07februar rez - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

O B V E S T I L AZ D R A V S T V E N I D O M D R . A D O L F AD R O L C A M A R I B O RI N T E R N I Č A S O P I S I S S N 1 8 5 4 — 1 6 8 2Udeležili smo se 13. zimskih športnih iger zdravstvenihin socialnih zavodov mariborske regijePripravil: Aleksander Jus, dipl. zn.Š t e vilka 32F e br u ar 2007V S E B I N A :Rezultati poslovanja vletu 2006Zunanja kontrolna presojasistema vodenjakakovostiVabilo za aktivno vključitevv brezplačno delavnico»Nordijska hoja«.233Utrinki iz podelitve priznanj!Letošnje zimske športne igre zdravstvenih in socialnih zavodov mariborske regije sobile 23.februarja. Kljub pomanjkanju snega smo jih uspešno izvedli. Ponovno smolahko ponosni na naše športnike, saj smo skupno osvojili drugo mesto. Prvo mesto sije zasluženo priborila ekipa Splošne bolnišnice Maribor, tretje mesto pa je osvojilaekipa Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Po zaključku športnega dela je bilapodelitev priznanj, medalj in pokalov. Sledila je seveda zabava do zgodnjih jutranjihur. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, še posebej pa vodstvu zavoda, ki nam jeomogočilo sodelovanje na zimskih športnih igrah.PREDSTAVLJAMOVAM: Center za nujnomedicinsko pomoč inreševalne prevoze4-5Oslovski kašelj 6Šesti sestanek partnerjevevropskega projekta7Leonardo da VinciManualna terapijamiofascialnih prožilnihtočk II. del8Pozivamo vse zaposlene, da zberete svojo bibliografijo oz. avtorska dela, ki ste jih napisali v letu 2006 ter jo posredujete na Oddelek zaznanstveno raziskovalno dejavnost. Na podlagi vašega pošiljanja podatkov (seznam (delov) monografij, člankov, objavljenih referatov, povzetkov,ostalih objav, uredniške dejavnosti, aktivnih udeležb brez objave, organiziranih srečanj,…) bomo pripravili publikacijo - Bibliografija Zdravstvenegadoma dr. Adolfa Drolca, za leto 2006. Podatke bomo sprejemali do 01. maja 2007.Vljudno prosimo, da so podatki točni in popolni, saj se bodo podatki uporabljali tako znotraj kot zunaj Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca.Vse podatke nam posredujete:- za monografijo, (so)uredništvo, referat ali povzetek v zborniku: original celotne monografije/zbornika (original vam bomo naknadno vrnili);- za članke v reviji: fotokopijo celotnega prispevka, prvo in drugo stran revije, na kateri sta naslov revije, letnica, letnik in številka izdaje ter ISSN;- za aktivne udeležbe brez objave referata oz. prispevka, (so)organizacije srečanj, …: program celotnega srečanja.V elektronski obliki nam posredujte (na e-naslov: samo.kodrin@zd-mb.si) tudi napisano v ''COBISS'' obliki [[Priimek, Ime, Naslov dela, Kje jeobjavljeno (ime revije, konferenca,…), Kraj (prispevki na konferencah), Leto objave, Številka, Stran, …)].Samo Kodrin, dipl.ekon.Poslovni sekretar oddelkaHvala za razumevanje in sodelovanje!prim.mag. Martin Bigec, as, dr.med., spec.Namestnik vodje oddelka

S t r a n 2O B V E S T I L ARezultati poslovanja v letu 2006Pripravil: Pomočnik glavnega direktorja za plan in analize Matija Košir, univ. dipl. ekon.Po dolgem času smo v letu 2006 uspeli zaključiti poslovno leto s presežki prihodkov nad odhodki v višini 156.389.994 sit. Tako ugodnirezultati so posledica sprejetih ukrepov za stabilizacijo poslovanja, ki so se uspešno izvajali v vseh organizacijskih enotah zavoda. Kljubtemu, da je odšlo med letom v zasebništvo 8 patronažnih sester, 2 splošna zdravnika in 2 specialista zobne protetike, smo povečali skupneprihodke za 1,4%, kar je pomenilo 7.096.830.421 sit . Od tega so se povečali prihodki iz dejavnosti javnih služb za 0,8% in prihodki iz tržnedejavnosti za 14%. Ugodni rezultati so bili ustvarjeni predvsem na račun nižje rasti odhodkov, ki so se v primerjavi s predhodnim letomznižali za 1,2% in so znašali 6.940.446.426 sit. Med posameznimi vrstami stroškov smo znižali porabo materiala za 5,7%. Med temi stroškismo najbolj znižali porabo zdravil in laboratorijskega materiala za 13%, kar je prineslo skupni prihranek v višini 19.900.000 sit. V nekolikomanjšem obsegu se je tudi zmanjšala poraba zobozdravstvenega in ostalega zdravstvenega materiala. Porabljen drugi material (voda, pisarniškimaterial, čistilni material) smo znižali za 4% oz. 2.800.000 sit. Za porabljeno energijo smo, zaradi zunanjih vzrokov, porabili za8.500.000 sit več kot v preteklem letu.Za stroške storitev smo namenili 825.125.000 sit oz. 55,500 mio sit več kot v lanskem letu. Takšna rast je predvsem posledica za44.600.000 sit večjih stroškov za pogodbeno delo, za 3.700.000 sit višjih stroškov za PTT storitve in 25.800.000 sit večjih stroškov za tekočevzdrževanje opreme. Med temi stroški storitev pa smo uspeli zmanjšati stroške zavarovalnih premij za 13.350.000 sit, stroške reprezentanceza 3.020.000 sit, zdravstvene storitve drugih zavodov za 10.400.000 sit, strokovnega izpopolnjevanja delavcev za 4.139.000 sit indruge stroške storitev za 7.700.000 sit. Znižali so se tudi stroški amortizacije za 11.700.000 sit.Stroški dela, ki predstavljajo največji delež v strukturi odhodkov, so znašali 5.185.576.046 sit in so se znižali za 47.600.000 sit. Za brutoplače smo porabili za 19.400.000 sit več kot v predhodnem letu. V letu 2006 so se znižale dajatve na izplačane plače, zato so se znižali tistroški za 43.600.000 sit. Drugi stroški dela, kamor sodijo prevoz na delo, regresirana prehrana, regres za letni dopust, odpravnine in dodatnopokojninsko zavarovanje, so se znižali za 23.400.00 sit.Za petino oz. 5.300.000 sit so bili manjši finančni odhodki, za več kot dve tretjini oz. 19.200.000 sit pa izredni odhodki. Še v večji meri, karza 14.400.00 sit. pa so se znižali prevrednoteni poslovni odhodki.Računamo, da se bodo, ob doslednem izpolnjevanju zastavljenih ciljev, ugodni rezultati nadaljevali tudi v letu 2007.PRIKAZ STROŠKOV IN PRIHODKOV LETO 2005 / LETO 2006rezultat po mesecihodhodkiodhodkiprihodki po prihodkiprihodki-odhodki prihodki-odhodkipo mesecihpo mesecihmesecih po mesecih 200620052006INDEKSINDEKS200520062005januar 577.434.561,71 571.063.403,90 99 580.547.181,31 581.700.326,74 100 -2.959.058,40 2.101.541,02V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -6.071.678,00 -8.535.381,82februar 562.257.319,09 567.933.978,13 101 573.540.495,79 588.800.309,79 103 5.517.806,70 12.916.099,61V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -5.765.370,00 -7.950.232,05marec 589.245.207,03 604.428.322,66 103 603.432.187,11 610.893.552,36 101 10.435.657,56 3.865.579,17V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -3.751.322,52 -2.599.650,53april 580.765.971,30 554.901.752,28 96 588.865.102,65 577.807.120,22 98 -543.143,38 13.465.015,44V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -8.642.309,87 -9.440.352,50maj 606.766.246,57 584.362.097,65 96 600.113.843,00 594.415.994,55 99 -13.046.289,51 8.553.564,92V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -6.393.850,80 -1.500.331,98junij 582.841.500,44 576.731.208,97 99 620.987.357,34 616.465.088,98 99 28.335.603,82 33.389.885,44V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -9.810.253,08 -6.343.994,57julij 562.615.192,73 560.634.981,56 100 546.914.791,95 560.421.466,22 102 -23.853.727,40 -6.029.842,50V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -8.153.326,62 -5.816.327,16avgust 551.132.059,32 555.352.592,15 101 533.206.519,59 538.033.771,73 101 -27.779.825,56 -24.134.512,00V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -9.854.285,83 -6.815.691,58september 581.542.874,87 579.511.203,00 100 614.659.432,48 594.704.659,12 97 23.598.198,52 6.892.223,40V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -9.518.359,09 -5.730.703,20oktober 591.710.371,71 590.162.309,55 100 619.183.959,05 646.355.085,83 104 34.111.771,06 71.905.965,67V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane 6.638.183,72 11.446.329,96 *november 598.114.914,49 617.742.620,82 103 589.417.330,30 625.622.354,30 106 -15.828.304,77 -1.650.246,93V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane -7.130.720,58 -7.833.650,50december 640.812.357,97 577.621.955,75 90 581.770.772,10 617.494.031,84 106 -46.191.837,67 35.108.721,43V prihodku javne službe amortizacija višja od dejansko obračunane 12.849.748,20 -4.763.354,66SKUPAJ 7.025.238.577,23 6.940.446.426,42 101 6.997.035.428,20 7.096.830.421,09 99 -28.203.149,03 156.383.994,67* korekcija razmejnih prihodkov zaradi spremenjenega zneska amortizacije v prihodkih

Š t e v i l k a 3 2S t r a n 3ZUNANJA KONTROLNA PRESOJA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTIISO 9001:2000Asist. Boris Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org.V mesecu februarju 2007 je v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor potekala zunanja kontrolna presoja sistema vodenjakakovosti. Presojevalci Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje so Zdravstvenemu domu Maribor podaljšali veljavnost certifikata.Naslednja kontrolna presoja sistema vodenja kakovosti bo potekala v letu 2008.V času do naslednje zunanje presoje sistema vodenja kakovosti bomo v naš sistem kakovosti vnašali številne izboljšave, zato vas žesedaj vljudno prosim za sodelovanje in razumevanje.V naslednjih mesecih se bo ponovila raziskava med zaposlenimi o zadovoljstvu na delovnem mestu (nosilec raziskave: BorisMiha Kaučič) in raziskava med uporabniki (pacienti) o zadovoljstvu z zdravstvenimi storitvami v Zdravstvenem domu Maribor(nosilka raziskave: Andreja Krajnc).Na vseh procesih vodenja bomo nadaljevali z uvajanjem kazalnikom uspešnosti in učinkovitosti. Organizirali bomo interna strokovnoizpopolnjevanja za zaposlene s področja kakovosti.Na obrazcu »Predlog po ukrepih« lahko vsak zaposleni predlaga izboljšave na delovnem mestu. Obrazec je potrebno izpolnitiin ga posredovati na vodstvo zavoda. V letu 2006 smo prejeli dva predloga izboljšav, katera sta bila upoštevana in realizirana.Obrazec je dosegljiv na intranetnem delu spletne strani zavoda.Pred nami so številni izzivi, katere pa lahko uresničimo le z vašim aktivnim sodelovanjem.Vabilo za aktivno vključitev v brezplačno delavnico »Nordijska hoja«.Služba za promocijo zdravja in izobraževanje pristopa k projektu »Organizacija prijazna zaposlenemu«, zato smo se odločili, davam ponudimo BREZPLAČNE DELAVNICE NORDIJSKE HOJE.Nordijska hoja je specifična pojavna oblika hoje s palicami, pri kateri človek hodi naravno (gibanje rok je takšno kot pri hoji brezpalic, le koraki so nekoliko daljši), kar mu omogočajo posebej za to oblikovane lahke in ergonomske palice.Pozitivna stran nordijske hoje je v namerni dodatni obremenitvi zgornjega dela telesa, tako da so aktivne skoraj vse mišice. Nordijskahoja je telesna aktivnost, ki jo lahko izvajamo skozi vso leto in na prijazen način skrbimo za lastno zdravje in dobro počutje.Za izvedbo praktični vaj v delavnici, vam bomo palice brezplačno posodili v Centru za nordijsko hojo, ki deluje v Zdravstvenemdomu Maribor. Svetovali vam bomo, kje si lahko nabavite pravilne palice za nordijsko hojo.Delavnica traja 5 srečanj. Vsako srečanje traja 75 minut. Prvo srečanje poteka v sodobno opremljeni predavalnici, kjer vam bomoteoretično predstavili nordijsko hojo. Naslednja srečanja so praktične narave in bodo potekala v naravi. Delavnice bodo izvajaliusposobljeni vodniki nordijske hoje. V okviru delavnice vam bomo ponudili možnost, da boste opravili test telesne zmogljivosti.Za zaposlene v Zdravstvenem domu Maribor je udeležba v delavnici brezplačna.Prijavite se lahko osebno v Službi za promocijo zdravja in izobraževanje, Sodna ulica 13 (mansarda) ali nas pokličete po telefonu 02228 63 00, 228 63 01, 228 63 63 oz. se prijavite preko e-pošte na naslov: zdravje@zd-mb.siVsak korak šteje!Vodja službe za promocijo zdravja in izobraževanjeAsist. Boris Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org.Glavni direktor zavodaPrim. Anton Židanik, dr. med., spec.

S t r a n 4O B V E S T I L AMI med NAMIPredstavljamo vamThomasa GermaPREDSTAVLJAMO VAM:OE SZVVI. Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevozePripravila: Vodja Centra NMP doc. dr. Štefek Grmec, dr. med., spec.in glavni zdravstvenik Centra Darko ČanderTežava, na katero naletimo, stremeč proti cilju, je najkrajša pot do njega (Gibran)Težave naraščajo, bolj ko se približujemo cilju (Goethe)Napredek je uresničevanje utopij (Wilde)»Čimveč doživet in dan zapravit zanekaj koristnega!« je življenjskimoto Thomasa Germa. Pri pilotskemprojektu motorist reševalec sodeluježe od vsega začetka. Pove mi, da imahkrati vlogo reševalca, ki nudi nujnomedicinsko pomoč in voznika motorista,ki poskuša po najkrajši poti, najhitrejepriti do kraja nesreče. Motoristireševalci so na razpolago od majado oktobra in jih plača ministrstvo zazdravje. V ostalem obdobju leta delajov NMP kot spremljevalci asistenti,dispečerji ali vozniki reševalnegavozila. Thomas je izven redne službev ekipi pri pilotskem projektu helikopterskemedicinske pomoči. Sodelujetudi v delovni skupini za zdravjein izobraževanje na predbolnišničnemnivoju pri Ministrstvu za zdravje.Pomaga tudi pri izobraževanju kadrav službi NMP Maribor in ostalegakadra v intervencijskih službah(gasilci, GRS…) in na Srednji zdravstvenišoli predstavlja temo Temeljnipostopki oživljanja odraslih in otrok.Thomas se zaveda, kako pomembenje prvi pristop in pomoč pri nezgodi,zato je del ekipe pri projektu osveščanjaljudi (predvsem na osnovnih insrednjih šolah ter fakultetah) kakonuditi prvo pomoč. Ima opravljentečaj iz dodatnih postopkov oživljanjapri Evropskem svetu za reanimacijo,evropski tečaj oživljanja otrok in prisekciji reševalcev v zdravstvu tečaj zainštruktorja in predavatelja.Thomas je name naredil velik vtis, sajz ljubeznijo opravlja poklic, ki zahtevacelega človeka, je poln življenjskeenergije, ve kaj hoče, rad pomagaljudem (je tudi »boter« deklici izZambije) in ljubi izzive.Vesna Rečnik-ŠiškoCenter za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze deluje v okviru organizacijske enoteSplošno zdravstveno varstvo. Nahajamo se na Cesti Proletarskih brigad 21, velik del operativnegadela pa opravljamo v prostorih Splošne bolnišnice Maribor.Storitve nudimo približno 200.000 prebivalcem mesta Maribora in okoliških občin, kar pomeni, dapokrivamo območje 745 km2, v slučaju večjih nezgod pa se geografski obseg poveča na področjeLenarta in Slovenske Bistrice.Dejavnost Centra NMP obsega nujno medicinsko pomoč na terenu in v ambulanti, dežurno ambulanto,dežurne hišne obiske na terenu, nujne reševalne prevoze ter urgentne premestitve, nenujnereševalne prevoze ter prevoze iz regije in iz tujine.Center NMP šteje 70 zaposlenih, od tega 11 zdravnikov, ostali delež predstavljajo dipl. zdravstveniki,zdravstveni tehniki in vozniki reševalci. Delo v ambulanti in hišnih obiskih pa opravlja tudiveliko zdravnikov iz zavoda ter nekaj zasebnikov s koncesijo.Zraven operativnega dela se ukvarjamo predvsem z razvojem v obliki raznih projektov, vse boljsmo pa aktivni na področju izobraževanja in znanstveno raziskovalne dejavnosti.Eden večjih projektov, ki poteka od leta 2005 je prenova sprejema nujnega klica. Ta se izvaja takona tehnološkem, kot tudi na kadrovskem področju. V projekt so vključeni Ministrstvo za zdravje,Ministrstvo za obrambo in MO Maribor. Cilj prenova je integracija klicev vseh urgentnih služb naenem mestu, kar pomeni optimalno določanje prioritet in kakovostni »servis« storitev občanom naeni strani, na drugi strani se bo lažje izvajala kontrola dela in odgovornost izvajalcev zdravstvenihstoritev.V zadnjem času smo tudi začeli s korenito prenovo voznega parka. Le na ta način lahko na področjunenujnih prevozov konkuriramo zasebnemu sektorju. Prioriteta v letošnjem letu pa je nabavanovih vozil za urgentno službo na terenu. Prav tako je planirana kompletna obnova zaščitnih sredstevuslužbencem, saj je urejen reševalec vsekakor »ogledalo« našega zavoda.Področje izobraževanja, razvoj in promocije urgentne medicine je postala stalnica v našem življenju,saj smo že vrsto let aktivni v strokovnih krogih, v zadnjem času pa delujemo tudi na lokalnempodročju. Tako imamo organizirano redno letno usposabljanje lastnega kadra, v zavodu pa smoponudili možnost kontinuiranega izobraževanja iz »osnov nujne medicinske pomoči«. Na občinskiravni imamo sedaj vzpostavljeno sodelovanje s policijo in gasilci po principu recipročnosti izobraževanjain skupne vaje za specifične situacije. Dobro sodelujemo tudi s Službo za zaščito in reševanjein Gorsko reševalno službo.Kot je ob priložnosti zapisal Stritar: »Vedoželjnost, hrepenenje po znanju in spoznanju, to je pravikvas človeštva«.Mislimo da z vlaganjem v znanje odpiramo nove razsežnosti našega dela. Zato smo v Centra NMPaktivni na znanstveno raziskovalnem delu. Znanstveni in strokovni članki so objavljeni v uglednihmednarodnih revijah kot so Intensive Medicine Care, Resuscitation, Acta Anaesthesiologica Scandinavica,Academic Emergency Medicine, Critical Care, Critical Care Medicine, Emergency

Š t e v i l k a 3 2S t r a n 5Medicine Journal, European Journal of EmergencyMedicine, Prehospital and Disaster Medicine.Rezultate raziskovanj smo predstavili na priznanihmednarodnih kongresih v Zagrebu, San Marinu, Berlinu,Stockholmu, Bruslju, Barceloni, Bostonu, Orlandu,Rejkjeviku, Stavangerju, Sydneyju, Buenos Airesu,Vancouverju, Amsterdamu, New York-u, Edinburgu,Parizu in drugje. Letos organiziramo že tretjemednarodno srečanje »Akutna stanja« z vabljenimipredavatelji iz tujine, s katerimi sodelujemo v znanstveno-raziskovalnemin pedagoškem delu. Izdali smotudi dva Zbornika ki služita kot učna snov z področjaurgentne medicine. Leta 2006 smo izdali tudi prviučbenik Oskrba poškodovanca v predbolnišničnemokolju. Objavili smo približno 350 znanstvenih instrokovnih prispevkov. Trenutno potekajo končnepriprave za tri znanstveno-raziskovalne projekte, medkaterimi lahko posebej omenimo projekt Raziskovanjeuporabe eritropoetina pri srčnem zastoju .Etiopska modrost pravi: »Kdor ne razdaja svojegaznanja je kot luč v vrču«. Torej nismo le zbiralci znanja,ampak se trudimo da bi zbrana znanja lahko posredovalidrugim in se z isto vnemo učili od drugih, neglede ali so naši učenci ali naši učitelji. Naša enota jeučna baza Fakultete za zdravstvene vede, Medicinskefakultete Maribor in zdravnike sekundarije. Člani našeenote so predavatelji n Medicinski fakulteti Ljubljana,Medicinski fakulteti Maribor, Fakulteti za zdravstvenevede Maribor, Visoki zdravstveni šoli Izola. Sodelujemotudi na podiplomskem študiju obeh Medicinskihfakultet. Zdravniki Centra NMP sodelujejo kot mednarodniinštruktorji ERC-a na tečajih ACLS-a inAPLS-a v Sloveniji in tujini. Koordinacija specializacijeiz urgentne medicine za Slovenijo je zaupananašem Centru. Aktivno sodelujemo v delu Ministrstvaza zdravje v različnih skupinah, ki so v povezavi zpodročjem nujne medicinske pomoči.Delo v Centru predstavlja stalno dinamiko in zahtevahitro prilagajanje situacijam in razvoju. Nikoli se neprekine in ne pozna nedelj in praznikov, saj moramobiti nenehno na razpolago za posredovanje, pa naj sigre za rojstvo, reševanje življenja ali soočanje s smrtjo.Naša osnovna misel je: »Če ne moremo narediti vsega,naredimo vse, kar moremo«! Zavedamo se, davsaka ima pot svoje pasti, težave in ovire, pa tudi tiste,ki ne delijo naš entuzijazem po vse teh letih dela.Tukaj se spominjamo modrosti Dostojevskega, ki jenapisal: »Če se na poti do cilja začneš zaustavljati, dabi kamenjal vsakega psa, ki zalaja nate, ne boš ciljanikoli dosegel«.Naša opredelitev je bila vedno delo, ker delo vlivaolje v svetilko življenja, zdrava misel pa prižigaplamen .sodelovanje NMP, HENMP in GRShelikoptersko reševanjeprometna nezgoda

S t r a n 6O B V E S T I L AV Sindikatu delavcev v zdravstvenismo 23.01.2007 organiziralirazširjen sestanek članov sindikata,na katerega smo poleg vseh članovsindikata zdravstvene negepovabili tudi glavnega direktorjazavoda prim. Anton Židanika,pomočnico direktorja za zdravstvenonego Andrejo Krajnc, predsednicosindikata Jelko Mlakar, generalnosekretarko Flori Banovac inuniv.dipl.pravnika Janeza Turuka.Dnevni red je bil obširen, saj smoželeli podati informacije glede nacionalnihpoklicnih kvalifikacij, gledepomena kategorizacij na primarnemnivoju in najnovejše informacije opogajanjih za nov plačni sistem.Zaradi aktualnosti je generalnasekretarka najprej podala informacijeo poteku pogajanj za kolektivnopogodbo za javni sektor.Povedala je, da se je v mesecudecembru začasno zaključil prvi delpogajanj - o uvrščanju orientacijskihdelovnih mest v plačne razrede.Pri tem razvrščanju smo doseglivečino zastavljenih ciljev in smo zvlado usklajeni. Še vedno je razkorak1. plačnega razreda pri delovnemmestu tehnika zdravstvenenege, pri katerem bo naš sindikatvztrajal na 19. plačnem razredu. Vsaizpogajana delovna mesta so primerljivaz delovnimi mesti v šolstvu,zaposleni v zdravstveni negi bomopridobili z novim plačnim sistemomštiri oziroma pet plačnih razredov,kar pomeni približno 16 do 20%višjo osnovno plačo.Po novem letu so se začela pogajanjao višini dodatkov, kajti dokončnauvrstitev delovnih mest v plačnerazrede, bo odvisna tudi o rezultatupogajanj v zvezi z dodatki k plači.Predsednica sindikata Jelka Mlakarje podala informacije glede nacionalnihpoklicnih kvalifikacij in poudarilapomen kategorizacije tudi naprimarnem nivoju, saj brez kategorizacijne bo novih kadrovskih normativov.Pripravila: DragicaČoderl, DMSV širšem mariborskem območju se je konec leta 2006 pojavilo večje število primerov oslovskegakašlja, zato je potrebno, da vas seznanimo z značilnostmi obolenja in potrebnimi ukrepi, s katerimibomo širjenje bolezni lahko skupaj hitreje omejili.Oslovski kašelj je nalezljiva, po vsem svetu razširjena bolezen dihalnih poti, ki jo povzroča bakterijaBordetella pertussis in redkeje Bordetella parapertussis. V Sloveniji se vsi otroci cepijoproti tej bolezni, žal pa odpornost po cepljenju z leti upada in se lahko zgodi, da tudi cepljene osebezbolijo za to boleznijo.Bakterije se od bolnika na druge ljudi prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju ingovorjenju; z neposrednim stikom (npr. poljubljanje) in posredno preko različnih okuženih predmetov.Bolnik je zelo kužen v začetku bolezni in izloča bakterije še več tednov ali celo mesecev,če ni zdravljen z antibiotiki.Od okužbe do pojava bolezenskih znakov običajno mine 6-20 dni, v povprečju 7 dni. Bolezen, kije ne zdravimo, lahko traja 6-8 tednov in v tipični obliki poteka skozi tri obdobja:1. obdobje traja 1- 2 tedna. Bolnik ima znake okužbe zgornjih dihal: nahod, solzenje innekoliko povišano telesno temperaturo. Kašelj se pojavlja občasno in je izrazit predvsemponoči.2. obdobje traja 2-4 tedne. Kašelj postaja pogostejši in značilnejši. Dnevno ima bolnik 5-10napadov kašlja. Napadu kašlja sledi globok vdih, katerega spremlja značilen pisk, podobenriganju. Napade spremlja slinjenje, solzenje, izplazenje jezika in pomodrelost ustnic. V temobdobju se lahko pojavijo zapleti, ki resno ogrozijo zdravstveno stanje bolnika in zahtevajobolnišnično zdravljenje.3. obdobje - obdobje okrevanja, ki traja 2-4 tedne. Napadi kašlja se umirjajo in postajajo redkejši.Prijavljanje, diagnostika in zdravljenjeOSLOVSKI KAŠELJPripravila: Zoran Simonović, dr.med., ZZV Maribor, Center za epidemiologijo in mag. MarkoKovačević, dr.med., ZZV Maribor, Center za epidemiologijoBolezen lahko zdravimo z antibiotiki, ki jih predpiše izbrani zdravnik, v kolikor presodi, dapri obolelem lahko gre za omenjeno bolezen. Vsak primer bolezni je zdravnik dolžan prijavitiepidemiološki službi (ZZV Maribor, Prvomajska 1), pri sumljivem primeru pa odvzeti materialza laboratorijsko potrditev povzročitelja (bris nazofarinksa) in ga skupaj z izpolnjenimspremnim listom poslati na IVZ, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo, Grablovičeva 44,1000 Ljubljana, kjer ga bodo brezplačno testirali. Definicije za prijavo bolezni, navodila zaodvzem kužnin in spremni list za mikrobiološke preiskave najdete na spletni strani:http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=973Preventivni ukrepiBolnika mora pregledati zdravnik, ki se na podlagi znakov lahko odloči za zdravljenje z antibiotikom.V prvih petih dnevih zdravljenja mora bolnik ostati doma. Po petih dneh zdravljenja zantibiotikom bolnik ni več kužen in se lahko ponovno vključi v kolektiv, če mu njegovo zdravstvenostanje to dopušča. Za okužbo so dovzetni zlasti novorojenčki, necepljeni otroci ter osebe sslabšo imunsko odpornostjo (starejši, osebe s kroničnimi obolenji), zato poskrbimo, da ne pridejov stik z bolnikom ali z osebo, ki je bila v tesnem stiku z bolnikom in ni prejemala antibiotika.Pri tesnih kontaktih primera oslovskega kašlja, pri katerih obstaja tveganje za težji potek bolezni(novorojenčki, necepljeni otroci, imunokompromitirani) je potrebno razmisliti o predpisu antibiotičnekemoprofilakse. Po CDC so tesni kontakti osebe, ki so bile v neposrednem stiku z bolnikomveč kot eno uro na manj kot 1 m bližine ali v neposrednem stiku z njegovimi kužnimi izločki.Prostor in bolnikovo okolico pogosto zračimo in mokro čistimo. Potrebno je pravilno umivanje inrazkuževanje rok po vsakem stiku z bolnikom ali z njegovimi izločki. Vse osebe, ki kašljajo, jepotrebno poučiti o higieni kašlja in rok (pokrivanje nosu in ust s papirnatim robčkom, ki gapo uporabi takoj odvržemo v koš in si nato roke temeljito umijemo).

Š t e v i l k a 3 2S t r a n 7Šesti sestanek partnerjev evropskega projekta Leonardo da Vinciz naslovom »Harmonizing Occupational Health Nursingin the European Union-HOHNEU«,Kopenhagen, Danska 08.-09.februar 2007Udeleženci sestanka partnerjev projektaV okviru Evropske unije je bila leta 1993 ustanovljenazveza medicinskih sester zaposlenih v medicinidela FOHNEU - Federation of OccupationalHealth Nurses within the European Union(Združenje medicinskih sester medicine dela vEU). V združenje je vključenih 27 držav, medkaterimi je tudi Republika Slovenija, predstavnicaSlovenije v združenju FOHNEU je gospa VesnaLičar, viš. med. sr., univ. dipl. prav.V letu 2004 je bil preko Evropske unije pridobljenprojekt Leonardo da Vinci z naslovom»Harmonizing Occupational Health Nursing in theEuropean Union – HOHNEU«, katerega koordinatorje Univerza v Sheffieldu v sodelovanju z naslednjimipartnerji:• The Federation of Occupational Health Nurses within the European Union• The University College of Nursing Studies, Maribor, Slovenia• The Irish Nurses Organisation, Dublin, Ireland• The Danish Association of Occupational Health Nurses• The Department of Ergonomics and Efforts Physiology, Jagiellonian, University MedicalCollege, Krakow, Poland• SOL, Swiss Occidental, Leonardo, Switzerland.Pripravila: Vesna LIČAR, viš. med. sr., univ. dipl.prav. , predstavnica FONEU za SlovenijoNamen tega projekta je razvoj prvega evropskega podiplomskega magistrskega študijskega programas področja medicine dela za medicinske sestre.Vodja projekta na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV UM) je prof. dr. PeterKOKOL, prodekan za izobraževanje.Zaključni sestanek projekta HOHNEU, ki poteka od oktobra leta 2004 in se zaključi septembra2007 bo v Londonu, kjer bo v sklopu mednarodne konference združenja FOHNEU tudi predstavitevoziroma diseminacija projekta in promocija magistrskega študijskega programa Medicina delaza medicinske sestre.V sklopu projekta HOHNEU sta bila v preteklih dveh letih organizirana dva sestanka tudi naFakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, tokratnega srečanja v Kopenhagnu pa smo seudeležili prof. dr. Peter KOKOL, vodja projekta HOHNEU na FZV UM in prodekan za raziskovanjena FZV UM, asist. Helena BLAŽUN, univ. dipl. inž., predstojnica Centra za mednarodnosodelovanje in e-izobraževanje na FZV UM in Vesna LIČAR, viš. med.sr, univ. dipl. prav., zaposlenana Medicini dela, prometa in športa.V prihodnosti bo na FZV Univerze v Mariboru v sklopu evropskega programa SOKRATES z Univerzov Sheffieldu razvit skupni evropski program Medicina dela za medicinske sestre.Na ta način bo usklajen prenos znanja na področju medicine dela za medicinske sestre na nivojuEvropske unije.KADROVSKE SPREMEMBEJANUAR 2007V našem zavodu je bilo konec mesecajanuarja 2007 zaposlenih 901delavec. Za nedoločen čas je bilozaposlenih 864, za določen čas pa37 ljudi ( od tega 3 na specializacijiin 6 pripravnikov). Skupno številozaposlenih se je zmanjšalo za 28oseb v primerjavi z enakim obdobjemlanskega leta.ZAHVALAOb smrti mojega dragegain nadvse spoštovanega očetase zahvaljujem vsem za prejetocvetje, sveče in pisna ter ustnasožalja.Tatjana MaukoZdravstveni inšpektorat RepublikeSlovenije, Območna enota Maribor,je od 8.8.2006 do 21.12.2006 izvajalredni nadzor nad izvajanjem programapreprečevanja in obvladovanjabolnišničnih okužb in ravnanja zodpadki, ki nastanejo pri opravljanjuzdravstvene dejavnosti in z njopovezanih raziskavah v Zdravstvenemdomu dr. Adolfa Drolca Maribor.Inšpektorji so pregledali postopkeizvajanja programa in ravnanjaz odpadki v 23 objektih na 39 deloviščihzavoda. Ob pregledu nisougotovili odstopanj od izvajanjaprograma preprečevanja okužb inveljavne zakonodaje.Na področju ločenega zbiranjaodpadkov v zavodu, pa v zobozdravstvenidejavnosti ugotavljajo,da zaradi zobozdravstvenih naprav,ki so starejše od petih let, ne prihajado ločevanja amalgama na samemdelovišču. Sled navedenega smodolžni, v določenem časovnem rokuzagotoviti, da se bodo amalgamskiodpadki na mestu njihovega nastankaz uporabo filmov ali ločevalnikovv zobozdravstvenih ordinacijahizločali iz odpadne vode, v skladu spredpisi, ki urejajo emisijo živegasrebra pri odvajanju odpadnih vod.Vodja higiensko oskrbovalne službeMajda Medved, dipl.m.s.,higienik

O B V E S T I L AManualna terapija miofascialnih prožilnih točk II. del23. septembra 2006 je Služba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino(FRM) organizirala učno delavnico Manualna terapija miofascialnih prožilnihtočk II.del. Zraven fizioterapevtk, zaposlenih v naši službi so se delavniceudeležile tudi kolegice iz Slovenske Bistrice in Prevalj. Snov nam je podajalaga. Branka Slakan Jakovljević, priznana manualna terapevtka iz Ljubljane.Poglobljeno znanje, tako teoretično še bolj pa praktično smo tako pridobili napodročju manualne terapije mišic spodnjega dela telesa (m. iliopsoas, m.piriformis, m. gluteus maximus, m. gluteus medius, m. gluteus minimus inm.quadratus lumborum).Pri manualni terapiji miofascialnih prožilnih točk gre za žarišče prekomernevzdražnosti v napetih skeletnih mišicah in te točke so locirane v mišičnemtkivu ali mišični ovojnici. Nov pristop v obravnavi MPT je kombinacija UZja,električnih tokov in UZ-ja, laserja, akupunkture, iniciranja lokalnih anestetikovin kirurške odstranitve MPT z novimi metodami, ki temeljijo na bolnikovemaktivnem sodelovanju:Ishemična kompresija in pasiven/aktiven raztegMišično-energetska tehnika (MET)Integrirana nevro-muskularna inhibicijska tehnika (INIT).V prelepi, svetli multimedijski učilnici (kar je v nasprotju s službenimi prostoriv kleti v katerih delamo) smo se počutili odlično in pridobili toliko znanja,da ga sedaj s pridom izkoriščamo pri fizioterapevtski obravnavi našihbolnikov.Pripravila: Maja Borovnik, dipl.fizioterapevtka»Nasvidenje naši Mileni Kavnik!«V zadnjem oktobrskem dnevu lanskegaleta se je upokojila višja medicinska sestra,ga. Milena Kavnik. S posebnimi občutki seje spominjamo zato, ker je s svojim življenjemin delom dolga leta izpričevala ljubezendo sočloveka. Vse od daljnega leta1972 je bila »zvesta« kolektivu Službe zazdravstveno varstvo žensk našega zavoda in v svoji službi premagovalatakšne in drugačne ovire – zdravstvena nega je v vsehčasih potrebovala ljudi velikega srca. Naša medicinska sestraMilena je z vso svojo posebno toplino in sposobnostjo znalapomagati ljudem, ki so iskali v njeni službi pomoč. Glede človečnosti,ki je poglavitna odlika zdravstvenih delavcev, ni priznavalanobene hierarhije – zanjo sta bila edina vrednota ljubezen inpomoč. Tako so jo poznali pacienti, tako smo jo poznali in spoštovalisodelavci, dijaki, študenti in vsi, ki so se z njo srečevali.Ko se poslavljamo od nje, z željo, da ji v času upokojitve služizdravje in da ta čas preživi najlepše, nas preveva občutek, da jepri delu s pacienti vendarle bližina sočloveka, ki ima življenjerad, največjega pomena. Takšna je bila vrlina naše Milene.Kot sem že zapisala marsikomu, naj ob priložnosti slovesa zapišemtudi njej: »Hvala za vse, kar si prispevala v dobrobit našihpacientov in našega kolektiva. Imej čas za razmišljanje in sespomni nas in svojih uspehov!« Upamo, da se nam boš še naprejpridruževala na raznih izletih in strokovnih ekskurzijah, ko smose znali poveseliti in pozabiti na vsakdanje težave.Za kolektiv OE VŽOM glavna medicinska sestraMilena Frankič»Vredno je živeti vsak trenutek posebejin vsak trenutek polno,kajti tanka je črtamed življenjem in smrtjo.«V tej številki Obvestil vam med drugim predstavljamoCenter za NMP in reševalne prevoze in posebej motoristareševalca Thomasa Germa. Zaposleni v Centru za nujnomedicinsko pomoč in reševalne prevoze imajo vsak danopravka z življenjem v vseh njegovih odtenkih in velikokratni lahko. Dober je občutek, ko lahko nekomu pomagajo, murešijo življenje ali se veselijo novega rojstva. Vedno papomoč ni mogoča in žal se včasih soočajo tudi s smrtjo.Naši reševalci svoje naloge zelo dobro opravljajo, se rednoudeležujejo strokovnih izpopolnjevanj, sodelujejo pri mno-gih projektih in upravičeno smo lahko ponosni na njih.!Lepo bodite in prijetno branje vam želim!Vesna Rečnik-Šiško, odgovorna urednicaSindikat Zdravstvenega doma dr. Adolfa DrolcaMaribor∗∗je razpisal termine letovanja v enosobnemstanovanju v Gajcu, otok Pag za leto2007. Prijave oddajte v blagajno zavodado 28.2.2007. Pri izboru se bodo upoštevalinaslednji kriteriji: družine z otroci, dosedanjekoriščenje apartmaja.organizira potovanje v ŠVICO (Lugano-Altdorf-Schweiz-Lucern-Zurich-Renskislapovi-Milano-Como). Cena potovanja je160 €. Prijave se sprejemajo v blagajnizavoda do 1.3.2007. Plačilo izleta je možnona 8 obrokov.MISEL ZA TA MESECPreromati moraš puščavenavidezno neplodnih let,preden doživištrenutek izpolnitve.TagoreUREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: prim. Anton Židanik, dr. med. spec.; Odgovorna urednica: Vesna Rečnik-Šiško, dipl.org.E-pošta: glasilo@zd-mb.siZdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborUlica talcev 9, 2000 Maribor, p.p. 1646, tel. 02 22 86 200, faks 02 22 86 585, e-pošta: info@zd-mb.si, www.zd-mb.si