Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih ... - Praktik

Zakaj so se pojavilaliberalna innacionalna gibanjaPo dunajskem kongresu je sveta aliansa z obnovoEvrope postavila na prestole stare vladarje. Kljubtemu je bilo devetnajsto stoletje čas prebujanjapodjarmljenih narodov in njihovih uporov protioblasti različnih režimov. Naraščajoče meščanstvose je upiralo fevdalni družbeni ureditvi in v njejuveljavljeni politični premoči plemstva.Ali je bila sveta aliansa uspešnaSveta aliansa je nadzorovala politično dogajanje v Evropi in izvajala vojaške posege.1) Sveta aliansa se je sestajala na kongresih in odločala o ukrepih proti revoluciji. Odgovori na spodnja vprašanja.A. Kdo je bil vodilna osebnost te mednarodne organizacije? Zapiši njegovo ime.Klemens von Metternich, avstrijski zunanji ministerB. Kakšna je bila vloga svete alianse?Braniti in čuvati določila dunajskega kongresa,ščititi monarhije pred novim revolucijami in naprednimi gibanji.C. Kaj pomeni beseda aliansa? Zveza držav (politična ali vojaška)2) Leta 1821 so se predstavniki svete alianse sestali v Ljubljani, o čemur si lahko prebereš v učbeniku na strani 102.Za koga so bili sklepi kongresa pozitivni in za koga negativni?POZITIVNINEGATIVNI• ZA KRALJE,• ZA NACIONALNO GIBANJE V ITALIJI,• PLEMSTVO,UPORNIKE V MOLDAVIJI, VLAŠKI• AVSTRIJSKO CESARSTVOEvropejci so se bojevali za svobodo in svojo državoKljub delovanju svete alianse se je meščanstvo v Evropi borilo za svobodo. Med mnogimi narodi pa se je začel boj zazdružitev ali samostojnost.3) Pojmom, navedenim v drugem stolpcu, poišči razlago tako, da jim pripišeš ustrezno številko.BkonservativizemAidejno in politično gibanje, povezano z obstojem naroda in njegovih potrebter interesov v narodno enotni državiEliberalizemBnazor, ki si prizadeva za obvarovanje političnih pridobitev, za ohranitevrazmer, zaupa v vladarja in cerkevAnacionalizem C samostojno upravljanje nekega ozemlja v okviru državeDopozicijaČnazor, ki ščiti monarhijo in vladarja; mnenje, da ima vladar neomejeno,nedotakljivo pravico do prestolaCavtonomija D nasprotovanje vodenju države, oblastemČnačelo legitimnostiEnazor, ki zahteva svobodno pravno državo, ki državljanu zagotavlja političnosvobodo in neoviran gospodarski razvoj93

Zakaj so se pojavilaliberalna in nacionalna gibanja4) Poveži voditelje liberalnih ali nacionalnih gibanj z narodi in uspehi tako, da črko pred imenom pripišeš na ustreznomesto v drugem in tretjem stolpcu. V pomoč naj ti bo besedilo v učbeniku na strani 104.A - Simon Bolívar B boj proti turški oblasti Č Avstrijci so vstaje zatrliB - Đorđe Karađorđević Č boj za združitev italijanov D odstop kraljaC - Aleksander Ypsilanti A boj proti španski kolonialni oblasti B avtonomni beograjski pašalukČ - Giuseppe MazziniDboj proti absolutizmu francoskegakraljaosvoboditev ob pomoči zahodnih silD - Rotschild C odmeven boj proti oblasti turkov A nastanek južnoameriških državC5) Za avtonomijo so se borili tudi Južni Slovani, nekateri proti Turkom, drugi proti nemškemu pritisku.A. Kakšno bodočnost je napovedal Slovanom Jan Kolar?Uspešno, saj je napovedal združitev.Sto dolgih let nas Slovane spremenilo bo,spremenilo vse celine lik, slovanstvo kot spomladanskareka razširilo bo meje svoje ...(pesem Hči Slave slovaškega pesnika Jana Kolarja, prvapolovica 19. stoletja)B. Kako se je imenovala njegova ideja povezovanja Slovanov?Panslavizem.C. Kdo se je za njegove ideje navdušil pri Hrvatih? Kako se je imenovalo njegovo gibanje?Ljudevit gaj; IlirizemPrebivalci Južne Amerike so se bojevali za neodvisnostV Srednji in Južni Ameriki se je nacionalno in liberalno gibanje združilo v boj proti kolonialni oblasti Španije, ki jo jevodil kralj Ferdinand VII.6) Glavni boj pri osvobajanju Latinske Amerike je bil usmerjen proti Špancem, ki pa tam niso bili edini kolonialisti. Katereevropske države so bile lastnice kolonij v Srednji in Južni Ameriki? Med spodaj naštetimi izberi tri in jih podčrtaj.94Anglija, Portugalska, Francija, Avstrija, Nizozemska, Norveška, Švedska, Rusija7) Boj španskih kolonij za neodvisnost so podprle ZDA. Kaj pomeni geslo »Ameriko Američanom« ameriškega predsednikaMonroa? Izberi pravilni odgovor.A. Da imajo ZDA vodilno vlogo na ameriški celini.B. Da bodo ZDA porazile vse Indijance.C. Da se evropska sveta aliansa ne sme vmešavati v Latinsko Ameriko in boj kolonij za neodvisnost.Č. Da bodo ameriške države trgovale le med seboj.

Zakaj so se pojavilaliberalna in nacionalna gibanjaRADOVEDNEŽReši kviz.1. Simon Bolívar in Miguel Hidalgo, voditelja gibanja za neodvisnost Latinske Amerike, sta bila občudovalca drugihuspešnih revolucij. Katerih?a) ameriške in francoske b) sovjetske in kitajskec) grške in srbske č) belgijske in poljske2. »Ne za moje roke niti za mojo dušo ne bo počitka, dokler ne bom strl okov, ki so mi jih nadeli Španci.« To stališče jeizrekela) nacionalist Latinske Amerike b) portugalski izkoriščevalecc) škof rimskokatoliške cerkve č) španski konkvistador3. »Država ni samo geografsko ozemlje. Država je prav tako zasnova, dana po geografskem izvoru. Država je občutekljubezni, ki v eno združuje vse sinove in hčere tega geografskega ozemlja.«To mnenje podpira zamisel oa) diktaturi b) absolutni monarhijic) merkantilizmu č) nacionalizmuZANIMA ME:Govor Garibaldija svojim vojakom leta 1860 lahkoprebereš na naslovu www.historyplace.com/speeches/garibaldi/htm.ZANIMA ME:O Bolívarju lahko izveš več na naslovuwww.triera.net/novica.php?id=A18442JUŽNA AMERIKA• osvoboditev izpodšpanske in portugalskeoblasti• voditelji: Bolívar,San Martin• pokroviteljstvo ZDAPONOVIMOLIBERALNA IN NACIONALNAGIBANJAčasod prve polovice 19. stol. daljeCILJINASPROTOVANJEGIBANJEMEVROPA• Belgija (odcepitevNizozemske)• zahteve po združitviItalijanov in NemcevBALKANSKI POLOTOK• boj proti turški nadoblasti• Grki, SrbiKdaj?1821KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANIPomen dogodka?družaben in političen dogodek95

Leta 1848 so privrženci liberalnih in nacionalnihgibanj postali aktivni v revoluciji. Iz Francije seje revolucionarni val razširil v srednjo Evropo,kjer so se upirali delavci, študentje, meščaniin kmetje. Leto 1848 imenujemo tudi pomladnarodov, ker so se podrejeni narodi uprli inzahtevali enakopraven narodni položaj.Leto 1848 –leto revolucij in narodovRevolucionarni dnevi v FrancijiV nemirih v Franciji so bili glasni meščani, ki jih je vodila želja po spremembah in oblasti.1) Ob besedilih francoskega pisatelja Victorja Hugoja, ki je v delu Nesrečniki opisal revolucionarno vrenje v Franciji,odgovori na vprašanja.A. Kako so Parižani kazali svoje nezadovoljstvo?Razbijali so cestne svetilke, uničevali ulice, postavljali barikade.B. Kdo se je upiral?Delavci, študentje, preprosti ljudje, vojaki.»Potlej so na desnem bregu, na levem bregu, na obrežjih,na bulvarjih, v latinski četrti v okraju tržnic zasopliljudje, delavci, študentje, pripadniki oddelkov prebiralizahtevke in vpili: k orožju! Razbijali so cestne svetilke,izprezali kočije, razdirali ulični tlak, udirali hišna vrata,izkoreninjali drevesa, brskali po kleteh, valili sode,grmadili plošče, tlak, kamenje, pohištvo, deske ter postavljalibarikade /…/.(opis revolucionarnega vrenja leta 1832)C. Kako so uporniki branili svoj položaj v revoluciji?Postavili so barikade.»Barikada Saint-Antoine je bila pošastna: visoka 3 nadstropja,sto pedi široka. Zapirala je od kraja do koncarazsežni dostop v predmestje. /…/ To se pravi razorana,razbita, nazobčana nasekana, opremljena s strelnimilinami in neznanskim razpoložljivim strelivom.«(opis revolucionarnega vrenja leta 1848)Č. Zakaj so uporabili tako močne utrdbe?Da bi preprečili vstop vojske v predmestje.2) Na desni so slike treh francoskih kraljev. Primerjaj jih med seboj in odgovori na vprašanja.A. Zakaj so kralja Ludvika Filipa imenovali meščanski kralj?Na oblast so ga postavili meščani.Ludvik XVIII.B. Opiši oblačila. Kakšna je razlika med oblačili vladarjev?Ludvik XVIII. je oblečen kot absolutni vladar, Ludvik Filip ne izkazuje večtolikšne oblasti (la sablja ob pasu), Napoleon III. pa nosi meščansko obleko.C. Kateri od vladarjev se je vedel absolutistično?kralj Ludvik FilipLudvik XVIII.Č. Na zadnji sliki je Napoleon III. Kakšen vladarski naslov je imel?Cesar.Napoleon III.96

Leto 1848 – leto revolucij in narodovRevolucionarni dnevi v avstrijskem cesarstvuV avstrijskem cesarstvu so se na ulice podali meščani, ki so želeli konec absolutizma. Kmetje pa so zahtevali konecfevdalizma.3) V tabeli so navedene nekatere važnejše zahteve posameznih slojev v revoluciji leta1848 v avstrijskem cesarstvu. Z barvnimisvinčniki obarvaj: zahteve kmetov zeleno, meščanov rumeno in delavcev modro.SVOBODA TISKA INZDRUŽEVANJAMEŠČANSTVOVOLITVE, SOODLOČANJE VPARLAMENTUZEMLJIŠKA ODVEZA KMETJE PRAVICA DO STAVKEIZBOLJŠANJE DELOVNIHRAZMER; BOLJŠE PLAČILODELAVCIOSEBNA SVOBODA4) Revolucijo leta 1848 v avstrijskem cesarstvu po času izbruha imenujemo tudi (podčrtaj):A. oktobrska revolucijaB. marčna revolucijaC. novembrska revolucijaČ. februarska revolucijaPomlad narodov v EvropiRevolucionarno vrenje leta 1848 ali pomlad narodov je bilo močno v habsburškem cesarstvu, pa tudi med Italijaniin Nemci.5) V prostore ob zemljevidu revolucij leta 1848 vpiši dve značilnosti nacionalnega gibanja, na katero kaže kvadrat.• Nemci se borijoza združenonacionalno državo• proti Avstriji• Italijani se borijoza združenonacionalno državo• proti Avstriji• vseslovenski kongresv Pragi• za preoblikovanjeAvstrijskegacesarstva vzvezo enakopravnihnarodov• za združitevNemcev• Madžari sorazglasili svojorepubliko6) Pri Nemcih sta se oblikovala dva programa o možni nemški združitvi. Poimenuj ju ob besedilu iz njune listine.A. Združijo naj se nemške države pod vodstvom Prusije, brez Avstrije in njene oblasti.MALONEMŠKI PROGRAMB. Združijo naj se vse nemške države, vključujoč Avstrijo.VELIKONEMŠKI PROGRAM97

Leto 1848 – leto revolucij in narodovPoraz revolucij – začetek nove dobe?Kljub množičnosti so bile revolucije leta 1848 zatrte s posredovanjem vojske.7) Kako uspešna je bila revolucija leta 1848 v Avstriji? H kateremu odgovoru se nagibaš? Dopiši svoj komentar.A. Vsi so izgubili, saj taki upori precejstanejo državo.B. Ne preveč, saj so samo kmetje pridobiliprostost.C. Ne preveč, ob koncu leta je zmagalareakcija, nadzor je spet prevzel dvor.RADOVEDNEŽPreberi besedilo in odgovori na vprašanja.• Kdo je bil Goethe?Književnik, filozof, vladni uradnik, direktor gledališča.• Kakšna je bila njegova zavest o nemški državi?Šibka; zamisel o Nemčiji mu je bila tuja.• Premisli: če je tako čutil pomemben pesnik, kot je bil Goethe, kakšna je bilapotem zavest o Nemčiji pri običajnih ljudeh pred revolucijo leta 1848?Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832)je bil ena osrednjih osebnosti evropske(nemške) predromantične književnosti,pesnik in filozof. Rodil se je v bogati invplivni družini. Po študiju je odšel v Weimar,kjer je postal vojvodov glavni svetovalecin je opravljal druge visoke službe.Med drugim je bil tudi direktor gledališčain sodeloval v vojnah proti Napoleonu.Glede položaja združene Nemčije v svetuje bil negotov. Poznana je njegova izjava:»Nemčija? Toda kje se nahaja? Jaz tedežele ne najdem.«Te zavesti med običajnimi ljudmi ni bilo.ZANIMA ME:Na naslovu www.zlb.de/projekt/1848 (v nemščini)lahko izveš več o revoluciji 1848 v nemških deželah.ZANIMA ME:Na naslovu www.fordham.edu/halsall/mod/modsbook19/htmllahko najdeš nekatere pisne vire iz obdobja revolucije 1848.PONOVIMOREVOLUCIJEPOMLAD NARODOVLETOZa politično svobodoZakaj?Kje? Italija, Nemčija ...1848Februarja v Franciji Začetek kje?Zakaj pomlad? Prebujanje (narodov)V EVROPIUSPEHI CILJI CILJI USPEHIneuspehgospodarska inpolitična svobodaMEŠČANIITALIJANIzdružitevneuspehneuspehpolitična svobodaIZOBRAŽENCINEMCIzdružitevneuspehfevdalizem jeodpravljenodpravafevdalizmaKMETJESLOVENCIzdružitev insamostojnostneuspehneuspehboljše plačilo inpogoji delaDELAVCIMADŽARIsamostojna nacionalnadržavaneuspeh98

Leto 1848in SlovenciV predmarčni dobi se je med Slovenci krepila zavest o pomenuslovenskega jezika, zgodovine in izobrazbe. V revolucionarnemletu 1848 so Slovenci s političnim programomZedinjena Slovenija podprli uveljavitev slovenskega jezikain naroda v avstrijskem cesarstvu ter združitev v avtonomnoenoto. Konec revolucije pa je slovensko nacionalnodelovanje znova omejil le na kulturno delovanje.Med Slovenci se je krepilo nacionalno gibanjeV predmarčnem obdobju je ustvarjal pesnik France Prešeren, ki je slovensko književnost povzdignil na evropskoraven. Janez Bleiweis, urednik edinega slovenskega časopisa, in škof Anton M. Slomšek pa sta delovala v prid širokihkmečkih in obrtniških množic.1) Preberi portreta škofa Slomška in urednika Bleiweisa v učbeniku na straneh 111–112 in primerjaj njuno delovanje.Kakšno izobrazbo je imel?S čim še se je ukvarjal?O čem je pisal?Kakšne zasluge je imel zaSlovence?Kakšen je bil njegov nazor:liberalen ali konservativen?študiral je medicino in veterinoveterino, porodništvom, novinarstvomstrokovne članke o kmetijstvu,obrti, razstavahustanovitelj porodnišnice, izdajateljčasopisakonservativenbil je duhovnikvodil škofijo, pisal pesmi inliteraturoo vzgoji, vsakdanjem življenjubuditelj narodne zavestikonservativen2) Pesnik France Prešeren je vodil liberalno-demokratični tabor, ki je povezal svobodomiselne izobražence na Slovenskem.A. Kako še drugače imenujemo ta tabor? Kaj je pomenilo, da je bil ta tabor svobodomiseln?Prešernov krog; zavzemal se je za liberalne svoboščine(svobodo narodov in posameznika)Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan.Da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.(predzadnja kitica Prešernove Zdravljice, 1846)B. Kdo so bili njegovi člani?Andrej Smole, Matija Čop ... izobraženciC. Zaradi česa je med obema taboroma – liberalnim in konservativnim – izbruhnil spor?Zaradi pisave, pri čemer je zmagal Prešernov krog.Uveljavila se je bohoričica.99

Leto 1848 in SlovenciMed Slovenci se je razširila revolucijaRevolucija, ki se je začela na Dunaju marca 1848, je v nekaj dneh zajela tudi mestav slovenskih deželah. Najbolj burno so se odzvali kmetje, ki so izvedli več krajevnihkmečkih uporov.a) Preberi pisna vira na desni in odgovori na vprašanja.A. Navedi tri osnovne zahteve Slovencev, izražene v letu 1848.Združitev slovenskih dežel, slovenski jezik v šole in urade, avtonomija»/…/ de ne bodo Slovenci, posebnokmetje, kteri v svojem jeziku brati neznajo, nemškega in laškega jezika nezastopijo, prisiljeni sebi poslane pisma,dostikrat tudi zapeljivim bravcam v razlagonositi in tako čas in denarje brezpotrebe zapravljati«(J. Navratil, Kotni pisači, podpihovalci kmetov,Novice 5. aprila. 1848, v: Stane Granda, Gestrinovzbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 1999)v okviru avstrijskega cesarstva.B. Zakaj je bila pomembna uvedba slovenskega jezika v uradih?Dokumenti,pisani v nemščini, so bili težko razumljivi,»Tako imenitnega časa za vse Slovenceše ni bilo, kar sonce sije in Bog ve, alikedaj kaj takega za Slovence bode.«(Matija Majer Ziljski, Slava Bogu v višavah,Novice 29. marca 1848)saj ljudje niso znali nemško.C. Zakaj je bila pomembna uvedba slovenščine na vseh stopnjah šolanja?Da bi ljudje lažje razumeli podajajoče znanje.Č. Leta 1848 so Slovenci sestavili svoj prvi politični program. Kako se je imenoval?Zedinjena Slovenija.D. Navedi dejstva, ki potrjujejo, da je bilo leto 1848 res »imeniten čas za Slovence«.Odpravljen je bil fevdalizem, uvedena politična svoboda in svobodno izražanje nacionalnih zahtev.4) Največ uspeha so v revoluciji imeli kmetje.A. V besedilu na desni podčrtaj besede, ki nakazujejo zahteve kmetov leta 1848.B. Kateri dogodek, ki je bil pomemben za kmete v Franciji, se omenja v besedilu?Francoska revolucijaC. Kako je avtor letaka utemeljil pravico kmetov do zemljiške odveze brez odškodnine?Primerja jo s pravicami meščanov.Politično delovanje je zamrloPo zmagi vojske nad revolucionarji so se na Dunaj vrnili dvor in ministri. Obnovili so stari red, ki ga po notranjemministru imenujemo Bachov absolutizem.5) Preberi besedilo in si oglej sliko na naslednji strani.100»V noči 9. avgusta 1789. leta jefrancoska dežela use desetine,služnosti, dalke, tlake, jen use dajane,katire je kmet nositi mogel,gor uzdigninile [zbrala], jen navečne čase odvergla…. Jest prašam,koga bo naša gospoda zdej sturila?Ona zmirej misli na postavo [zakone]za odkup, pa de si jih bosama naredila po svoji voli, jenprav, da more kmet svojo frajost odnje kupiti: to pa kmet ne bo storu,kaker purgar [meščan], ne. Zakajde bi se le kmet mogu frajost kupovat,al je kaj slabi koker purgar, alpa ta učen mož, kir imajo usim glihpravico do frajost /…/.«(iz kmečkega letaka, 1848, v: Zgodovinskačitanka 7, DZS, Ljubljana, 1988)»Policijski agent, ki je 1853 ugotavljal razpoloženje ljudi v Mariboru, je poročal o vsesplošnem nezadovoljstvu s političnimi razmerami in zastrupljenostidela mariborskega meščanstva z demokratičnimi in celo republikanskimi idejami. Številna policijska poročila so ugotavljala nezadovoljstvo zmladim cesarjem, saj so mnogi v njem videli krivca za nastale razmere. Ob atentatu nanj februarja 1853 so tako mnogi – kot ljubljanski žitni trgovecMiha Šušteršič, obžalovali, ker ‘hudiča’ napadalec ni smrtno zadel.«(Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800–1860, Nova revija, Ljubljana, 2003)

Leto 1848 in SlovenciA. Zakaj je v času Bachovega absolutizma zamrlo slovensko narodno gibanje?Uveden je bil strog nadzor, cenzura, ukinjena svoboda tiska.B. Kakšno je bilo razpoloženje Mariborčanov v tem času? Koga so ljudjekrivili za slabe razmere? Kako se je to pokazalo?Vladalo je vsesplošno nezadovoljstvo. Krivili so cesarjaFranca Jožefa, na katerega je bil izveden atentat.C. Podčrtaj del besedila, ki kaže na to, da je bil policijski nadzor velik.Kaj je oblast s tem želela doseči?Atentat na cesarja Franca Jožefa leta 1853.Red, preprečiti nemire.RADOVEDNEŽRevolucijo leta 1848 si predstavljaj kot vlak. Nadaljuj z njenim »voznim redom« tako, da vpišeš dogodke, osebe ali pomen.13. marec – Berlin – Dunaj – brzimarec – Dunaj – Budimpešta – brzi – prestop za Zagreb15. marec – Dunaj – Ljubljanabrzi7. september – Dunaj – samo za kmete:doplačilo za odškodninooktober – Dunaj – vojska in meščani: povratna vožnja6. oktober – Dunaj – Olomuc (Moravska):za cesarjeve potrebe2. december – Dunajsamo za novega cesarjaZANIMA ME:Na naslovu www.rkc.si/slomšek lahko najdešveliko informacij o škofu Slomšku.ZANIMA ME:Več o letu 1848 v slovenskih deželah lahko preberešv delu Staneta Grande Hočemo Slovenijo (1999).V vagone vpiši glavne značilnostiin zahteve v letu 1848. PREDMRAČNADOBAPONOVIMOKMETJEMEŠČANINARODNIPROGRAMcenzura,odpravapolitičneavtonomija,policija,fevdalizma brezpravice,združitevnadzorodškodnineustavaslovenskih deželREVOLUCIJA 1848101

Nemci in Italijani so v 19. stoletju živeli razdeljenina številne države. Narodno gibanje je z vojnamidoseglo združitev ter nastanek KraljevineItalije (1861) in Nemškega cesarstva (1871). Nastanekteh dveh držav je najbolj prizadel avstrijskocesarstvo in vplival na njegove notranjespremembe ter nastanek Avstro-Ogrske.Uspehi in neuspehinacionalnih gibanjv 19. stoletjuKako je nastala zedinjena ItalijaPo dunajskem kongresu se je med Italijani vse bolj širilo narodno gibanje, ki se je uprlo tuji oblasti ter doseglozdružitev Italijanov v eno državo.1) Nastanek Kraljevine Italije je bil rezultat prizadevanj treh velikih mož: Giuseppa Mazzinija, Camillia Cavourja inGiuseppa Garibaldija. K vsaki od spodnjih trditev pripiši začetnico priimka moža, ki mu jo pripisujemo.A. Sem idejni vodja narodnega gibanja Mlada Italija, ki se bori proti avstrijski oblasti.B. Moji prostovoljci se imenujejo »rdečesrajčniki«. GC. Francoski cesar Napoleon III. je moj zaveznik in mi je poslal svoje čete.CČ. Kot italijanski revolucionar sem osvobodil Sicilijo in južno Italijo. GD. Sem prvi minister kralja Viktorja Emanuela II. iz Sardinskega kraljestva. CE. Zaradi mojih idej so me pregnali iz Italije. M2) Oglej si karikaturo in odgovori na vprašanja.A. Kdo je postal italijanski kralj?MKončno!Kralj vsehItalijanov!Sardinski kralj Viktor Emanuel.B. Kdo kralju pomaga obuvati škorenj?Bo zmogelvoditi to državo?Giuseppe Garibaldi.C. Katero dogajanje predstavlja karikatura?Združitev Italije.Č. Predvidi čas, ki ga prikazuje karikatura.Po letu 1860 (zavzetje južne Italije).D. V oblačke zapiši občutke obeh mož.Kako je nastalo združeno Nemško cesarstvoPrusija, ki jo je od leta 1861 vodil cesar Viljem I., je reformirala vojsko in okrepilasvojo moč. Pod vodstvom kanclerja Otta von Bismarcka je postala tista sila, ki jezdružila Nemce v nemško cesarstvo.3) Na sliki je najprej pruski, nato pa nemški kancler Otto von Bismarck.A. Kakšen program združitve Nemčije je podpiral?Malonemški program - brez Avstrije102Karikatura Otta von Bismarca v parlamentu.

Uspehi in neuspehinacionalnih gibanj v 19. stoletjuB. Kakšen je bil njegov vzdevek? Pomagaj si z učbenikom na strani 116.Železni kanclerC. Kakšne osebnostne lastnosti je imel? Obkroži štiri.a) odločen b) liberalen f) potrpežljivc) omahljiv č) nezahteven g) povprečend) vztrajen e) trden h) discipliniranČ. Katero od teh lastnosti prikazuje karikatura na prejšnji strani?Trden, odločen4) Dogodke med nastajanjem nemškega cesarstva razvrsti v časovnem zaporedju od 1 do 4 tako, da najstarejšemu pripišešštevilo 1, najmlajšemu pa 4.4123združene vse nemške deželevojna z Avstrijoustanovljena Severnonemška zvezavojna s FrancijoKako je nastala Avstro-OgrskaPo vojaških porazih (proti Italiji in Nemčiji) oslabljena Avstrija je morala ugoditi zahtevam Madžarov, ki so z dualizmomdobili enakopraven položaj v državi.5) Zaradi vojaških in gospodarskih neuspehov je moral cesar popustiti zahtevam liberalnega meščanstva. Dopolni trditve.• Odpravljen je bilBachov• Obdobje, ki ga zaznamujejo spremembe, imenujemo• Preureditev v državi pa ni zadovoljilanacionalnihabsolutizem.ustavnadoba.zahtev nenemških narodov.6) Cesar je leta 1867 moral popustiti Madžarom, in uveden je bil dualizem – dvojna monarhija.A. Ob pomoči učbenika na strani 118 navedi tri skupne zadeve obeh držav, Avstrije in Ogrske.Vladar, finance, zunanja politika, vojska.B. Na podlagi zemljevida v učbeniku na strani 117 zapiši:– tri dežele, ki so spadale v avstrijski del: Avstrijske dežele, Kranjska, Goriška, Češka– tri dežele, ki so spadale v ogrski del: Ogrska, Hrvaška, Transilvanija ...7) Z dualizmom in novo ustavo, ki jo je država zatem dobila, se je položaj nenemških narodov spremenil. To je veljalo tudiza Slovence. Navedi po eno pozitivno in eno negativno posledico uvedbe dualizma za Slovence.POZITIVNA POSLEDICANEGATIVNA POSLEDICA• ustava je uvedla enakost pred zakonom, • razdelitev med tri države (Avstrija,politično svobodo, pravico do združevanjaOgrska, Italija)• okrepljena germanizacija in madžarizacija103

Uspehi in neuspehinacionalnih gibanj v 19. stoletjuRADOVEDNEŽPrimerjaj položaj evropskih držav. Zapiši svoja opažanja v spodnjo tabelo tako, da v ustrezen kvadrat vpišeš ✔.EVROPSKE VELESILE NOVE DRŽAVE DRUGEVelikaBritanijaFrancijaBelgijaNizozemskaNemškocesarstvoKraljestvoItalijaAvstro-OgrskaŠpanijaRusijaOsmanskocesarstvoznanje ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔razvito gospodarstvo ✔ ✔ ✔ ✔ ✔delno razvito gospodarstvo ✔ ✔ ✔kolonije ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ ✔moderno orožje ✔ ✔ ✔ ✔ ✔zastarela vojska ✔ ✔ ✔ZANIMA ME:Več o cesarju Francu Jožefu I. lahko najdeš nahttp://www.absoluteastronomy.com/encyclopedia/f/fr/franz_joseph_i_of_austria.htm.ZANIMA ME:Film Sissi prikazuježivljenje ElizabeteHabsburške.PONOVIMODopolni prazne prostore z glavnimi političnimi in ozemeljskimi spremembami v Evropi.• 1871: razglašenoNemško cesarstvo• glavno mesto Berlin• 1867: dualizem• dvojna monarhija• Avstro-Ogrska• 1861: kraljevinaItalija• glavno mesto Rim• 1867: dualizem• samostojnamadžarska država• madžarizacija104

Kdaj se je v Evropizačela industrijska revolucijaRADOVEDNEŽReši kviz tako, da vpišeš črke rešitev v spodnjo razpredelnico. Dobil boš rešitev, pomembno za začetek industrijske revolucije.1. Kaj je industrijska revolucija?J) revolucija med ameriško in francosko revolucijoO) spremembe v načinu proizvodnjeM) upor ubogih delavcev proti brezsrčnim delodajalcem3. Kateri družbeni razred je ustvarila?Y) zemljiške posestnikeX) mestno prebivalstvo, srednji slojW) mestno delavstvo5. Katera veja proizvodnje je prva uvedla novostiindustrijske revolucije?A) železnica, rečni in morski prometI) kmetijska mehanizacijaE) tekstilna industrija7. V kateri državi se je začela industrijska revolucija?S) v ZDAP) v NemčijiN) v Veliki Britaniji2. Na čem je slonela, na kakšni osnovi se je razvijala?E) na strojni in manufakturni proizvodnjiU) na kmetijstvu in živinorejiA) na trgovini, obrti in storitvah4. Zakaj je naraščalo število prebivalstva?P) zaradi boljših zdravstvenih razmer, mila, čistočeN) več služb je dajalo več denarjaS) kmetijstvo je napredovalo, izboljšala se je prehrana6. Kje je bil razvoj najvidnejši in najhitrejši?T) na podeželjuC) v mestihV) ob morju in obali8. Katera posledica je verjetno najpomembnejša?E) Železnica je nadomestila cestni in rečni promet.M) Para je nadomestila vodni pogonL) Stroj je nadomestil človeka.7 5 3 6 1 8 2 4N E W C O M E Nizdelal prvi parni strojZANIMA ME:Na naslovih http://www.eurohist.com/the_industrial_revolution.htm in http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_rocketlahko najdeš mnoge informacije o industrijski revoluciji.ZANIMA ME:Na naslovu www.keveney.com/Engines.html lahko izveš več o izumiteljih nazačetku 19. stoletja.PONOVIMOINDUSTRIJSKA REVOLUCIJADEJAVNIKI:surovine (rude), delovna sila, kapital, politična stabilnostIZUMI:v kmetijstvu, v tekstilni proizvodnji (predilni stroj, mehanske statve), parni strojparniki,lokomotivaprometparni strojJames Watt(1803)industrijapogon črpalk(v rudnikih),pogon strojev110

Kako se je industrializacijarazširila po svetuPo porazu Napoleona je evropska celina industrijskopospešeno sledila Veliki Britaniji. Razmahindustrijskega razvoja v Evropi je spodbudiloodpravljanje različnih ovir, na primer odpravacarin med posameznimi deželami. Vodilna v proizvodnjijekla in železa je kmalu postala Nemčija.Hiter industrijski razvoj je bil značilen tudi za ZDA.Industrializacija se je razširila po EvropiIz Velike Britanije se je industrializacija najprej razširila v države Beneluksa in Francijo, nato tudi v srednjo Evropo.1) Za razmah industrijske revolucije je bilo pomembno kopanje premoga. Države z nahajališči premoga so lahko računalena hiter razvoj ali vsaj na dobiček od izkopa.A. Katere države so izkopale največ premoga? Napiši jih.Anglija (Velika Britanija), Nemčija, ZDAv milijonih ton25020018501870B. Kakšne so bile možnosti izrabe in prednosti premoga?Dobre možnosti izrabe; prednosti: lažje pridobivanje in boljša izraba.150100C. Zakaj so imele dežele s premogom in železom veliko prednost pred drugimi?Teh surovin jim ni bilo potrebno uvažati, tudi niso imeli veliko500Francija ZDA Nemčija Anglija SvetProizvodnja premogastroškov s prevozom.450040002) Oglej si podatke v grafikonu na desni.A. Kaj prikazujejo podatki?Da je porasla uporaba parnih strojev.moč v 1000 kW35003000250020001500184018551877B. Katere države so omenjene?1000500Anglija (Velika Britanija), Francija, Nemčija,0Anglija Francija Nemčija Avstro-OgrskaŠtevilo parnih strojevRusijaAvstro-Ogrska, Rusija.C. Na podlagi podatkov s stavkom opiši stanje razširjenosti uporabe parnega pogona.Anglija je imela največ parnih strojev, zaradi česar je imela najvišjo gospodarsko rast.3) Katera trditev je pravilna? Obkroži jo.A. Avstrija je po gospodarski razvitosti prekašala Rusijo, vendar je zaostajala za Španijo.B. Velika Britanija je prekašala Francijo in druge države.C. Nemčija in Francija sta si bili po industrijskem razvoju popolnoma neenakovredni.Č. Število parnih strojev v Evropi se v drugi polovici 19. stoletja ni bistveno spremenilo.Industrializacija se je razširila v ZDANaravna bogastva ZDA, kot so bila bogata nahajališča premoga in drugih rud ter plovne reke, po katerih so hitroprevažali surovine, izdelke in drugo blago, so olajšala pot naglemu napredku države.111

Kako se je industrializacija razširila po svetu4) Sredi 19. stoletja se je začelo odkrivanje in zatem naseljevanje ameriškega zahoda.A. Navedi vzroke za poselitev ameriškega zahoda.Zemlja, odkritje zlata (Kalifornija), železniško omrežje ...B. Opiši uspeh ameriškega gospodarstva do konca 19. stoletja.Velik napredek kmetijstva in industrije.C. Kakšen je bil pomen ameriških rek za razmah gospodarstva?Omogočale so prevoz surovin in drugega blaga.Č. Ali so se ZDA razvijale enakomerno? Odgovor utemelji.Ameriški pionirjiNE; severovzhodni del je bil bolj industrijski, južni del pa bolj kmetijski (plantaže).5) V ZDA so se sčasoma pojavili izredno bogati posamezniki, ki so ustvarili velika podjetja in nadzorovali celotne industrijskepanoge.A. Kako bi kratko opisali Johna D. Rockefellerja?John D. Rockefeller je 1863. pri 24 letih v Clevelanduustanovil naftno družbo, razširil delovanje v Pensilvanijoin razvil podjetje v največji naftnorafinerijskiSposoben, uspešen podjetnik; tudi človekoljubkoncern na svetu. Standard Oil, s katerim je postaldolarski milijarder, je ustanovil leta 1870; sporazum o(podpiral izobraževanje in znanost).trustu, ki je pripeljal do odločbe sodišča o razpustitvi,je sklenil leta 1882. Takrat je Standard Oil nadzorovalosemdeset odstotkov naftne proizvodnje. Rockefeller seB. Kakšna podjetja so bila trusti?je umaknil iz posla 1911. /…/. Ustanovil je Rockefellerjevoustanovo za izobrazbo, Rockefellerjev inštitut zaMonopolna, velika podjetja, ki so v svoji panogimedicinsko raziskovanje in Chicaško univerzo.obvladovali celoten trg.C. Ali so trusti spodbujali svobodo v gospodarstvu?Ne, saj so nadzorovali celotno panogo in uničevali manjša konkurenčna podjetja.Industrializacija se je razširila po svetuIndustrijska revolucija je spremenila ravnotežje moči v svetu. Med razvitim in industrijskim zahodom ter preostalimnerazvitim in neindustrijskim svetom je bila velika neenakost.6) Med navedenimi izberi tri pogoje, za katere meniš, da so potrebni za uspešen industrijski razvoj. Izbiro utemelji.A. dobro je imeti lastne zaloge železove rudeB. dobro je imeti lastne zaloge premogaC. dobro je imeti čim več ljudi plemiškega poreklaČ. dobro je imeti čim več travniških površin za pašoD. dobro je imeti plovne reke za prevozE. dobro je imeti sposobne in izobražene ljudiF. dobro je imeti pridne in ubogljive ljudi112

Kako se je industrializacija razširila po svetu7) Med spodaj navedenimi državami obkroži tiste, ki jih sredi 19. stoletja štejemo za industrijsko razvite.Avstralija Združene države Amerike Nemčija RusijaKitajska Velika Britanija Francija JaponskaRADOVEDNEŽHiter napredek industrializacije in spreminjanje pokrajine je leta 1858 z naslednjim stavkom opisal nemški ekonomist: »Železnica, trgovine s stroji, rudniki premogain nahajališča železa, predilnice in tovarne so kot s tal zrasle, tovarniški dimniki so pognali kot gobe iz zemlje.«V preglednici primerjaj razvito gospodarstvo 19. stoletja s sodobnim v 21. stoletju.Gospodarske panoge, kipomenijo napredekDržave (deli sveta), kiustvarjajo največji deležindustrijske proizvodnjeVir energije za pogonstrojevPromet19. stoletjepremogovništvo,tekstilna ind.,železarstvoVelika Britanija,ZDA, Nemčija,Francija ...veter, voda, paravlečne živali, vlak,parniki, jadrnice21. stoletjeračunalniška, avtomobilskaindustrijaZDA, Japonska,Nemčija, VB,Kitajska ...nafta, premog,elektrika, atomskaenergijaavtomobili, vlak,letala ...ZANIMA ME:Na naslovu www.teacheroz.com/19thcent.htm jeveliko informacij o širjenju ZDA na zahod.ZANIMA ME:Čeprav ni bil nikoli v ZDA, je Karl May o ameriškem divjemzahodu napisal veliko knjig (na primer delo Vinetou).PONOVIMOINDUSTRIALIZACIJA PO SVETUEVROPAKdaj?Velika Britanijakonec18. stol; drugje v1. polovici 19. stol.Značilnosti?spremembe v kmetijstvu,načinu proizvodnje;industrijska mestaZDAKdaj?prva polovica19. stoletjaZnačilnosti?poselijo “divji” zahod;širjenje industrije inželezniceSVETKdaj?druga polovica19. stoletjaZnačilnosti?počasnejše sprejemanjenovosti; uvajanje zahodnetehnologije113

Industrijska revolucija je mnogim ljudem spremenilaživljenje. Pojavila so se hitro rastočaindustrijska mesta, kamor so se množično selililjudje s podeželja. Mesta so bila prenaseljena,onesnažena, umazana in nezdrava. Delavci, ki sotvorili največjo skupino meščanov, so bili pocenidelovna sila. Kapitalisti so jih zelo izkoriščali.Kako je industrijskarevolucija spremenilaživljenje ljudiNastajala so industrijska mestaIndustrializacija je vplivala na rast prebivalstva in širjenje industrijskih mest.1) Zaradi množičnega priseljevanja so nekatera mesta postala velemesta.A. Kaj je v 19. stoletju omogočalo porast prebivalstva?Več hrane, nova zdravila, boljša higiena.B. Navedi štiri velika evropska mesta sredi 19. stoletja.Uporabi tudi zemljevid v učbeniku na strani 130.London, Birmingham, Manchester, Glasgow ...C. Katera mesta so največja danes?Kruppove tovarne v NemčijiŠanghaj (Kitajska), Bombay (Indija), Sao Paolo (Brazilija) ...2) Oglej si ilustracijo revne četrti v industrijskem mestu v 19. stoletju.Kakšna je videti ulica?Čemu vse je rabila?Neurejena,zanemarjena;vse življenje se jeodvijalo na uliciKdo je stanoval v tejulici? Zakaj so delživljenja prenesli naulico?Revni delavci;stanovanja so bilapremajhnaKakšna so stanovanja vtej ulici? Kje so bila najslabšabivališča?Brez svetlobe,majhna, vlažna;najslabša bivališča sobila v kletehKakšna je bila oskrba zvodo? Kam so odlagalismeti?Čistepitne vode ni bilo;smeti so metalina ulico114

V tovarnah so delali tudi otrociPoložaj delavcev (proletariata) je bil negotov in slab. Da bi povečali svoj dobiček, so lastniki tovarn znižali zaslužkedelavcev (mezde) in podaljšali njihov delovni čas.3) Otroško delo je bilo v času prve industrijske revolucije običajno.A. Kakšno je bilo otroštvo delavskih otrok v 19. stoletju?Delali so v tovarnah za nizko plačilo, niso hodili v šole.Kako je industrijskarevolucija spremenila življenje ljudiOtroci v tovarni okoli leta 1800Otroci v tovarni vzačetku 20. stoletjaB. V katerih panogah so najraje zaposlovali otroke? Zakaj?V tekstilni, rudnikih, pri čiščenju dimnikov, povsod,kjer so bili potrebni majhni prsti.C. Kakšne so bile posledice napornega dela za otroke?Utrujenost, poškodbe, pohabljenost, umrljivost.Č. Ali delajo otroci v tovarnah tudi danes? Zakaj?Da, zaradi revščine,da pomagajo družini preživeti.4) Podčrtaj trditve, ki pravilno opisujejo položaj delavcev v prvi industrijski revoluciji.A. Delavci so bili vodilni in najbogatejši sloj takratne družbe.B. Uspešni meščanski podjetniki so na delavce mnogokrat gledali kot na lenuhe in nesposobneže.C. Večina tovarnarjev je svojim delavcem zagotavljala minimalne mezde, ki so omogočale le borno življenje.Č. Delavci so z uspešnimi upori takoj dosegli višje plače in boljše delovne pogoje, saj so se tovarnarji zbali, da jim bodouničili stroje.D. Nemški delavci so pod vplivom Marxa in Engelsa najprej dosegli boljši položaj in dobili možnost soupravljanja v tovarnah.E. Delavke v tovarnah so bile slabše plačane kot moški.Srednji razred je živel boljeOtroško delo leta 2005Meščanskemu srednjemu sloju, v katerega štejemo male podjetnike, trgovce in obrtnike, inženirje, zdravnike, učiteljeter uradnike, je industrijska revolucija ponudila priložnost za boljše življenje.5) A. Opiši, kako je živel srednji sloj.Dobro, podrejen pravilom lepega obnašanja.B. Kakšen je bil njihov pogled na svet?Biti varčen in razumen, spoštovati red.C. Kakšen je bil položaj žensk tega sloja?Vodile so gospodinjstvo, bile podrejene moškim.115

Kako je industrijskarevolucija spremenila življenje ljudiRADOVEDNEŽPredstavljaj si, da se piše leto 1850. Prvič v življenju obiščeš velemesto. Opiši svoje občutke in vtise ob sprehodu skozi to mesto.Vidim lahko Slišim lahko Voham lahkoZANIMA ME:Na spletnem naslov http://www.womeninworldhistory.com/lesson7.htmllahko izveš več o položajužensk v 19. stoletju.ZANIMA ME:Navade in življenje meščanstvaopisuje delo To in ono omeščanstvu v provinci (1995).PONOVIMOMESTOTOVARNEVidez umazano, gradnjabrez načrtovSredišče lepe zgradbe,sedeži podjetij, bankein trgovinePredmestje zanemarjeno,naselja revnih delavcevNaraščanje prebivalcev inprometaPromet kočije, vozovi, poštni,blagovni in osebni prometPrivlačnost kraj nenehnegadogajanjaOTROCIbogatašev brezskrbno otroštvo,možnost šolanjadelavcev delo v tovarnah in rudnikih; bolezni intelesne okvare; visoka umrljivostPogon parni pogonVarnost ni bilo poskrbljenoza varnostLastnik kapitalist, ki želidobičekVidez slabo vzdrževane,hrupne, brez zračenjaPREBIVALCIBogataši bankirji, veletrgovci,plemičiSrednji sloj uradniki, podjetniki,manjši trgovci, izobraženciDelavci otroci, ženske inmoški; slabe življenskerazmereReveži invalidi, berači116

Kdaj se je industrijskarevolucija pojavilana slovenskemIndustrijski razvoj v avstrijskem cesarstvu in slovenskihdeželah je vse do sredine 19. stoletja ostalskromen. Večina prebivalcev slovenskih dežel jev prvi polovici 19. stoletja živela na podeželju, sajje bilo kmetijstvo še vedno prevladujoča gospodarskapanoga. Širjenje industrije in izgradnjajužne železnice sta prinesla slovenskim deželamvelike spremembe. Spreminjala se je tudi družba.Kakšen je bil gospodarski položaj v avstrijski monarhijiV prvi polovici 19. stoletja je bilo za avstrijsko cesarstvo značilno počasno prevzemanje novosti. Industrijski razvoj seje močneje razmahnil šele od sredine 19. stoletja.1) V avstrijskem cesarstvu se je širila uporaba parnih strojev in gradnje železnic.A. Kako razvito je bilo gospodarstvo v avstrijski monarhiji? Obkroži pravilni odgovor.zelo razvito srednje razvito nerazvitoB. Kje so bila pomembna industrijska središča? Obkroži pravilne odgovore.na Češkem v okolici Ljubljane v Lombardiji na Moravskem na Spodnjem AvstrijskemC. Katero je bilo najpomembnejše pristanišče za avstrijsko cesarstvo? Obkroži pravilni odgovor.Split Genova Trst RekaKakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželahSlovenske dežele so veljale za slabše razvito območje avstrijske monarhije.2) Preberi navedene gospodarske panoge.usnjarstvo, puškarstvo, avtomobilska industrija, tekstilstvo, papirništvo, telekomunikacijska industrija, kemična industrija,svilarstvo, čipkarstvo, železarstvo, slamnikarstvo, opekarstvo, farmacevtska industrija, sladkorna industrijaA. Med navedenimi gospodarskimi panogami obkroži tiste, ki so bile nosilne v času industrializacije slovenskih dežel inuvajanja parne sile v prvi polovici 19. stoletja.B. Med navedenimi panogami zapiši tiste, za katere je bilo značilno, da:A. so imele še manufakturno proizvodnjo usnjarstvo, puškarstvo, svilarstvo, čipkarstvo ...B. so imele že industrijsko proizvodnjo papirništvo, tekstilstvo, železarstvoC. ne spadajo v prvo polovico 19. stoletja avtomobilska, telekomunikacijska, kemična, farmacevtska industrija3) Dobro si oglej zemljevid.A. Na prazne črte dopiši imena največjih industrijskih središč. Zapiši ime označene železnice.južna železnica (Dunaj-Trst)B. Kot lahko opaziš, so delovali mnogi premogovniki.Zakaj je bilo povpraševanje popremogu veliko?JESENICEPREVALJEuvajanje parnih strojevLJUBLJANATRBOVLJEC. Kateri deli slovenskih dežel so bili industrijskomanj razviti?jugo in severovzhodTRST117

Kdaj se je industrijskarevolucija pojavila na SlovenskemČ. Kakšna je bila vloga Trsta?Pristanišče, gospodarsko in kulturno središče.4) Velike spremembe je slovenskim deželam sredi 19. stoletja prinesla gradnja železniške proge Dunaj–Trst (imenovanajužna železnica). Ugotovi, ali spodnje trditve držijo ali ne.Marija Terezija je dala zgraditi progo Dunaj–Trst. DRŽI NE DRŽIPrve vožnje z vlakom so bile zdravju nevarne. DRŽI NE DRŽIPrve lokomotive je poganjal parni stroj. DRŽI NE DRŽIGhega je bil najbolj znan strojevodja v avstrijski monarhiji. DRŽI NE DRŽIV Ljubljano je prvi vlak pripeljal iz Trsta. DRŽI NE DRŽIPo cestah slovenskih dežel je ob uvedbi železnice še vedno potekal živahen trgovski promet. DRŽI NE DRŽIKrošnjarji in tovorniki so poleg različnega blaga prinašali tudi novice. DRŽI NE DRŽIŽeleznica je furmanom zmanjšala zaslužek. DRŽI NE DRŽIKako se je spremenila družba na SlovenskemIndustrializacija je vplivala na družbene spremembe tudi na Slovenskem. Oblikovali so se različni družbeni sloji. Ševedno je bila velika večina prebivalstva kmetov.5) Preberi besedilo in ga analiziraj.A. Kje se dogaja zgodba? (ustrezno obkroži)A. na vasiB. v velikem mestuC. v majhnem mestuB. S kom se je družil novi sodnik?Učitelji, trgovci, davčni uradniki.C. Kakšen je bil njegov pogled na okolje?Nekoliko vzvišen.Č. Kdo je bil primerna družba Vrbanoju? Razmisli, zakaj.»Potem je prišlo prvo stalno imenovanje. Vrbanojje prišel /…/ k majhnemu sodišču južne Kranjskein bil tam več let. Uradnega dela je bilo dovolj, izvenurada pa nobene take družbe /.../. Ondi je medučitelji, trgovci, davčnimi uradniki in sploh ljudmi,ki so bili glede izobrazbe za dobro stopinjo podnjim, na katere pa je bil v vsem neuradnem časuin občevanju navezan, prebil skoro ves svoj prostičas ter se privadil tudi /.../ vznesitosti, češ: ‘Vendarsem boljši od vas vseh in več nego vi!’ Kakor jerastlo to prepričanje, takisto je čimdalje bolj mrzildruge boljše gosposke družbe. V obližju je stanovalav prijaznem gradiču plemenita obitelj, katera jevedno rada sprejemala sosedno gospodo; Vrbanojje bil ondi samo enkrat, ali potem se mu je zdelovse – preošabno.«(Janko Kersnik, Jara* gospoda, Karantanija, Ljubljana, 1992)*jara – mlada, tista, ki je to šele postalaPo izobrazbi njemu enaki. Prepričanje mu je branilo družiti se z manj izobraženimi.6) Leta 1842 je škof Slomšek napisal delo Nauki za domačo snažnost za Blažeja ino Nežico.Preberi odlomek, odgovori na vprašanji in nato razvrsti v besedilu omenjene dolžnosti v tabelo na naslednji strani.»Vsako jutro ženska postele popravijo, čedno pogernejo, hišo pred kosilcam pometejo, prah iz mize, klopi ino stolov pobršejo, ter vsako stvar v krajpostavijo, de vsakdo ki k hiši pride, lahko spozna, da so ženske kaj vredne. Pa tudi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne hodijo razgalene, neraskodrane, grejo posledne spat, in morjo perve vstati, de se jim ni vpričo moških vmivati ino opletati. Tudi vam mladenči, moram povedati, devse po vašim ni prav. Za hišno snago skrbet je tudi moška dolžnost. Vmiti se morte, kedarkoli ste blatni ali vmazani, posebno kedar od dela k mizigreste. Vsak večer si zobe istrebite ino isplahnite; zjutraj ino zvečer. Počesati se je večkrat potreba, pa ne na mizo ali na okne, temveč na kak širokpopir. Nohtov ne gristi, ampak porezati, kakor hitro začnejo černeti. To se v kakem koti s škarjami zgodi /…/.«118

Kdaj se je industrijskarevolucija pojavila na SlovenskemA. Zakaj se je bilo treba počesati na kakšen širok papir, pa ne ob mizi?Zaradi uši, ki so bile takrat pogosta nadloga.B. Zakaj se je škofu Slomšku zdelo potrebno dajati ljudem tako podrobna navodila?Ker je bila splošna izobrazba nizka in ljudje niso dovolj skrbeli za higieno.RADOVEDNEŽAnaliziraj Slomškova navodila in izpolni tabelo.ženskeposteljejo posteljo, pometajo, pobrišejo prah,DOLŽNOSTIskrbijo za hišno snagomoškipospravijoSKRB ZA VIDEZženskemoškine hodijo razgaljene in nepočesane; ne umivajo umivajo se po delu, počešejo, očistijo nohte inse pred moškimizobeZANIMA ME:Na spletnih naslovih www.vlaki.net/zanimiv13.html in www.ghega-museum.at.tf/ lahko izveš več o južni železnici.ZANIMA ME:Prvo industrijsko revolucijo na Slovenskem je opisal JožeŠorn v delu Začetki industrije na Slovenskem (1984).PONOVIMOŽELEZARSTVO• železarski obrati(Prevalje)• valjarne (Lipnica)• livarne (Dvor priŽužemberku)INDUSTRIJA• skromen razvoj• tekstilna, pivovarniška,papirna, sladkorna ...• bombažne predilnicePREMOGOVNIŠTVO• naraščanje proizvodnje• na Koroškem in vZasavju, KočevjuŽELEZNICACELJE–LJUBLJANA Kdaj?LJUBLJANA–TRST Kdaj?SPREMEMBE18491857Pozitivne hitrejši prevoz, nova delovna mestaNegativne propad furmanstva, počasnejši razvoj mest, oddaljenih od progeKMETJE• večina prebivalstva• skromna bivališčaDELAVCI• majhni zaslužki• slaba stanovanja• skromna prehranaMEŠČANI• nemško, italijansko,slovensko meščanstvo• posnemajo plemiškokulturo119