu je izpostavljenihpribližno 40 % prebivalstva, živečega na 27 %površine Slovenije. 8 % prebivalstva živi naobmočjih, na katerih lahko pričakujemo celopotrese do IX. stopnje po MSK-lestvici. Mednaravno ohranjena območja uvrščamo zlasti gozdoveJulijskih Alp s predgorjem, Karavank terKamniških/Savinjskih Alp, osrednjega dela Pohorja,osrednjega območja Trnovske planote, Nanosa inHrušice, Javornika in Snežnika, Gorjancev terkočevske gozdove. Poleg teh pa še predele ob Muri,Dravi, Kolpi in drugih slovenskih rekah. V območjanaravnih virov uvrščamo območja, namenjenagospodarski rabi in varstvu naravnih virov. To sozlasti območja gozdov, kmetijskih zemljišč, vodnegain obvodnega prostora, pridobivanja mineralnihvirov.Za slovenski prostor je značilna velika gozdnatost.Gozdovi pokrivajo že 56,5 % površine slovenskegaozemlja. Gozdne površine se nezadržno povečujejo,kar je posledica opuščanja kmetijske proizvodnje nadokaj obsežnih površinah. Pri gospodarjenju zgozdovi v Sloveniji se je že v preteklosti upoštevalonačelo sonaravnosti, zdaj pa so v ospredju še načelavečnamenskega gospodarjenja ter varstva okolja innaravnih vrednot ter optimalnega delovanja gozdnihekosistemov. Zato ima večina gozdov primernovrstno sestavo, ki od naravne sestave gozdnihzdružb ne odstopa bistveno, monokulturni nasadiso redkost. Golosekov je malo, saj so z zakonom ogozdovih prepovedani, razen v primerih, če je topredvideno v splošnem delu gozdnogospodarskeganačrta ali če je to predvideno zaradi sanitarnesečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenihdel. Temeljno načelo je, da se ohranjataraznovrstnost in večpomenskost ter varujejookoljske značilnosti gozdnih območij. Kljub temu jepoškodovanost gozda v Sloveniji precejšnja, karpomeni zmanjšane proizvodne in neproizvodnefunkcije.809 km 2 površine Slovenije je izpostavljenih najvišjistopnji ogroženosti zaradi požarov, na nadaljnjih1920 km 2 pa se pojavlja ogroženost druge stopnje.V 1. območju je 217 naselij s skupno površino11,5 km 2 , skupaj s tistimi z drugega območja pa jena požarno ogroženih območjih 590 naselij sTabela: Površine in vrste gozda v haLeto Skupaj Rezervati Varovalni gozd1953 8521471956 8855011958 9192681961 9432091980 1045367 5655 410341990 1071151 593001995 1097929 10421 621541997 1109710 10421 621541998 1111006 10421 621541999 1115661 10520 62154VIR: Statistični letopis 200033

VIIpovršino 37 km 2 . Velik del požarno ogroženegaprostora je na območju predlaganih regijskih alikrajinskih parkov. Na požarno ogroženihobmočjih je 142 (od skupno 724) objektovnaravne dediščine (spomenikov in rezervatov), odtega je 48 objektov na najbolj požarno ogroženihobmočjih.Slovenija spada med evropske države znajmanjšim deležem kmetijskih zemljišč. Deležgozda pa sodi v sam evropski vrh, takoj zanekaterimi skandinavskimi državami. Kmetijskihzemljišč je v Sloveniji 785.000 ali 39 %. Od tega je427.500 ha zemljišč uvrščenih med najboljšakmetijska zemljišča trajno namenjena kmetijskirabi, 354.700 ha pa med druga kmetijskazemljišča. Temeljna naloga urejanja kmetijskihzemljišč je prilagajanje kmetijskega prostorazahtevam sodobnih tehnologij in gospodarnostipridelovanja. Zaraščanje kmetijskih zemljišč jeneizogiben proces, ki ga je smiselno preprečevatisamo, kadar so tla primerna za kmetijskopridelavo ali pa kadar zaraščanje že ogrožačloveka na določenem območju. Erozijskimprocesom je v Sloveniji izpostavljenih 8.800 km 2 ,kar je 43,5 % celotne površine. V Sloveniji je3.363 km 2 eroziji zelo izpostavljenih območij (3.in 4. stopnja), od tega je 100 km 2 erozijskihobmočij najvišje stopnje . Evidentiranih je okrog1500 zemeljskih plazov. Škoda, ki jo povzročajoplazovi vsako leto, je razmeroma velika (v l. 1993je znašala npr. 12 % celotne škode zaradi naravnihnesreč).Snežni plazovi so pri nas omejeni na SZ delSlovenije in na visokogorje, zaradi česar se do zdajše niso pojavili kot izrazita težava. Pričakujemo palahko, da se bo s pritiskom poselitve in rekreacijena naravno ohranjenih območjih to vprašanjezaostrilo.V Sloveniji imamo sorazmerno velike količine pitnevode in razmeroma dobro kakovost vode. Skupnoimamo 27.205 ha vodnih površin in še 55.284 hapoplavno ogroženih območij. V preteklosti je vodnogospodarstvo s klasičnimi regulacijami in številnimivodnogospodarskimi objekti za odtok voda,obrambo pred poplavami in za ureditev pretočnihrazmer povzročilo številna razvrednotenja inspremembe v prostoru. Do zdaj je bilo reguliranihali drugače protipoplavno urejenih 2.441 kmslovenskih rek. Urejanje in varstvo voda seuveljavljata v celotnem prostoru bodisi zaradisorazmerno bogate mreže površinskih voda bodisizaradi skrbi za zlivna oziroma prispevna območja,na katerih posegi lahko vplivajo na vodne vire.Za dosedanje stanje na področju pridobivanjamineralnih surovin so značilni sorazmernomajhno število redkih mineralnih surovin inneracionalna raba mineralnih surovin zagradbeništvo ter nenadzorovano in pogostonezakonito izkoriščanje. Zaradi naravnih danostije značilno predvsem zadovoljevanje lokalnihpotreb po mineralnih surovinah. Površinski kopi,ki delujejo na podlagi zasebne gospodarskepobude, proizvedejo letno okoli 10 mio ton oziroma8 mio 3 mineralnih surovin. Če niso načrtovani vskladu s sodobnimi dosežki in metodami rudarskeznanosti in tehnike, vplivajo na razvrednotenjekrajine oziroma se lahko pri izvajanju rudarskihdel ob hkratnem neupoštevanju tehničnihpredpisov presegajo dopustne obremenitve okolja.V letu 2000 se je ukvarjalo z rudarstvom kotglavno gospodarsko panogo 150 gospodarskihdružb, ki so raziskovale in izkoriščale 200nahajališč mineralnih surovin. V prihodnjepričakujemo upadanje števila gospodarskihsubjektov, ki se ukvarjajo z rudarstvom, terpovečevanje proizvodnje nekovinskih mineralnihsurovin na obstoječih lokacijah oziroma širitve letehpred odpiranjem novih površinskih kopov.Podzemni rudniki, ki so v večinski državni lasti, sov postopku zapiranja (razen premogovnikaVelenje), ki vključuje sanacijo vseh razvrednotenihpovršin in zmanjšanje negativnih vplivov na okoljena najmanjšo možno mero.Območja najpomembnejših naravnih virov sevarujejo s sektorsko zakonodajo in prostorskimidokumenti. Po veljavnem prostorskem planuSlovenije obsegajo površine, ki se varujejo zaradiohranjanja naravnih virov, že okoli 50 %. Na večkot 50 % slovenskega ozemlja imamo tako ževnaprej postavljene pogoje za njihovo rabo, nanekaterih območjih pa so posamezne rabe celoprepovedane. Tak način varovanja naravnih dobrinin kulturnih vrednot omejuje možnost reševanjanasprotujočih si interesov in onemogoča celovitoprostorsko planiranje.Zaradi vedno novih dejavnosti, zlastiinfrastrukturnih koridorjev, je značilno, da so senaravna območja drobila in da so izginjali številninaravni koridorji, ki so omogočali povezanostnaravnega prostora. S tem pa se povečuje tudinevarnost civilizacijskih nesreč. Pomembno je, da34

VIIZnačilni krajinski vzorci Slovenije(VIR: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, MOP – Urad RS za prostorsko planiranje, 1995)na območjih naravne krajine zagotovimo trajnoohranjanje narave in naravnih procesov, redkih inposebnih habitatnih tipov, biotsko pestrost tersklenjenost naravnih ekosistemov ter čim manjšomero človekovega delovanja.Glavne značilnosti območij naravnih virov so:· sorazmerno visoka stopnja naravne ohranjenosti,biotske pestrosti, krajinske raznolikostiin identitete prostora,· velika gozdnatost slovenskega prostora, ki seuvršča v sam evropski vrh,· eden najmanjših evropskih deležev kmetijskihzemljišč,· sorazmerno velike količine pitne vode dobrekakovosti,· majhno število redkih mineralnih surovin,· predvsem zadovoljevanje lokalnih potreb pomineralnih surovinah.7.2. Krajinske značilnosti prostoraSlovenske krajine so po svojih morfološkihznačilnostih zelo pestre, kar je posledica naravnihrazmer, predvsem razgibane geomorfologije inrazličnih podnebnih območij, ter dosedanje rabeprostora, zgodovinskega razvoja in različnostikulturnih okolij. Slovenske krajine zato kažejoveliko pestrost in bogastvo krajinskih vzorcev. Nakrajinsko podobo so vplivali politična inadministrativna ureditev v preteklosti,spremenjene življenjske razmere, obdobjadeagrarizacije, spremembe poselitvenega vzorca,rekreacijske ureditve, gradnja počitniških naselij,graditev avtocest, vodnih zajezitev, posodabljanjekmetijskih zemljišč ipd. Najodločilnejši dejavnikpri ustvarjanju krajinske podobe je kmetijstvo,predvsem različne oblike obdelave tal in splohkmetijske rabe zemljišč. V zadnjem desetletju sospremembe krajine nastale predvsem kot posledicazadovoljevanja vedno večjih potreb po poselitvenihin infrastrukturnih površinah ali zaradi povečanjaoziroma zmanjšanja obsega in načina gospodarjenjaz naravnimi viri. V splošnem velja, da se širijourbane rabe in gozd, preureja in krči se kmetijskiprostor, vedno več je tudi ureditev za sprostitvenedejavnosti in turizem.V Sloveniji razlikujemo pet osnovnih krajinskihobmočij, ki jih predvsem opredeljuje podnebje.Alpske krajine so naravno najbolj ohranjenikrajinski vzorci v Sloveniji s posameznimi35

VIIvisokogorskimi kmetijami, planšarijami inrekreacijsko-turističnimi območji. Krajinepredalpskega sveta segajo od Nadiže na zahodu doKoroške in Pohorja na vzhodu. Označujejo jihskalni robovi, strnjeni gozdovi, planotast svet,gričevje, ozke doline ter ravnine v širokih dolinah,preplet kmetijskih zemljišč in gozdov z grajenimiprvinami. Krajine panonskega sveta označujejostrnjena poselitev v pretežno ravninskem svetu inrazložena naselja na gričevnatih območjih, krajinekraškega sveta notranje Slovenije pa so gledekulturnih značilnosti povezane s predalpskimprostorom. Primorski svet označujejo flišnogričevje, robovi kraških planot, drobna členjenostprostora, velik delež gozdov ter kraška polja inplanote ter seveda morje z obalo. Take izrazitereliefne vzorce opažamo na kraškem robu,Trnovski planoti in Snežniku.Slovenske krajine niso, razen v manjšem obsegu,doživele sodobnih preurejanj kmetijskih zemljišč,ki so odločilno spremenile krajinsko podoboevropskih držav. Tako se stanje slovenskih krajinna določenih območjih odlikuje po pestrosti,visoki stopnji naravne ohranjenosti inohranjenosti kulturnih sestavin krajine. Nadrugih območjih pa so opazna tudi mnogarazvrednotenja, kot so na primer nesanirani alislabo urejeni kamnolomi in gramoznice terglinokopi, pretirano regulirani vodotoki, neustreznigradbeni posegi v obliki velikih vkopov in nasipov,neustrezno izvedene uravnave zemljišča.7.3. Zavarovane naravne vrednote ter varstvo inohranjanje kulturne dediščineVarstvo naravnih in kulturnih vrednot jeopredeljeno v dveh matičnih zakonih, poleg tegapa še v vrsti drugih sektorskih (urejanje prostora,varstvo okolja, kmetijstvo, …) aktih, ki pa vdoločenih delih to vprašanje rešujejopomanjkljivo. Predvsem se čuti prevelikoločevanje naravne in kulturne dediščine, ki sta zdelitvijo prišli tudi pod pristojnost različnihministrstev; pri večini zavarovanih in zazavarovanje predvidenih območij pa gre za izrazitpreplet naravnih vrednot in kulturne dediščine.Zavarovanih območij naravnih vrednot in kulturnedediščine je v Sloveniji razmeroma malo, vsegaskupaj 7,5 % površine, če seveda ne upoštevamovelikega obsega območij, ki so v planu predvidenaza zavarovanje. Po zadnjih spremembahprostorskega plana leta 1999 je plansko varovanih7935,571 km 2 območij naravne dediščine, kar je39 % slovenskega ozemlja, k tej površini pa jetreba prišteti še vse naravne rezervate inspomenike, 3019,809 km 2 varovanih območijkulturne dediščine, kar je 14,9 % slovenskegaozemlja, k tej površini pa je treba prišteti šeposamezna območja kulturne dediščine. Območjavarstva kulturne dediščine se pojavljajo v vsehprostorskih sistemih, predvsem pa v krajini, kjerse pojavljajo v posebnostih drugih naselij, kinimajo urbanih značilnosti in se prekrivajo zobmočji naselbinske dediščine oziroma vsebujejostavbno dediščino, v poselitvi, kjer se prekrivajo zobmočji naselbinske dediščine v mestih in drugihrazvojnih naseljih in potrebami njihovega varstva,obnove in oživitve, ter v infrastrukturnemopremljanju prostora z zahtevo po celostnemohranjanju arheološke dediščine, vplivnih območijstavbne dediščine in dediščinske kulturne krajine.Razen Škocjanskih jam, Triglavskega narodnegaparka in Kozjanskega regijskega parka so vslovenskem prostoru formalno uveljavljenipredvsem krajinski parki ter ožja območja(naravnih rezervatov in naravnih spomenikov), vkaterih se praviloma prepletajo prvine naravne inkulturne dediščine. Prostorski razvoj narodnega inregijskih parkov poteka v skladu z varstvenimiTabela: Stanje zavarovanih območij narave – naravnih parkovVarstveni status IUCN Število PovršinaSkupaj 709 148300Narodni park II/V 1 83807Regijski park III 2 20013Krajinski park V 34 46305Naravni rezervat I, IV 49Naravni spomenik III 623VIR : Ministrstvo za okolje in prostor – Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, stanje 26. 6. 200036

VIIZasnova varstva kulturne dediščine(VIR: Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 11/99)režimi in upravljavskimi načrti. Upravljajo jihjavne službe (zavodi), ki jih je ustanovila država.Praksa je povsem drugačna v krajinskih parkih, kijih praviloma ustanavljajo občine.Zakon o ohranjanju narave določa ukrepeohranjanja biotske raznovrstnosti in sistemvarstva naravnih vrednot, ki se vključujejo vurejanje prostora ter rabo in izkoriščanjenaravnih dobrin. Tudi na področju varstvakulturne dediščine je v letu 1999 začel veljatinov zakon, ki opredeljuje nepremično inpremično kulturno dediščino ter ureja njenovarstvo, s tem da določa pristojnosti države inlokalnih skupnosti, naloge javne službe in drugihdejavnosti varstva, dolžnosti in pravice kulturnedediščine, strokovni in inšpekcijski nadzor tersankcije za kršitev določb tega zakona.V registru, ki ga vodi, je evidentiranih 14.628 enotkulturne dediščine. 70,1 % je stavbne dediščine,3,2 % naselbinske, 12,4 % arheološke, 11,3 %spominske dediščine in zgodovinske krajine ter 1,4% dediščinske kulturne krajine. Pri tem izhaja izstrokovnih opredelitev, ki jih določa ICOMOS(podobno kot pri varstvu naravnih vrednot IUCN).Kar za 85,7 % evidentiranih enot kulturnedediščine ima Slovenija nove mednarodneobveznosti, ki vsebujejo določila o celostnemohranjanju stavbne, vključno z naselbinsko,arheološke in krajinske kulturne dediščine.Do zdaj je bilo v Sloveniji razglašenih 7407 enotkulturne dediščine, od tega 118 državnihspomenikov, za državno razglasitev pa staovrednoteni še 1102 enoti. V letih 1995–2000 jedržava sofinancirala 2541 spomeniškovarstvenihprojektov. Območja kulturne dediščine sopredvsem naselbinska dediščina in kulturnakrajina, od leta 1999 pa tudi območjakompleksnega varstva kulturne dediščine vodprtem prostoru kot nadomestilo za kategorijokrajinskih parkov, izgubljeno ob razdelitvipristojnosti varstva naravne in kulturne dediščine.S pripravo strokovnih zasnov in informacijskopodporo je spomeniškovarstvena služba v letih1999–2001 zagotovila vključitev kulturne dediščinev planske akte devetdesetih slovenskih občin in stem nadomestila desetletno zamudo. Za drugeobčine pospešeno pripravlja strokovne podlage.37

VIIZasnova varstva naravnih vrednot(VIR: Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 11/99)V zadnjih Spremembah in dopolnitvahdolgoročnega plana Slovenije je uvedena novakategorija varstva kulturne dediščine, ki zajemavečja območja in je opredeljena kot območjekompleksnega varstva kulturne dediščine vodprtem prostoru. Območja morajo biti kot celotadovolj prepoznavna in istovrstna, da jih je mogočetopografsko in kulturno opredeliti. Stavbnadediščina in kulturna krajina v vmesnem prostorumorata biti pretežno ohranjeni oziroma brezmotečih prvin. Zaradi medsebojnih razmerijkulturnih prvin in velikosti imajo območjakulturno, družbeno in gospodarsko vrednost.Območja kompleksnega varstva se podobno kotdruga območja kulturne dediščine, npr.naselbinska dediščina in dediščinska kulturnakrajina, ohranjajo predvsem z instrumenti urejanjaprostora.38

Prostorsko planiranje in institucionalni razvojVIII8.1. Sistem prostorskega planiranjaSlovenija ima krovno prostorsko zakonodajo (Zakono urejanju prostora, Zakon o urejanju naselij indrugih posegov v prostor, Zakon o stavbnihzemljiščih, Zakon o varstvu okolja idr.), katere ciljin načelo sta vzdržni razvoj, vendar pa sekundarnazakonodaja za izvajanje in nadzor nad izvajanjemzakonodaje še ni v celoti pripravljena. Glede naspremembe v političnem in gospodarskem sistemunastaja nov Zakon o urejanju prostora, ki naj bi todejavnost v celoti uskladil z novimi ustavnimidanostmi, kot so politični pluralizem, zasebnolastništvo, tržno gospodarstvo in tudi nova razmerjamed lokalno skupnostjo in državo. Tako sopristojna ministrstva prevzela odgovornost zaprostorsko načrtovanje dejavnosti, lokalneskupnosti pa so v svojih prostorskih planih dolžneupoštevati izhodišča državnega plana. Kot primernaj navedemo Ministrstvo za obrambo, saj jeprostorsko načrtovanje obrambe prešlo v izključnodržavno pristojnost, medtem ko je načrtovanjevarstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vpristojnosti lokalnih skupnosti, ki načrtujejoprostorski razvoj skladno z občinskimi načrtizaščite in reševanja.Sistem prostorskega planiranja v Sloveniji nizgrajen do te mere, da bi zagotavljal celovite invsestransko usklajene posege v prostor.Razveljavljen sistem družbenega planiranja še nidobil nadomestila, ki bi v ključnih delih povezovalosocialno in ekonomsko planiranje. Posledica tega jepomanjkljivo in nedorečeno medsektorskousklajevanje ter nedorečeno horizontalno invertikalno povezovanje med nosilci planiranja.Pomanjkljivost sistema se kaže tudi v šibkejšiinstitucionalni organiziranosti urejanja prostora.V sedanjem sistemu prostorskega planiranja je enavečjih pomanjkljivosti nedorečeno razmerje medrazvojno in normativno vsebino prostorskihdokumentov. Prostorski plan je predvsemnormativni akt, ki je pravna podlaga za pripravoizvedbenih aktov. Na parcelo natančno pripravljenkartografski del dolgoročnega plana občine je naeni strani za dokument razvojne narave prevečnatančen, na drugi pa pogosto nima izdelane vizijeprostorskega razvoja dejavnosti v daljšem časovnemobdobju. Zaradi dolgotrajnega postopkaspreminjanja prostorskih planov je prilagajanjeobstoječim razmeram nepriljubljeno, zaradi česarse uporabniki zavzemajo za ohlapnejša določila, kiomogočajo več manevrskega prostora pri izvajanju,s tem pa tudi odklonov od planskih usmeritev.Slabo opredeljeno razmerje med javnim inzasebnim interesom ter nedorečen pojem javnegadobra dodatno zmanjšujeta pomen planskih določilin zavezanost tem določilom.Pri tem v načrtovalski praksi ugotavljamo, da nitizakonodajna niti prostorskoplanerska plat nesledita družbenim in političnim spremembam.Tako se številni občinski plani prepogostospreminjajo, medtem ko zasnova namenske rabeizkazuje nepozidana stavbna zemljišča v obsegu, kimočno presega srednjeročne potrebe in s temzakonito dopušča razpršeno gradnjo. Vendarmoramo ugotoviti, da k temu veliko prispevasistemsko neustrezno zastavljeno varstvo kmetijskihzemljišč, še zlasti znotraj infrastrukturnih in dobrodostopnih ureditvenih območij naselij. Na lokalniravni sta pri dejavnosti urejanja prostora značilnatudi neusklajenost s planskimi predvidevanji tervprašanje spoštovanja in upoštevanja planskihaktov.Pri instrumentih urejanja prostora se v zvezi s slabimstanjem prostorskih dokumentov in pomanjkljivimnadzorom pojavlja potreba po preveritvi, pripravi,uvajanju in rabi izbranega nabora kazalcevprostorskega razvoja. V ta nabor mora biti vključenatudi možnost spremljanja stanja in nadzora nadizvajanjem posegov v prostor. Za preteklo obdobjelahko ugotovimo, da je bilo v letu 1999 v Slovenijiizdanih 6915 dovoljenj za gradnjo stavb, kar je 2 %manj kot leto prej. Od tega 88-odstotni deležzavzemajo nove stavbe. Med novimi stavbamiprevladujejo stanovanjske, bilo jih je 4029 ali 66 %celotne nove gradnje. Gradbenih dovoljenj zarekonstrukcijo in prenovo stanovanjskih stavb jebilo izdanih 240 ali 20 % več kot leto poprej. Vletih 1998 in 1999 gre pri nestanovanjskih stavbahpretežno za nove stavbe, saj obsegata rekonstrukcijain prenova le 22-odstotni delež. Število izdanihgradbenih dovoljenj za nestanovanjske stavbe jebilo v primerjavi z letom 1998 za 7 % manjše.Pri normativnih instrumentih so pomembni zlastinovi zakoni in predpisi, s katerimi bodo omogočeniusmerjanje razvoja v prostoru, njegovo upravljanje,graditev, določanje in urejanje lastniških razmerij,davčne obveznosti, pogoji gospodarjenja ipd. Kotspodbujevalni instrumenti bodo pomembnifinančne spodbude (s posojilno politiko, davčnimiolajšavami in subvencijami), ustrezno obveščanje,39

VIIIspremljanje stanja (monitoring), izobraževanje,ustanavljanje razvojnih središč, sodelovanjejavnosti pri posegih v prostor, urejanje in razvojtrga nepremičnin itd. Posebna oblika so tudispodbujevalni in omejevalni instrumenti.Spodbujevalni instrumenti se pojavljajo predvsem vobliki subvencioniranja, dodeljevanja pomoči,koncesij, različnih vlaganj in posojil, omejevalni pakot omejevanje vlaganj, predkupna pravica,obvezna zložba in parcelacija stavbnih zemljišč terzajemanje povečanja vrednosti zemljišča. Pravni redje temeljna predpostavka za delovanje sistema napodlagi tržnih zakonitosti, ki pa ne sme povzročatinegativnih socialnih, ekoloških in drugih posledic.Temeljne značilnosti obstoječega sistema urejanjaprostora so:· sekundarna zakonodaja za izvajanje in nadzornad izvajanjem zakonodaje ni v celotipripravljena, nedorečeno in pomanjkljivomedsektorsko usklajevanje,· nedorečeno razmerje med razvojno innormativno vsebino prostorskih dokumentov,· slabo opredeljeno razmerje med javnim inzasebnim interesom,· prepogoste spremembe občinskih prostorskihplanov ob dolgotrajnih postopkih,· pomanjkanje meril in kazalcev za spremljanjestanja in teženj v prostoru ter spremljanjeizvajanja zakonskih določil,· slab nadzor nad posegi v prostor in neuspešnodelovanje inšpekcijskih služb,· pomanjkanje posrednih instrumentov zazagotavljanje učinkovitega urejanja prostora.8.2. Regionalna členitevS prvim januarjem 1995 se je uveljavila lokalnasamouprava, ko je prejšnjih 60 občin, ki so bilepolitično gledano podaljšek državne uprave,razpadlo v 147 manjših lokalnih skupnosti. Drugadelitev občin je bila izvedena leta 1998, ko se jenjihovo število povečalo na sedanjih 192 lokalnihskupnostih in se za zdaj še ni ustalilo, saj še vednoobstajajo težnje po njihovi nadaljnji delitvi. Zakon olokalni samoupravi je prinesel tudi novo, vendar šene dovolj natančno razdelitev pristojnosti gledeposameznih področij med občino in državo. Noveobčine so morale prevzeti skrb za planiranje naravni občin, državna uprava pa državno načrtovanjein usmerjanje ter nadzor nad izvajanjem zakonov.Zakonsko pa moramo opredeliti še medobčinskeobveznosti pri upravljanju urbane infrastruktureter delovanje javnega prevoza in drugihmestuslužnih storitev. V zvezi s tem bo trebarevidirati tudi sistem obdavčenja in vzpostavitidelitvene načine.Urejanje prostora je v Sloveniji razdeljeno na dveravni: državno in lokalno. Razdelitev pristojnostidoloča vrsta zakonov o urejanju prostora in lokalnisamoupravi, vendar pomanjkanje druge stopnjelokalne samouprave ovira tudi dokončno reformourejanja prostora in onemogoča reševanje številnihdrugih vprašanj. Upravni aparat ni jasno oblikovan,njegove pristojnosti so nedorečene, planiranje inupravljanje prostora je organizacijsko in medposameznimi sektorji na ravni države in na ravniobčin slabo povezano. Manjka ključna vmesnaregijska raven, na kateri bi moralo podobno kot vdrugih evropskih državah potekati usklajevanjeinteresov med lokalnimi skupnostmi in državo glederazvoja. Neposredno razmerje med državo inobčinami (brez vmesne stopnje organiziranosti)verjetno prispeva tudi k manjši pripravljenostiobčin, da bi odločneje urejale lokalne zadeve, in kpovečanim pričakovanjem pomoči države.Regionalna razdelitev Slovenije je pomembna tudizaradi možnosti uspešnejšega vključevanja v širšoevropsko skupnost, v kateri regije pridobivajopomen na račun države, in uveljavljanja lastnihinteresov v tej skupnosti. Ustanovitev regij je zatoeden izmed glavnih ciljev regionalnega razvojaSlovenije, s čimer bo dosežen skladnejši regionalnirazvoj, še posebej na prednostnih območjih:· z najnižjo stopnjo razvitosti, še posebej tistih, kipo vrednosti BDP, po kupni moči na prebivalcaali stopnji brezposelnosti najbolj negativnoodstopajo od državnega povprečja;· s posebnimi razvojnimi vprašanji, kot sogospodarsko šibka območja, območja sstrukturnimi težavami in visoko brezposelnostjoter razvojno omejevana obmejna območja inobmočja z omejenimi razvojnimi dejavniki;· obmejna območja;· kjer živita madžarska in italijanska narodnostnaskupnost ter romska etnična skupnost.Zaradi pomanjkanja regionalne ravni v Slovenijilahko ugotovimo, da je v sedanjem trenutkulokalna raven tista, na kateri se operacionaliziranajveč pobud in prostorskih rešitev, zato jesmiselno pretehtati ter natančneje določiti, kakšnenaj bodo v prihodnosti pristojnosti lokalneskupnosti pri urejanju prostora na vseh področjih.40

VIIIPoleg ustavnih in zakonskih pristojnosti državneuprave je ena od prednostnih nalog tudivzpostavitev vmesne regionalne ravni, ki jenajprimernejša za reševanje širših razvojnihnalog, saj je bliže operativni ravni gospodarskihin storitvenih sektorjev. Prvi korak k temu je bilnarejen s sprejetjem Zakona o spodbujanjuskladnega regionalnega razvoja, na podlagikaterega so bile ustanovljene regionalne razvojneagencije.Prav na ravni regije se najlažje usklajujejointeresi lokalnih skupnosti in oblikujejo skupnerešitve. Skupni interesi lokalnih skupnosti,izraženi kot interes regije, se tako laže in boljnadzorovano soočajo z državnimi interesi napodročju upravnega urejanja varstva inupravljanja okolja, delovanja gospodarstva indružbenih služb ali na področju usklajenegraditve in upravljanja infrastrukturnih sistemov.Zato je Urad RS za prostorsko planiranje že vletu 2000 skupaj z Agencijo RS za regionalnirazvoj in regionalnimi razvojnimi agencijamispodbudil pripravo regionalnih zasnov zaKoroško, Savinjsko ter Obalno- kraško statističnoregijo. Novi Zakon o urejanju prostora pa bouveljavil še regionalne zasnove prostorskegarazvoja kot partnerske prostorske akte meddržavo in lokalnimi skupnostmi, povezanimi vregije. S temi akti bodo določene prostorskeureditve regionalnega pomena ter dane usmeritveza pripravo prostorskih planskih in izvedbenihaktov države in občine.8.3. Zemljiška politikaZemljišče kot prostorska, gospodarska in političnakategorija doživlja ob preoblikovanjudružbenopolitičnega in ekonomskega sistema tervse večji ekološki občutljivosti družbe pomembnevrednostne premike. V takih okoliščinah ostajajovprašanja ustrezne organiziranosti upravljanjazemljišč še vedno odprta, primanjkuje ustreznoizobraženih strokovnjakov za to področje,pojavljajo se zemljiške špekulacije, pa tudizakoniti trg zemljišč in obstoječi davčni sistem neprispevata finančnega deleža, ki bi omogočalmestni skupnosti ali državi voditi dolgoročnopolitiko prostorskega razvoja. Stavbna inzemljiška politika morata biti zato mednajpomembnejšimi instrumenti za učinkovitoizvajanje prostorskih in urbanističnih načrtov.Do neke mere je ustrezno rešen nadzor nadspremembami v rabi tal, predvsem zuveljavljenimi urbanističnimi ukrepi indokumenti. Od prvotnih korakov urbanističnezakonodaje, ki je opredeljevala le tako imenovanegradbene okoliše, se je v zadnjih desetletjih razvilacelovita zakonodaja, ki uravnava rabo tal, vendartežko uresničuje dolgoročnejše spremembe tersmotrno etapno gradnjo mest in drugih naselij.Neprestana in vedno ostrejša nesoglasja medkmetijsko in urbano rabo zemljišč so v veliki merizavrla normalno načrtovalsko dejavnost in celovitomestno graditev, predvsem pa so se izrednozaostrili ob hiperinflaciji (nepremičnine pomenijoglavno trajno vrednost) in ob spremembahekonomske politike, ki vpliva na pogojegospodarjenja v kmetijstvu in infrastrukturnemopremljanju prostora.V vsem dosedanjem obdobju državi v glavnem niuspelo zajeti dodane vrednosti, ki nastaja zaradispremenjenih lokacijskih značilnosti vloženeinfrastrukturne opreme posameznih zemljišč vmestih. Zaradi neurejenih razmer davčnepolitike primanjkuje sredstev za vodenjedolgoročnejše in sistematičnejše zemljiškepolitike. Instrumenti davčne politike lahko zzmanjševanjem transakcijskih stroškov inpreglednostjo postopkov pri prometu znepremičninami zagotovijo učinkovitejšedelovanje trga nepremičnin, še posebej zemljišč.Ključni vir sredstev, ki omogoča sistematičnovodenje zemljiške politike, pa je davek nalastništvo nepremičnin oziroma zemljišč, šeposebej tistih, ki so v občinskih prostorskihplanih opredeljena kot nezazidana stavbnazemljišča. Zatika se tudi pri zajemanju prispevkaza gradnjo infrastrukture in ustreznemvrednotenju lokacijske rente. Zaradi teganekatere strukturne spremembe v lokacijidejavnosti v mestih in drugih naseljih neustrezajo ekonomskim merilom. Poleg tegavplivajo na nesmotrno dinamiko v razmeščanjumestotvornih in mestuslužnih dejavnosti.Zagotavljanje zemljišč za gradnjo od julija 1997temelji na novem zakonu o stavbnih zemljiščih. Ponovi zakonodaji imajo občine bistveno boljšemožnosti za izpolnjevanje nalog, ki jih imajo v zveziz zagotavljanjem javnega interesa na vseh področjihsvojega delovanja. Občina ali država imata namrečpredkupno pravico na nezazidanem stavbnem41

VIIIzemljišču, na katerem je s prostorskimizvedbenim načrtom predvidena gradnja v širšemjavnem interesu. Dovoljena je celo razlastitev vkorist občine ali države. Za tovrstno gradnjo se neplača komunalni prispevek, občina pa lahkoproda ali odda zemljišče brez javnega razpisa.Zakon neposredno navaja občine k temu, dahitrejše opremljanje stavbnih zemljišč, namesto dabi ga izvajale kot edine vlagateljice same,zagotavljajo s sklepanjem pravnih poslov zzainteresiranimi vlagatelji iz zasebnega sektorja.Vendar pa omenjeni vzvodi še ne zadoščajo zadejavnejšo vlogo občin pri pridobivanju,opremljanju in oddajanju stavbnih zemljišč zagraditev. Zato bodo morali novi predpisi ourejanju prostora instrumente, ki jih je uvedelZakon o stavbnih zemljiščih, razširiti z novimi,tudi manj prisilnimi in zato sprejemljivejšimiinstrumenti (komasacija stavbnih zemljišč,povezava z davčno in posojilno politiko, ... ) tudiza lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč.8.4. Stanovanjska politikaUstava Republike Slovenije določa, da državaustvarja možnosti za to, da si lahko državljanipridobijo primerno stanovanje. To področje urejaStanovanjski zakon, ki opredeljuje tudi primernoststanovanja. Ne gre prezreti, da so premajhnastanovanja tudi pogost motiv za razseljevanje inrazpršeno poselitev. Ministrstvo za okolje in prostorje odgovorno za izvajanje zakonov in predpisov, kise nanašajo na reševanje stanovanjske problematikein kakovost stanovanj (npr. Stanovanjski zakon,Zakon o graditvi objektov, Zakon o urejanjuprostora, vsi podzakonski akti, ki tehnično innormativno urejajo področje).Vendar v razmerah, ko se večstanovanjske stavbegradijo pretežno za prodajo na prostem trgu in neza znanega in usposobljenega vlagatelja, vrazmerah torej, ko se stanovanja pridobivajo skupoprodajnimi in ne z gradbenimi pravnimi posli,v državi ni pravih vzvodov, ki bi zagotavljali vplivprihodnjih stanovalcev ali njihovih usposobljenihsvetovalcev oziroma zastopnikov na kakovoststanovanjske arhitekture in urbanizma. Varstvopotrošnikov na tem področju je slabo. Gradbenihrevizijskih komisij, ki bi varovale javno korist vimenu še neznanih prihodnjih lastnikov oziromauporabnikov stanovanj, ni. Tudi banke za odobritevposojil ne postavljajo kakšnih posebnih pogojevglede kakovosti in trajnosti stanovanj oziromazgradb, za katere posojajo denar. Izvršilni odborza gradbeno-tehnične zadeve Stanovanjskegasklada Republike Slovenije je bil do zdaj ediniorgan v državi, ki sistematično revidiraarhitekturne in urbanistične značilnosti vsajtistega majhnega dela stanovanjske graditve, ki jenamenjen neprofitnim stanovanjskimorganizacijam.V ta namen je bil v letu 2000 v Državnem zboruRS sprejet Nacionalni stanovanjski program koteden najpomembnejših dokumentov nastanovanjskem področju. Ta program je podlagaza oblikovanje dejavne stanovanjske politikedržave in občin do leta 2009. Sicer sta bili vobdobju od leta 1996 do leta 2000 sprejeti dvenoveli Stanovanjskega zakona, dopolnjeni pa sobili tudi pravilniki, ki urejajo postopek oziromamerila za dodeljevanje socialnih stanovanj terdodeljevanje neprofitnih stanovanj. Na novo jebil izdan tudi pravilnik, ki ureja minimalnetehnične pogoje za graditev stanovanjskih stavbin stanovanj. Vlada je s posebnim odlokomuredila neprofitne najemnine. V februarju 2000je bil sprejet tudi Program boja proti revščini insocialni izključenosti, ki med drugim predvide-varazširitev kroga upravičencev do prejemanjasocialnovarstvenih pomoči za najem stanovanjater pridobivanje začasnih bivališč izstanovanjskih sredstev.V pripravi sta tudi izdelava in sprejetje predpisovo urejanju naselij in projektiranju ter gradnji inprenovi stanovanj, s katerimi se upoštevajo: vzgradbah, namenjenih javni rabi, ter naseljihgraditev manjših, skrbno in človeku primernozasnovanih sosesk z racionalno izrabo zemljišč;pestrejša ponudba različnih tipov stanovanj,upoštevaje tudi potrebe ostarelih in drugih oseb sposebnimi potrebami, skladnost novihstanovanjskih naselij in zgradb z značilnostmiposameznih naravnih, kulturnih inarhitekturnih krajin.8.5. Decentralizacija in krepitev lokalnihskupnostiUspešnost vzdržnega razvoja v gospodarskem,družbenem in prostorskem smislu bo vedno boljodvisna od sposobnosti vseh ravni oblasti, dauveljavijo prednostne naloge skupnosti in pri temomogočajo nova partnerstva med zasebnim injavnim sektorjem. Na podlagi ustavnih določil jetreba podrobneje opredeliti tudi javni in skupni42

VIIIinteres ter upoštevati dolgoročnejše potrebeprostorskih skupnosti in seveda tudi države kotcelote. Zato si je treba prizadevati za čim večjodecentralizacijo na ravni lokalnih skupnostipredvsem glede odgovornosti, izvajanja politik,pristojnosti pri odločanju in uporabi virov(človeških, tehničnih in finančnih).Ciljev smotrnega usmerjanja prihodnjihprostorskorazvojnih procesov ni mogoče doseči brezustvarjanja razmer za uspešno strategijo, in sicer :davčno in institucionalno, finančno in ekonomsko,ekološko tehnološko in tehnično, promocijsko inparticipativno.V sistemu tržnega ali socialno tržnega gospodarstvaje vlogo države (kot varuhinje javnega interesa indobrin splošnega pomena, pa tudi kotspodbujevalke učinkovitega vzpostavljanja skupnihinteresov ter partnerstva zasebnega in javnegasektorja) mogoče zagotavljati predvsem z davčnimiin finančnimi instrumenti. Mednje sodi tudizagotavljanje možnosti za prednostni nakupstavbnih in drugih zemljišč, ki so potrebna zavelike razvojne projekte ali socialno in ekološkoobčutljive dejavnosti.Pri razvoju lastnih zmogljivosti ininstitucionalnem razvoju je Slovenija meddrugim izdelala program spodbujanja lokalnihzaposlitvenih pobud, ki pospešuje razvojinfrastrukturne mreže in instrumentov zavzpostavljanje razvojnih partnerstev na lokalni inregionalni ravni. Tako skušamo zagotoviti celovitrazvoj lokalnih skupnosti.Junija 1999 je bil sprejet Zakon o spodbujanjuskladnejšega regionalnega razvoja, ki določacilje, načela, organizacijo spodbujanja skladnegaregionalnega razvoja, dodeljevanje razvojnihspodbud ter merila za opredelitev območij sposebnimi razvojnimi vprašanji, predstavljanacionalne planske dokumente med drugim tudipo medmrežju, in sicer na spletni strani VladeRepublike Slovenije, na področju vodenja invzdrževanja prostorskih podatkov izvaja obsežnenaloge predvsem v zvezi z ažuriranjem inposodobitvijo zemljiškega katastra; poteka razpisza digitalizacijo katastra zemljišč in nepremičnins sofinanciranjem mednarodnih ustanov(programa PHARE, Svetovne banke in drugih),leta 1999 je bila ustanovljena tudi Agencija RSza regionalni razvoj, ki je pristojna zaspodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja insodeluje z regionalnimi razvojnimi agencijami (tese ustanavljajo po načelu subsidiarnosti, obdržavnem interesu pa na pobudo Agencije),ustanovljeni so bili Stanovanjski sklad RS terobčinski stanovanjski skladi, katerih namen jefinanciranje nacionalnega stanovanjskegaprograma oz. spodbujanje stanovanjske gradnje,prenove in vzdrževanja stanovanj terstanovanjskih hiš.8.6. Sodelovanje javnosti pri prostorskemplaniranjuSodelovanje javnosti in državljanov pri prostorskemplaniranju je eden bistvenih elementov strategijevzdržnega prostorskega razvoja, ki je zelo občutljivz vidika preobrazbe družbe in družbenih vrednot.Sistemske spremembe v zadnjih letih so močnovplivale na stališča do tega vprašanja. Sodelovanjejavnosti je z razvojem ustanov civilne družbe in zobdobjem socialističnega samoupravnega sistemaprešlo zelo zanimive faze in se razvilo v močno silovpliva na prostorske odločitve na vseh ravnehpolitičnega življenja. V vaških naseljih ponekodostajajo močni tradicionalni sistemi neformalnegaodločanja. Za udeležbo javnosti in za sodelovanjepri planiranju lahko rečemo, da sta zagotovljena vveljavnih zakonih in uveljavljena v praksi. Družbenasprejemljivost objektov in dejavnosti, ki posegajo vlokalno okolje, tako temelji na dejavni udeležbilokalnega prebivalstva pri soodločanju onačrtovanih posegih v okolje. To se trenutnovečinoma kaže kot nasprotovanje ter kot odločen inle redko utemeljen “ne”. Soodločanje lokalnegaprebivalstva se v praksi kaže kot vzvodnasprotovanja posegom v lokalno okolje, zato so vpraksi le redki teh projektov tudi uresničeni (npr.regionalna središča za ravnanje z odpadki,odlagališče srednje in nizko radioaktivnihodpadkov, ...).Nezmožnost preseganja sindroma NIMBY (Not InMy Back Yard) izhaja iz komunikacijskeusposobljenosti strokovnih nosilcev posegov vprostor in iz uveljavljenih procesov odločanja, kiupoštevajo zgolj tehnološke vidike gradnje objektov,popolnoma pa zanemarjajo socialno-prostorskevidike. Zaradi neskladja in praznine privključevanju javnosti, nastale s spremembodružbenega sistema, se je v Sloveniji okrepil tudisindrom LULU (loccaly unwanted land use) zaskoraj vsak poseg v prostor.43

VIIICilj je omogočiti vsem zainteresiranim stranem,predvsem pa lokalnim oblastem, zasebnemusektorju, sindikatom, nevladnim in lokalnimorganizacijam, da dejansko sodelujejo prinačrtovanju in upravljanju prostora. Zato sopotrebna skupna prizadevanja pri zagotavljanjučloveških virov in vodenju, institucionalni reformi,razvoju organizacije in upravljanja ter trajnemusposabljanju in zagotavljanju nove opreme.Stari, uveljavljeni način sodelovanja javnosti jepreživet, nov tip pa se še ni povsem razvil. Priuveljavljanju demokracije in vzdržnegaprostorskega razvoja sta pomembni usposabljanjein enakovredno sodelovanje vseh prizadetihudeležencev. Po sprejetju Agende 21 leta 1992 seje v Sloveniji na področju varstva okolja povečaladejavnost nevladnih organizacij, z njihovopomočjo in mednarodnim sodelovanjem se podpokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostorpripravljajo tudi programi varstva okolja inAgenda 21 za občine. Tudi druge organizacije sov zvezi z razvojem naselij pripravile več posvetov,delavnic, različnih projektov in njihovihpredstavitev, v katere je bila vključena širšajavnost. Vendar si moramo pri načrtovanjulokalnih dejavnosti, prepoznavanju odprtihvprašanj in nalog, pritegnitvi virov in izvajanjuprogramov še bolj prizadevati za povezovanje insodelovanje vseh udeležencev, tako da so polegpredstavnikov državnih in lokalnih oblastivključeni različne interesne skupine (različnenevladne in druge organizacije), lokalna podjetja,znanstvene in raziskovalne ustanove, prebivalcilokalnih skupnosti, finančne ustanove, ekološkiskladi in tudi množična občila, ki imajopomembno vlogo pri obveščanju in ozaveščanjujavnosti.44

Sklepne ugotovitveXOcena stanja je temeljni dokument za oblikovanjenove Politike urejanja prostora Republike Slovenije,Zakona o urejanju prostora, Prostorske zasnoveSlovenije ter drugih dokumentov, ki bodo ogrodjeprihodnjega sistema urejanja prostora. V Ocenistanja so na kratko prikazane in obravnavane vseglavne dejavnosti, ki vplivajo na urejanje prostorain prostorski razvoj sploh. Iz širokega razponaprepoznanih vprašanj še posebej izstopajo velikerazlike v prostorskem razvoju regij, neenakomerenurbani razvoj, povezan s pomanjkanjeminstrumentov zemljiške in stanovanjske politike,pritiski suburbanizacije ob avtocestnem križu,stihijska in nenadzorovana razpršena gradnja, velikdelež nezakonitih oziroma tako imenovanih črnihgradenj, degradirana urbana in druga območja,propadanje starih industrijskih mest, nenačrtna inpomanjkljiva prenova mestnih jeder, slabainfrastrukturna opremljenost naselij, nerešenovprašanje ravnanja z odpadki, prestrukturiranjepodeželskega prostora zaradi spremenjene vlogekmetijstva, obsežno zaraščanje kmetijskih površin zgozdom, slabe prometne povezave ob sicerrazvejanem cestnem omrežju, premajhen poudarekna železniškem prometu in nezadostna mrežajavnih prevoznih sredstev, slaba sistemska rešitevvarstva kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urejenihnaselij, nespoštovanje in neupoštevanje predpisov ourejanju prostora, pomanjkanje regionalne ravnikot vmesnega člena med državno in lokalnoupravno organiziranostjo, pomanjkanje ustreznihkadrov ter nepovezano delovanje sektorjev.Ocena stanja temelji na ciljih in usmeritvahvzdržnega prostorskega razvoja, ki se ne uveljavljale v Sloveniji, temveč v širšem mednarodnemprostoru. S tega vidika mora tudi Slovenija v sicerostri konkurenci evropskih držav in regij izkoristitivse primerjalne prednosti svojega prostora. Te sozlasti prometna lega in vozlišča, naravne lepote zaturistični razvoj, raznolikost krajin, vodno bogastvoipd. Takšna usmeritev je pomembna tudi zaEvropsko unijo kot celoto, ki želi ustvaritikonkurenčen gospodarski prostor v tekmovanjusvetovnih regij in zato najbolje izkoristiti prednostisvojega, evropskega prostora. Vztrajanje zgolj priobstoječih prednostnih usmeritvah, monopolnihpoložajih posameznih sektorjev in samozadostnostinjihovih razvojnih ciljev bi Slovenijo le oddaljilo odskupnih prizadevanj za sooblikovanje enotnegaevropskega gospodarskega in fizičnega prostora.Evropskih pobud torej ne smemo razumeti kotgrožnjo in ogrožanje narodne suverenosti ternedotakljivosti, temveč predvsem kot priložnost,ki jo ponuja širše evropsko povezovanje za hitrejšedoseganje uravnoteženosti z najrazvitejšimi deliEvropske unije.Slovenija mora ustvariti uravnoteženo omrežje mestin drugih naselij, ki bo delovalo usklajeno na vsehravneh ter bo sposobno sodelovati s sosednjimidržavami in državami Evropske unije ter z njimitekmovati. Pri tem je pomembna predvsem vlogaLjubljane v omrežju evropskih mest, Ljubljane inMaribora v omrežju srednjeevropskih mest,somestja Piran-Izola-Koper v omrežju sredozemskihmest, Kopra v omrežju severnojadranskih pristaniščter drugih, predvsem obmejnih regionalnih središčv smislu evropskega povezovanja nacionalnih inregionalnih omrežij naselij.Podeželska mesta in druga naselja se bodo tudi vprihodnje zmerno zgoščevala, skrbela za razvojraznovrstnih storitev in proizvodnih dejavnosti terdelovnih mest, kar bo preprečilo praznjenjepodeželja in sedanje neracionalne, drage in okoljuškodljive vsakodnevne selitvene tokove na območjanajvečjih zgostitev delovnih mest in storitev. Vpodeželskih naseljih in na podeželju sploh pa botreba predvsem usmerjati poselitev v strnjenanaselja, zadovoljevati potrebe po poselitvenihpovršinah prednostno omrežju mest in drugihnaselij, prometno ustrezno povezanih in z ustreznokomunalno infrastrukturo, preprečevati možnostpostavitve objektov zunaj določenih območij,usmerjati kmetijsko gradnjo in gradnjo počitniškihhišic na določena območja ter ohranjati kulturnokrajino in identiteto naselij (tudi s prenovoobstoječega stavbnega sklada).Vzdržni prostorski razvoj je mogoč le z njegovimuspešnim uresničevanjem, zato med glavne ciljeurejanja prostora spadajo tudi:· odpravljanje posledic pravnega neredaoziroma vzpostavljanje novega sistemaurejanja prostora;· uveljavitev celovitega sklopa instrumentov zaodpravo sedanjih pomanjkljivosti in podporoprihodnjemu sistemu urejanja prostora;· zagotavljanje javnega interesa in stalnegausklajevanja nasprotujočih si interesov vprostoru;· vzpostavljanje regionalne usklajenostiupravljanja prostora zlasti na ravni strateškihlokacijskih odločitev;· odpravljanje posledic osiromašenja strokovnihslužb in neučinkovite uprave zaradi stihijskedelitve občin ter nejasne delitve odgovornosti45

Xmed državo in lokalno samoupravo;· zagotavljanje usklajenega medsektorskegadogovarjanja in zagotavljanja sinergističnihučinkov pri določanju prednostnih nalog;· sodobno razumevanje tržnih načel vzemljiškem gospodarstvu ob upoštevanju, da jeprostor omejena dobrina in da moramo vprostoru mest in somestij varovati dolgoročnejavne interese;· finančno usposabljanje občin in mest zasamostojno vodenje investicijske politike napodročju stavbnozemljiškega gospodarstva ininfrastrukturnega opremljanja prostora;· zagotavljanje prostorskih ukrepov v skladu zdemografsko politiko;· zagotavljanje politične neodvisnosti služb, kimorajo stalno skrbeti za urejanje prostora;· zagotavljanje izobraževanja in raziskovalnedejavnosti;· vzpostavljanje predstavitvenih dejavnosti vzvezi z dobrimi prostorskimi rešitvami;· razumevanje ter razvijanje človekovih indružbenih vrednot, ki zadevajo odnos dookolja in prostora, pa tudi do sobivanja vurbanem oziroma urbaniziranem prostoru;· vzpostavljanje učinkovite udeležberazličnih organizacij in prebivalstva priodločanju o urejanju prostora.Za izboljšanje ugotovljenega stanja je zelopomembna tudi napovedana celovita reformasistema urejanja prostora (priprava novega zakonao urejanju prostora, resolucije o politikiprostorskega razvoja ter nove prostorske zasnovedržave), v kateri bodo vzdržne razvojne usmeritveše bolj poudarjene. Glavni ukrepi reforme bodoučinkovitejši nadzor v prostoru nad izvajanjemzakonodaje, povečanje državnega proračuna zanaložbe v prostor in okolje, odpravljanje upravnihin drugih ozkih grl pri izvajanju zakonodaje innadzoru nad njenim izvajanjem ter izboljševanjeprostorskih, gospodarskih in socialnihinstrumentov.46

Literatura in viriIXStrokovna literatura in viri1. Analiza stanja – prostorski problemi v Sloveniji, Tretja delovna konferenca izvajalcev nalog za PPS: Analiza stanjaprostorskega razvoja za pripravo PPS, MOP – URSPP, Ljubljana, 20002. Anketa o ključnih obstoječih in pričakovanih prostorskih problemih, interno gradivo, Urad RS za prostorskoplaniranje, Ljubljana, 19973. Benko, R., Programi pomoči Evropske unije, IPZT, Ljubljana, 19994. Blaganje, D., Odgovori na anketni vprašalnik “10 prostorskih problemov v R Sloveniji”. Anketo so izvedli na MOP –URSP za potrebe priprave politike prostorskega razvoja v RS l9975. Deu, Ž, et al., Romi v prostoru Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana,19956. Dimitrovska Andrews, K., Zasnova urbanizacije, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, 19987. Dimovski, V., et al., Slovenska industrija v pogojih notranjega trga EU, Sintezno poročilo, Center za mednarodnokonkurenčnost, Ljubljana, 20008. Drozg, V., Poselitvena območja in usmeritve ter kriteriji za urejanje in razvoj naselij, Univerza Maribor, Maribor, 20009. Fazna poročila o oddanih gradivih za strokovne podlage po programu priprave PPS, MOP – URSPP, Sektor zadržavno prostorsko planiranje, Ljubljana, februar 200010. Fister, P. et al., Arhitekturne krajine in regije Slovenije, MOP, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 199311. Fister, P., Celostno varovanje stavbnih in naselbinskih vrednot v prostorskem razvoju, Fakulteta za arhitekturo,Ljubljana, 200112. Gabrijelčič, P. et al., Povzetek predlogov vsebin raziskovalnih nalog za potrebe priprave prostorskega plana RS,Arhitektura d. o. o., Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje RS, Ljubljana, 199713. Gabrijelčič, P, et al., Urejanje prostora z vidika razpršene gradnje, raziskovalna naloga, Fakulteta za arhitekturo,Ljubljana, 199614. Gantar, P., Črnograditelji proti državi, Teorija in praksa, št. 5-6, Ljubljana, 199315. Gosar, L., Demografija v prostorskem planiranju, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, 199816. Gosar, L., Izdelava prostorske dokumentacije: Analiza stanja prostora in razvojne možnosti prostora po regijah,Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, 199717. Gregorič, J., Tavčar, R., Struktura podjetij s tujim oziroma mešanim kapitalom, Poročilo kvantitativne faze raziskave(poštna anketa), Gral marketing d. o. o., Ljubljana, 199718. Gulič, A., et al., Zasnova regionalnega prostorskega razvoja Slovenije, Urbanistični inštitut Republike Slovenije,Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut za geografijo, Ljubljana, 200019. Gulič, A., Kladnik, D., et al., Vplivi sodobne informacijsko-komunikacijske infrastrukture na prostorski razvojSlovenije, Zaključno poročilo, Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut za geografijo, Ljubljana, 199720. Gulič, P., et al., Analiza stanja, trendov prostorskega razvoja in izvajanja prostorskega plana RS za potrebe pripraveprostorskega plana RS, MOP, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 200021. Gulič, P., Ocena stanja v prostoru, osnutek besedila, julij 200122. Hall, P., Planning Issues and Planning Styles, referat na mednarodni konferenci 20th Century Urbanisation andUrbanism, Urbanistični inštitut RS, Bled, 199923. Hudoklin, J., et al., Zasnova prostorskega razvoja sistema krajine, Acer d. o. o, Novo mesto, 199924. Hudoklin, J., et al., Zasnova prostorskega razvoja območij naravnih in kulturnih vrednot, ACER d. o. o., Novo mesto,199925. Hudoklin, J., et al., Interpretacija dosegljivih vsebin za potrebe Študije ranljivosti okolja in za potrebe prostorskegaplana, ACER d. o. o., Novo mesto, 199826. International Manual of Planning Practice, Second Edition, International Society of City and Regional Planners,ISOCARP, 199227. Jakoš, A., Projekcije prebivalstva, Analize in projekcije demografskega razvoja v Sloveniji do leta 2020 po občinah zapotrebe prostorskega plana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, 199628. Jerman Blažič, B., Informacijska infrastruktura – sredstvo za doseganje večje dodane vrednosti, Sintezno poročilo,Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 200029. Jeršič, M., Prostorsko planiranje rekreacije na prostem, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije zaprostorsko planiranje, 1999, ISBN 961-6276-12-330. Kos, D., Komunikacijski vidiki posegov v okolje – pojem analize socialnega okolja, Teorija in praksa, letnik 36, št. 4,julij/avgust 1999, str 579–59131. Kos, D., Predmodernost ali postmodernost “črnograditeljskih” praks, Teorija in praksa, št. 5-6, Ljubljana, 199332. Kos, D., et al., Socialno prostorski vplivi avtocest v Sloveniji, 2. del, Fakulteta za družbene vede, Center za prostorskosociologijo, Ljubljana, 199747

X33. Kos, D., Mlinar, Z., Toš, N., Makarovič, J., et al., Socialno prostorski vplivi avtocest v Sloveniji, Zaključno poročilo,Univerza v Ljubljani, FDV – Inštitut za družbene vede, Ljubljana, 199434. Koželj, J., Degradirana urbana območja, MOP, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 199835. Krišelj, M., Sistem telekomunikacij in prostorski razvoj Slovenije, predlog dopolnitev vsebin zakljucnega porocila,Ljubljana, 200136. Lesjak, I., Politika pospeševanja razvoja malih in srednje velikih podjetij, Ljubljana, 200037. Leskovec, B., Šport v prostoru, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje,1999, ISBN 961-6276-13-138. Majcen, B., Pomen regionalno in prostorsko uravnoteženega razvoja za razvoj Slovenije, Sintezno poročilo, Ljubljana,200039. Marušič, J., et al., Značilni krajinski vzorci v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorskoplaniranje, Ljubljana, 199540. Marušič, J., et al., Zasnova prostorskega razvoja gozdnih območij, Biotehniška fakulteta, Inštitut za krajinskoarhitekturo, Ljubljana, 199941. Marušič, J., et al., Zasnova prostorskega razvoja kmetijskega prostora, Biotehniška fakulteta, Inštitut za krajinskoarhitekturo, Ljubljana, 199942. Mednarodna okrogla miza: Slovenija in sosednje države (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska) v skupnemevropskem prostoru, Organizacija: MOP – Urad RS za prostorsko planiranje, 23. 5. 2000, Ljubljana43. Miljevič, J., et al., Analiza dostopnosti naselij do cestne in železniške mreže v Republiki Sloveniji, Omega consult, d. o.o., Ljubljana, 199644. Mlinar, Z., Prostorski nered kot izraz (ne)moči posameznika in sistema, Teorija in praksa, št. 5-6, Ljubljana, 199345. Moussis, N., Evropska unija, pravo, ekonomija, politike, 1999, ISBN 961-6030-28-046. Mueller, B., From Cities and Towns to Urban Networks in Eurpe, referat na mednarodni konferenci 20th CenturyUrbanisation and Urbanism, Urbanistični inštitut RS, Bled, 199947. Mušič, V. B., et al., Vizija prostorskega razvoja Republike Slovenije, Urbanistični inštitut, Ljubljana, 200048. Mušič, V. B., From Optimum Size for Cities to Sustainability of Cities, referat na mednarodni konferenci 20th CenturyUrbanisation and Urbanism, poglavje Demands of the Integration into EU, Urbanistični inštitut RS, Bled, 199949. Panjan, J., Komunalni sistemi in prostorski razvoj Slovenije, Inštitut za zdravstveno hidrotehniko, Fakulteta zagradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 200150. Plazar Mlakar, M., Pregled in analiza nekaterih evropskih sistemov prostorskega planiranja ter primerjave z obstoječoin načrtovano vsebino planske dokumentacije v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS zaprostorsko planiranje, Ljubljana, 199751. Plevnik, A., Zasnova prometne infrastrukture v prostorskem planu Republike Slovenije, Urbanistični inštitut,Ljubljana, 199952. Plut, D., et al., Varstvo okolja in prostorski razvoj Slovenije, Univerza v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofskefakultete, Oddelek za geografijo, in Acer d. o. o. Novo mesto, Ljubljana, Novo mesto, 200053. Pogačnik, A., European viewpoint: Planning Slovenia as an independent state, Town planning review, št.62/3, 199154. Pogačnik, A., et al., Mednarodna izhodišča in prostorski razvoj Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta zagradbeništvo in geodezijo, Katedra za prostorsko planiranje, 200055. Pogačnik, A., Prednosti in pomanjkljivosti Slovenije ob vstopanju v Evropsko skupnost, referat, Sedlarjevo srečanje(Slovenija in Evropska unija), 199856. Pogačnik, A., Prostorski lokacijski potenciali slovenskih mest, IB revija, št. 31/9-11, Ljubljana, 1997, in AESOP News,Summer 1995, Nottingham, 199557. Pogačnik, A., Variante možnega prostorskega razvoja države Slovenije in njihovo vrednotenje, Fakulteta zagradbeništvo in geodezijo, Katedra za prostorsko planiranje, 199758. Tipološka klasifikacija krajine, Mednarodni posvet, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorskoplaniranje, Ljubljana, 199359. Toš, N., Stališča in ravnanja v zvezi z odpadki, raziskava slovenskega javnega mnenja 1997, Univerza v Ljubljani,Fakulteta za družbene vede, Inštitut za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnihkomunikacij, Ljubljana, 199860. Polutnik Kocuvan, A., et al., Zasnova prostorskega razvoja vodnega in obvodnega prostora, Razvojni centerplaniranje Celje, d. o. o., Celje, 199961. Potočnik, J., Senjur, M., Štiblar, F., Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, Približevanje Evropi – rast,konkurenčnost in integriranje, Zavod za makroekonomske analize in razvoj, 199562. Povzetki predstavitev nalog s I. delovne konference izvajalcev nalog za prostorski plan Slovenije, MOP –URSPP, Ljubljana, november 199948

X63. Požeš, M., Poselitev – ocena stanja po regijah, Inštitut za geografijo, Ljubljana, 199564. Prelovšek, A., Minimalna urbanistična zakonodaja, magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, FAGG, Ljubljana, 198865. Prelovšek, A., Strategija razvoja in urejanja stavbnih zemljišc (urbanih obmocij), Panprostor d. o. o., Inštitut zaurejanje prostora, Ljubljana, 200066. Priprava in analiza indikatorjev urbanega razvoja Slovenije, Analiza in vrednotenje sprememb urbanega razvojaLjubljane in Slovenije 1996–2001 za potrebe priprave slovenskega nacionalnega poročila o izvajanju Agende HabitatII, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, 200067. Radej, B., et al., Indicators on environment and development, Ministry of Economic Relations and Development,Institute of Macroeconomic Analysis and Development, Ministry of the Environment and Physical Planning, NationalOffice for Physical Planning, Ljubljana, 199968. Radej, B., et al., Okolje kot razvojni dejavnik v pogojih notranjega trga, Okoljski monitoring gospodarskega razvoja,Delovni zvezek, UMAR, št. 6/200069. Ravbar, M., Gulič, A., et al., Prostorski in regionalni razvoj Slovenije v kontekstu evropskih integracij, Zaključnoporočilo, Inštitut za geografijo in Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, 199770. Ravbar, M. (ur.), Vplivi približevanja Slovenije Evropski zvezi, Inštitut za geografijo, Ljubljana, 199871. Ravbar, M., et al., Omrežje naselij in prostorski razvoj Slovenije, Inštitut za geografijo, Ljubljana, 200072. Ravbar, M., Prostor in gospodarski razvoj, Alokacija gospodarskih dejavnosti ter njene fizične, ekonomske in socialneposledice, Sintezno poročilo, Inštitut za geografijo, Ljubljana, 200073. Ravbar, M., Zasnova poselitve v Sloveniji, Zaključno poročilo, Znanstveno-aplikativni projekt Ministrstva za znanost intehnologijo za leti 1994 in 1995, Inštitut za geografijo, Ljubljana, 199574. Rossi, A., Urban Networks in a Federal Country, referat na mednarodni konferenci 20 th Century Urbanisation andUrbanism, Urbanistični inštitut RS, Bled, 199975. Sendi, R., Stanovanja, kvaliteta bivanja in razvoj poselitve, Urbanisticni inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, 200076. Stanič, I., Bivalne navade Slovencev in njihov vpliv na prostor, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, 200177. Stanovnik, P, et al., Gospodarstvo in dolgoročni prostorski razvoj Slovenije, Inštitut za ekonomska raziskovanja,Ljubljana, 200078. Stanovnik, P., Tehnološki razvoj kot razvojni dejavnik, Sintezno poročilo, Inštitut za ekonomska raziskovanja,Ljubljana, 200079. Statistical yearbook, Statistical Office of Republic of Slovenia, Ljubljana, 1996, 1997, 1998, 1999, 200080. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, Infrastruktura, kmetijstvo, industrija in storitve, Zavod zamakroekonomske analize in razvoj, 199581. Svetovni dan urbanizma, Svetovni dan Habitata, Zbornik strokovnega srečanja, Ministrstvo za okolje in prostor, UradRS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 199682. Šarec, A., Nacionalna strategija prostorskega razvoja Slovenije – Prostorski plan RS, prispevek v Zborniku 12.Sedlarjevega srečanja, str. 21–30, Postojna, 199283. Šuklje, I., Zasnova prostorskega razvoja obmocij mineralnih surovin, Ljubljanski urbanisticni zavod, Ljubljana, 200184. Šuklje, I., Prostocasne dejavnosti in prostorski razvoj Slovenije, 3. fazno porocilo, Ljubljanski urbanisticni zavod,Ljubljana, 200185. Zavodnik, A., Analiza vsebinskih izhodišč za koncept prostorskega razvoja Republike Slovenije v kontekstupribliževanja Evropski uniji, Izhodišča za oblikovanje koncepta prostorskega razvoja Republike Slovenije, Arhitekturad. o. o., Ljubljana, 199986. Zavodnik, A., Analiza vsebinskih izhodišč za koncept prostorskega razvoja RS v kontekstu približevanja EU, MOP,URSPP, Ljubljana, 199887. Zavodnik, A., et al., Zasnova obrambnega sistema za potrebe PPS, Ljubljana, 200088. Zavodnik, A., Razvoj sistemov poselitve: od ideje centralnosti do disperzije, FGG, IPŠPUP, magistrska naloga,Ljubljana 199789. Zavodnik, A., Urbanisation and Town Management in the Mediterranean Assesment and Perspectives for SustanableUrban Development, Sub-Regional Study for Slovenia, PAP-RAC, Split, Ljubljana, 200190. Zavodnik, A., Šolar, H., Potenciali za vzpostavitev obcin in obcinskih središc (kot lokalna središca v omrežjucentralnih krajev), Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 199791. Zupancic, J., Družba in prostorski razvoj, Inštitut za geografijo, Ljubljana, 200149

XMednarodni dokumenti92. AGENDA 2000, For a stronger and wider Union, Supplement 5/97, Luxembourg 1997, Office for Official Publicationsof the European Communities, ISBN 92-828-1034-8 http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/s60000.htm93. Agenda 21 for Slovenia, Non-Governmental Organisations and Umanotera, “The Slovenian Foundation for SustainbleDevelopment, Ljubljana, 199594. Agenda Habitat, Carigrajska deklaracija, Deklaracija Svetovnega zbora mest in lokalnih uprav, II. konferencaZdruženih narodov o človekovih naseljih Habitat II, Carigrad, Turčija, 199695. Agricultural Strategy Paper, European Commission, 199596. CAP Reform: Rural Development, European Commission, Directorate-General for Agriculture, 199997. Convention on the Conservation of European wildlife and natural habitats, www.coe.fr/eng/legaltxt/104e.htm98. Danube space study, Regional and territorial aspects of development in the Danube countries on the European Union,DORA, Final report, January 2000, Österreichisches institut für Raumplannung, 200099. Delovna skupnost Alpe-Jadran, Skupne smernice urejanja prostora, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RepublikeSlovenije za prostorsko planiranje, 1997100. Development of the Territory of the European Union, Luxembourg 1999, Office for official publications of theEuropean Communities, ISBN 92-828-7658-6101. Dokumenti Sveta Evrope in Evropske unije za področje prostorskega planiranja, MOP – UPP, Oddelek zaregionalno prostorsko planiranje, Ljubljana, 1997102. EC Regional Policies, Europe 2000+, Fact sheet 14. 4. 1995 (Regional planning for the Year 2000)103. Enlargement Commision Report 1998, Slovenia104. Environment in the EU 1995, Report for the review of the fifth environmental action programme, Luxembourg 1995,Office for official publications of the European Communities, ISBN 92-827-5263-1105. Environment, policy areas: http://europa.eu.int/comm/environment/policy_en.htm106. Environmental Performance Rewies, Slovenia, Economic Commission for Europe, United Nations, New York andGeneva, 1997107. ESDP, European spatial development perspective, First official draft, Presented at the informal meeting of Ministersresponsible for spatial planning of the member states of the European Union, Noordwijk, 1997108. ESDP: European spatial development perspective, Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory ofthe European Union, Agreed at the Informal Council of Ministers Resposible for Spatial Planning in Potsdam, Office forofficial publications of the European Commission, 1999109. Europe 2000+, Cooperation for European territorial development, Luxembourg 1994, Office for official publications of the European Communities, ISBN 92-826-9099-7110. Europe 2000+, Fact sheet 14. 4. 1995111. European Conference of Ministers Responsible for Regional Planning, Guiding Principles for Sustainable SpatialDevelopment of the European Continent, Hannover 2000, Draft, September 1999112. European Investement Bank, http://ieb.eu.int/obj.htm113. European regional planning strategy, CEMAT, Strasbourg 1992, Council of Europe, Publishing and documentationservice, ISBN 92-871-7995-3114. European regional/spatial planning Charter, Torremolinos Charter, Council of Europe, Strasbourg, 1983115. Europe’s Environment, The Dobriš Assessment, Office for official publications of the European Communities,Luxembourg, 1995116. Eurostat, Yearbook ‘97, A statistical eye on Europe 1986–1996, Luxembourg 1997, Office for official publications ofthe European Communities, ISBN 92-828-2133-1117. Federal Ministry for Regional Planning, Building and Urban Development (ed.): Grundlagen einer EuropaeischenRaumentwicklungspolitik (Principles for an European Spatial Development Policy), Bonn, 1995118. Guide to the transport acquis, DG Transport, October 1999119. Momper, N., European Regional Planning Strategy, Council of Europe, Strasbourg, 1992120. Perspectives and strategies of spatial development policy in the Central European, Danubian and Adriatic Area,Slovenian National Contribution for the Vision Planet project, Ministry of the Environment and Physical Planning,National Office for Physical Planning, Ljubljana, 1998121. Priprava pridruženih držav Srednje in Vzhodne Evrope na vključitev v notranji trg EU, Bela knjiga, KomisijaEvropskih skupnosti, Delegacija Evropske komisije v Sloveniji, Ljubljana, 1997122. Programm of Agricultural Policy Reform 1999-2002, Concept, Ministry of Agriculture, Forestry and Food, LjubljanaApril–July 1998123. Single European Act, Maastricht and Amsterdam Treaties, 199650

X124. Skupne smernice za urejanje prostora, Delovna skupnost Alpe-Jadran, I. komisija – Urejanje prostora in varstvaokolja, slovenska verzija, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 1997125. Sustainable Urban Development in the European Union: a Framework for Action, Regional Policy and Cohesion,European Commission, 1998126. Tabula regionum Europae, Assembly of European Regions, 1990127. The Challenges Facing Eurpean Society with the Approach of the Year 2000, Eropean Regional Planning No. 55,Council of Europe Press, Dunaj, 1993128. Transport infrastructure needs assesment – TINA, Final report, 1999129. Vision planet, Strategies for integrated spatial development of the central European, Danubian and Adriatic area,Guidelines and Policy Proposals, Vienna, 2000130. Vison Planet, Perspective of Spatial development Policy in the Central European, Danubian and Adriatic Space, policyAction Paper, Draft of BBR, Februar 1999131. White Paper on Growth, Competitiveness, Employment, European Commission, 1993Sprejeti dokumenti in zakoni132. Dolgoročni plan SRS za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989, Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89, Uradni listSRS, št. 36/90.133. Nacionalni stanovanjski program, Uradni list RS, št. 43/00134. Nacionalna strategija Republike Slovenije za vstop v NATO, Vlada RS, 1998135. Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 13/96, 41/98136. Nacionalni program varstva okolja, Uradni list RS, št. 83/99137. Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin prostorskih planskihaktov občin, Uradni list SRS, št. 20/85138. Navodilo za pripravo PUP za sanacijo degradiranega prostora, Uradni list RS, št. 56/93139. Odlok o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje inuresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, Uradni list SRS, št. 27/79140. Program razvoja gozdov v Sloveniji, Uradni list RS, št. 14/96141. Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 71/1993142. Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 10/91, str. 375–376143. Resolucija o strateških ciljih na področju razvoja turizma v R Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov zanjeno izvajanje, Uradni list RS, št. 7/95144. Resoluciji o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora, Uradi list SRS, št. 43/73145. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS, Uradni listRS, št. 11/99146. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, sprejeta na Vladi RS na 38. seji 26. 7. 2001147. Strategija regionalnega razvoja Slovenije, sprejeta na Vladi RS na 38. seji 26. 7. 2001148. Srednjeročni program statističnih raziskovanj, Uradni list RS, št. 75/01149. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinunjegovega plačila, Uradni list RS, št. 56/93150. Zakon o graditvi objektov, Uradni list SRS, št. 34/84, 59/96151. Zakon o javnih cestah, Uradni list RS, št. 29/97, str. 2553–2567152. Zakon o kmetijskih zemljiščih, Uradni list RS, št. 25/96153. Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 72/93, str. 2629154. Zakon o obrambi in zaščiti, Uradni list RS, št. 15/1991155. Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 56/99156. Zakon o obrambi, Uradni list RS, št. 82/1994, 44/1997157. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Uradni list RS, št. 12/96, 23/96158. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, Uradni list RS, št. 48/90, 85/00159. Zakon o pospeševanju turizma, Uradni list RS, št. 57/98160. Zakon o pospeševanju turizma, Uradni list RS, št. 57/98, str. 4135–4141161. Zakon o razvoju malega gospodarstva, Uradni list RS, št. 18/91, str 604–605162. Zakon o rudarstvu, Uradni list RS, št. 65/99163. Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 54/92164. Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v R Sloveniji, Uradni list RS, št. 48/90, str. 230651

X165. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Uradni list RS, št. 60/99166. Zakon o stavbnih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89, Uradni list RS, št. 44/97167. Zakon o športu, Uradni list RS, št. 22/98, str. 1422–1429168. Zakon o telekomunikacijah, Uradni list RS, št. 35/97169. Zakon o telekomunikacijah, Uradni list RS, št. 35/97, str. 3044–3056170. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št.26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97171. Zakon o urejanju prostora, Uradni list SRS, št. 18/1984, 15/89, Uradni list RS, št. 71/93172. Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 7/99, str. 555–564173. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 9/92, str. 578–590Drugi dokumenti in nacionalna poročila174. Akcijski načrt za članstvo v NATO, RS, 1999175. Drozg, V., Resolucija o politiki prostorskega razvoja Republike Slovenije, delovni osnutek besedila, Maribor, 1999176. Državni razvojni program, delovni osnutek, ZMAR, Ljubljana, 2000177. Finland 2017 Spatial Structure and Land Use, Ministry of the Environment, Helsinki, 1995178. Human Development Report - Slovenia for 1999 and 2000, Ministry of Economic Relations and Development,Institute of Macroeconomic Analysis and Development, Ljubljana, 1999, 2000179. Indicators programme, Key indicators, Habitat II, Ministry of the Environment and Physical Planning, Ljubljana,1995180. Medvladna konferenca o priključitvi RS k EU: Uvod k pogajalskim izhodiščem RS, Ljubljana, 1998181. Nacionalni program varstva okolja, Osnutek za javno obravnavo, MOP, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana,1998182. Nacionalni stanovanjski program, predlog za drugo obravnavo, Ljubljana, 1999183. Okolje v Sloveniji, Poročilo o stanju okolja, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo okolja, Ljubljana,1998184. Okoljska pristopna strategija Slovenije za vključitev v EU, Priloga k državnemu programu za prevzem pravnegareda EU – acquis communitare, Ljubljana, 1998185. Örok, Austria Within the Framework of Spatial Development Policy in Europe, Vienna, 1996, Geschäftsstelle derÖsterreichischen Raumordnungskonferenz186. Pogajalska izhodišča R Slovenije za vstop v EU, Vlada RS, 1999187. Politika urejanja prostora Republike Slovenije, Osnutek predloga, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RepublikeSlovenije za prostorsko planiranje, 1998188. Poročilo o stanju okolja, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana, 1996189. Poročilo o urejanju prostora, Poročevalec Skupščine SR Slovenije, letnik XIII, št. 23, Ljubljana, 1987190. Position Oesterreich in Rhamen der Europaeischen Raumentwicklungspolitik, OEROK, Schiftenreihe, Nr. 125,Wien, 1996191. Predhodni državni razvojni program za Slovenijo 2000–2002, Ljubljana, 1999192. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenegaplana Republike Slovenije, Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema, Poročevalec Državnega zbora RS, št. 67,Ljubljana, 1998193. Predlog zakona o urejanju prostora – prva obravnava, osnutek besedila, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana,avgust 2001194. Pregled dokumentov Sveta Evrope in EU za področje prostorskega planiranja, MOP – UPP, 1997195. Prispevki z II. delovne konference na temo Analiza razvojnih možnosti sektorjev v prostoru, MOP, URSPP,Sektor za državno prostorsko planiranje, Ljubljana, marec 2000196. Program izvajanja Agende Habitat v Sloveniji, MOP, Urad RS za prostorsko planiranje, Urbanistični inštitutRepublike Slovenije, Ljubljana 1998197. Program prenove regionalne politike 1999 do 2002 z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja,delovno gradivo, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ljubljana, 1998198. Resolucija o prostorski razvojni politiki R Slovenije, delovni osnutek, MOP, URSPP, Ljubljana, 1998199. Slovenija v Evropski uniji, Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, prvi osnutek, ZMAR, 2000200. Smernice za razvoj podeželja, oblikujmo skupaj prihodnost v podeželskem prostoru, Zveza-dežele-delovna skupnost zarazvoj podeželja. Te smernice dopolnjujejo programske teze kmetijske ministrske konference, ki jih je izdala kmetijska52

Xskupnost – komasacije iz leta 1987 – z naslovom Komasacija ob spremembi agrarnih in okoljsko političnih okvirnihpogojev201. Slovensko nacionalno porocilo o izvajanju Agende Habitat, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2001202. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana RS za področje varstva naravne in kulturnedediščine, predlog odloka, Ljubljana, 1997203. Stanje v prostoru in razvojne težnje, Regionalni prostorski plan za območje SR Slovenije, dokumentacijsko gradivoII, Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje, Ljubljana, 1973204. Strategija povečanja konkurenčne sposobnosti slovenske industrije, MGD, 1996205. Strategija prostornog uredjenja Republike Hrvatske, Ministarstvo prostornog uredjenja, graditeljstva i stanovanja,Zagreb, 1997206. Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana,september 1992207. Strategija regionalnega razvoja Slovenije, teze, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ljubljana, 1998208. Strokovno gradivo za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS za področje varstvakulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, Ljubljana, 1997Spletne strani209. Guidelines for the Communtiy Initiative INTERREG 2000–2006, www.inforegio.org/wbdoc/docoffic/official/interreg3/index_en.htm210. Guidelines on URBAN Community Iniciative 2000–2006, www.inforegio.org/wbdocoffice/official/urban2/index_en.htm211. http://dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html212. http://europa.eu.int213. Inforegio, European Regional Development Funds & Cohesio Fund, www.inforegio.org/dg16_en.htm214. Instrument for Structural Policies for Pre-Accession (ISPA), www.inforegio.org/wbpro/ispa/ispa_en.htm215. Okoljska politika, http://europa.eu.int/comm/environment/policy_en.htm, http://europa.eu.int/scadplus/leg/de/vb/128062.htm216. Pre-Accession Aid: Agricultural Instruments (SAPARD), http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/160023.htm217. Pre-Accession Financial Aid, The Phare Programme, http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/e50004.htm218. Space: Services of the Commission involved in the Space Coordination Group: http://europa.eu.int/comm/jrc/space/newservices_en.htm (na tej spletni strani je mogoče najti povezave z vsemi področji Evropske komisije, ki se boljali manj neposredno dotikajo prostorskega razvoja)219. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, Prostor, okolje, socialna varnost, Zavod za makroekonomske analize inrazvoj, 1995, www.gov.si/zmar/sgrs220. The Cohesion Fund: at a glance, http://wwww.inforegio.org/wbpro/procf/cf_en.htm221. The Common Agricultural Policy, 1998 Review, http://europa.eu.int/comm/dg06/publi/review98/index_en.htm222. The CommonTransport Policy Sustainable Mobility: Perspectives for the future, Commission Communication to theCouncil, European Parliament, Economic and Social Committee and Committee of the Regions, 1999223. The European Regional Development Fund & The Cohesion Fund, www.inforegio.org/wbpeo/pro_en.htm224. The European Regional Development Fund (ERDF), http://www.inforegio.org/wbpro/prord/prord_en.htm225. The European Union and the Environment, European Commission, Brussels, 1997, http://europa.eu.int/comm/environment/policy_en.htm226. The New CAP, http://europa.org.int/pol/agr/newcap_en.htm227. Trans European networks, The group of personal representatives of the heads of state or government, Report,Luxembourg 1995, Office for official publications of the European Communities, ISBN 29-826-8995-6, http://europa.eu.int/scadplus/leg/en/lvb/160019.htm228. www.gov.siwww.inforegio.org/docoffic/official/space_en.html53

Obrazložitev Ocene stanja in teženj v prostoru Slovenije1) Navedba razlogov za sprejetje predlaganega akta:Ocena stanja in teženj v prostoru Slovenije je nastala kot podlaga in utemeljitev za pripravo Politikeurejanja prostora Republike Slovenije in iz nje izhajajoče vrste dokumentov, ki bodo povezani v enotensistem urejanja prostora. Pomeni tudi izhodišče za pripravo temeljnih ciljev in usmeritev ter učinkovitegasistema urejanja prostora. Hkrati je tudi podlaga za pripravo enotne metodologije, meril in kazalcev zastalno spremljanje stanja in teženj v prostoru (monitoring), ki bodo temelj za pripravo rednih poročil ostanju in težnjah na področju urejanja prostora. Vzpostavljen sistem meril in kazalcev bo omogočil pregledin nadzor nad izvajanjem zastavljenih ciljev ter hitro in učinkovito ukrepanje ob odstopanjih alispremenjenih pogojih za njihovo uresničevanje.Iz Ocene stanja in teženj v prostoru Slovenije izhaja, da so pri urejanju prostora med najbolj perečimivprašanji predvsem: neustrezne pravne in upravne podlage prostorskega razvoja, odsotnost regionalneravni planiranja in neusklajenost sektorskih planov. Na občinski ravni gre najpogosteje za težave, povezanez zastarelo in neučinkovito zakonodajo ter pomanjkanjem podzakonskih aktov in navodil, razmejitvijopristojnosti med državo in lokalno skupnostjo, neusklajenostjo planov z dejanskimi potrebami terpoenostavitvijo planerskih postopkov. Številne težave so posledica improvizacij, pomanjkanja dolgoročnerazvojne strategije, neusklajenosti pri posegih v prostor z dolgoročnimi posledicami itd. Prostorski razvoj ječedalje bolj posledica stihijskih in parcialnih interesov ter pobud.K temu je brez dvoma prispeval tudi način planiranja po področjih. Čeprav so bile nekatere področnerešitve preverjene in usklajene na ravni obstoječega plana, je bil dosedanji način organizacije dejavnosti vprostoru namenjen večinoma zadovoljevanju potreb po prostoru na posameznih področjih. Zaradipomanjkanja celovite predstave o želenem prostorskem razvoju je bila priprava planskih dokumentovdržave in občin omejena zgolj na iskanje ustreznih lokacijskih rešitev za uresničevanje različnih razvojnihpobud. Neučinkovitost urejanja prostora je bila še posebej vidna pri razvoju naselij. Tudi krajina se je vdosedanjem sistemu urejanja prostora obravnavala bolj ali manj parcialno.Neučinkovitost urejanja prostora je tudi posledica nesorazmerja med centralizacijo dejavnosti prostorskeganačrtovanja na državni ravni in njene razdrobljenosti na ravni občin. Procesa sta posledica in rezultatrazvoja komunalnega sistema v dveh značilnih obdobjih. Trideset let, med letoma 1964–1994, je urejanjeprostora potekalo znotraj takratnih 60 občin, po tem obdobju pa poteka na ravni države in 192 sedanjihobčin. Zaradi ukinitve prejšnjih občin je razpadel sistem strokovnih zavodov, ki ga regijska urbanističnainstitucionalna zgradba še ni nadomestila.Iz Ocene stanja in teženj v prostoru Slovenije je tudi razvidno, da v Sloveniji še ni primernega usklajevanjamed zemljiško in stanovanjsko politiko ter politiko urejanja prostora, zaradi česar neracionalnogospodarimo z zemljišči, neučinkovito vlagamo v pridobivanje in opremljanje zemljišč ter s preskromnoponudbo zemljišč za graditev omogočamo in podpiramo špekulacije.Ocena stanja in teženj v prostoru Slovenije je bila zasnovana na teh strokovnih gradivih:· Analizi stanja v prostoru ter Analizi razvojnih teženj v osemdesetih in devetdesetih letih za poselitev,infrastrukturo in krajino ter regionalni prostorski razvoj;· Analizi vsebinske zasnove in strukture politik ter drugih dokumentih z vidika ciljev in smernic, in sicer naravni Evropske unije, evropskih regij (CADSES – države Srednje Evrope, Podonavja in Sredozemlja,alpski lok, baltiške države, ...), posameznih članic Evropske unije in sosednjih držav;· posebnih raziskovalnih nalogah s področja urejanja prostorskega razvoja, metodologije vrednotenjaprostorskih politik in strategij, usklajevanja prostorskih vidikov v razvojnih strategijah vladnih resorjev,prostorskega in regionalnega razvoja Slovenije z vidika evropskega povezovanja ter temeljnih družbenihvrednot;· ekspertizah 30 strokovnjakov in interdisciplinarno zasnovanih skupin s področja planiranja ternaravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved o perečih vprašanjih prostorskega razvoja ter možnihscenarijih prihodnjega razvoja;· prispevkov posameznih sektorjev k analizi stanja na posameznih področjih (kmetijstvo, gozdarstvo,infrastruktura, varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine idr.) kot bistvenih elementov zausklajevanje interesov v prostoru;54

· analizi vprašalnika, poslanega županom slovenskih občin in strokovnjakom za prostorsko planiranje, oključnih obstoječih in pričakovanih prostorskih vprašanjih v Sloveniji.2) Ocena finančnih posledic predlaganega aktaUveljavitev predlaganega dokumenta ne bo povzročila dodatnih proračunskih obremenitev. Edino, kar tadokument predlaga, je sprotno spremljanje stanja v prostoru in vzpostavitev sistema enotnih kazalcevprostorskega razvoja. Postopki v zvezi s spremljanjem stanja v prostoru so bili v našem pravnem redu že dozdaj predvideni in tako ne pomenijo novih finančnih obremenitev.3) Usklajenost predlagane rešitve s pravnim redom Republike SlovenijeOcena stanja in teženj v prostoru Slovenije je nastala na podlagi strokovnih podlag in evidenc, predpisanihv Zakonu o urejanju prostora od 23. do 27. člena (Uradni list RS, št. 18/84), in v skladu z dejavnostjoMinistrstva za okolje in prostor, z namenom, da opozori na glavne značilnosti slovenskega prostora ternajbolj pereča vprašanja prostorskega razvoja in sedanjega sistema prostorskega načrtovanja. Pomeni tudiizhodišče za pripravo temeljnih ciljev in usmeritev ter učinkovitega sistema urejanja prostora. Hkrati jetudi podlaga za pripravo enotne metodologije, meril in kazalcev za stalno spremljanje stanja in teženj vprostoru (monitoring), ki bodo temelj za pripravo rednih poročil o stanju in težnjah v prostoru. SedanjaObvezna enotna metodologija in obvezni enotni kazalci (1979) vsebujejo le temeljne kazalce prostorskegarazvoja, na podlagi katerih ni možno presojati stanja in teženj v prostoru.4) Medresorska usklajenostOcena stanja in teženj v prostoru Slovenije je bila poslana v medresorsko usklajevanje vsem ministrstvom,ustreznim organom v njihovi sestavi, vladnim in drugim javnim službam ter ustanovam in strokovnjakomza urejanje prostora in strokovnim društvom. Dodatno pa je bilo gradivo usklajeno po sejah Odbora VladeRS za gospodarstvo ter Odbora Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve z dne 11. 12. 2001 še zMinistrstvom za obrambo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za kulturo.55