Urban september 2011 - Javni holding Ljubljana

Prvih 100+50 let je najboljših!Marsikdo se šali, da je prvih sto let v življenju najtežjih.Morda. Če samo pomislimo na življenje pred 100 in večleti v Ljubljani: "krasile" so jo konjske fige, pozimi je bilohladno in temno. Zdi se tako daleč ... pa ni. Življenje vLjubljani se je korenito spremenilo zaradi tehnološkegarazvoja. Težko si predstavljamo življenje v mestu brezuporabe plina.Danes sistem daljinske oskrbe s toploto, za katerega je zadolženopodročje Daljinsko ogrevanje, obsega 240 km vročevodnegaomrežja, na sistem daljinske oskrbe s toploto pa je danespriključenih že 25.500 odjemalcev toplote.Začetki plinarništva v Ljubljani segajo v daljne leto 1861, koso se 9. novembra prižgale prve plinske svetilke v ljubljanskihlokalih, delavnicah in hišah, deset dni kasneje pa še na ljubljanskihulicah. Letos torej obeležujemo 150 let plinarništva vLjubljani – ta pomemben dogodek pa je seveda za vedno spremenilživljenje v našem lepem mestu.Do leta 1978 se je uporaba plina vse bolj uveljavljala – meddrugim tudi za centralno ogrevanje stanovanj in stanovanjskihsosesk, prej pa so plin že uporabljali za pripravo sanitarne toplevode in kuhanje.Naslednji velik mejnik predstavlja leto 1978, saj so 1. decembratega leta v obratu Koseze prevzeli prve količine zemeljskegaplina iz magistralnega plinovodnega omrežja, uvoženega iztakratne Sovjetske zveze.Julija leta 1990 je bila v celoti ustavljena proizvodnja mestnegaplina in že istega leta so bili priključeni vsi odjemalci v Ljubljanina sistem oskrbe z zemeljskim plinom. Od leta 1978 pavse do leta 1990 je namreč potekala zamenjava in usposobitevplinovodnega omrežja za prehod na uporabo zemeljskegaplina.Danes področje Distribucija plina v okviru Energetike Ljubljanakot SODO ZP skrbi za distribucijo in dobavo plina na območjuMOL-a in sedmih primestnih občin, in sicer občine Medvode,Škofljica, Brezovica, Ig, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljaniin Log - Dragomer. Skupna dolžina celotnega omrežjaznaša 980 km, na sistem oskrbe z zemeljskim plinom pa je nacelotnem območju Ljubljane in primestnih občin danes priključenihskupno že skoraj 59.000 končnih odjemalcev.Prebivalcem Ljubljane pa življenja ni spremenil samo plin, pačpa pred natanko 50 leti tudi daljinska oskrba s toploto. Ljubljanaima izredno dobro razvit sistem, ki je največji v Sloveniji inprimerljiv z evropskimi. Temelji na soproizvodnji toplotne inelektrične energije in ima dva večja energetska vira, kjer seuporabljajo raznovrstna goriva, kar omogoča varno, zanesljivoin ekonomično oskrbo.Že leta 1959 so strokovnjaki ugotovili, da obstajajo potencialniuporabniki toplote, ki bi jo potrebovali za tehnološke in ogrevalnenamene. Istočasno so tudi ugotovili, da bi lahko z uvedbodaljinskega ogrevanja pridobili še mnogo več kot samo odjemalce– bistveno izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani.Zato se je v letu 1961 stara mestna termoelektrarna ob Slomškoviulici preuredila v kotlovnico. Takrat je bila prvič vzpostavljenadobava toplote prvemu objektu - bližnji osnovni šoli.Gradnja nove toplarne v Mostah se je začela leta 1963 in potekalaskozi leta v več fazah. Leta 1965 je bil zgrajen primarnivročevod od bodoče toplarne v izgradnji do Slomškove ulice inparovod do ljubljanske bolnišnice.Leta 1970 se je pričela gradnja druge toplarne, in sicer v Šiški,katere gradnja je prav tako potekala v več fazah. Čez dve letise je iz Toplarne Ljubljana v Mostah izločila enota Komunalnaenergetika, ki je postala samostojno podjetje. Tako je ToplarnaLjubljana (danes Termoeleketrarna toplarna Ljubljana) odslejopravljala funkcijo proizvodnje elektrike in toplote, Komunalnaenergetika Ljubljana (danes Energetika Ljubljana) pa funkcijocelotne distribucije toplote in vršne proizvodnje toplote izToplarne Šiška.Toplarna Šiška»Energetika Ljubljana danes skupaj z vsemi,ki skrbijo za prebivalce glavnega mesta Ljubljanein okolice – službami MOL, JHL-jem in ostalimijavnimi podjetji ter TE-TOL-om, skrbno načrtujerazvoj sistema daljinske oskrbe s plinomin toploto. Družba že 150 let pri plinu ter 50 letpri toploti uspešno sledi in sodeluje pri prostorskemrazvoju Ljubljane. Učinkovita je pri iskanjunajboljših tehnoloških rešitev za uporabo daljinskegasistema oskrbe z energijo. Glavni cilj - optimizacijadaljinskega sistema, tako s tehničnega,kot tudi ekonomskega vidika, prinaša koristLjubljančanom in prebivalcem primestnih občin:kljub nenehnemu višanju kakovosti storitev inozaveščenem ravnanju z okoljem, cene in ponudbeostajajo ugodne, kar predstavlja dobro izhodiščeza naslednjih 150 in 50 let.«Rechelle Narat8 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.