REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem času12. spominski pohodna OkrešeljŽeljko Jakelič»Okrešelj mora pasti!«Končno! Zanimivo! Zakaj?Kot vsako leto do sedaj (letos je bilo že 12.) so organizatorji,prizadevni delavci ZD Jesenice, tudi letos,1. oktobra 2011, organizirali spominsko srečanje vspomin prijatelju, zdravniku dr. Janiju Kokalju. Številniudeleženci so se želeli pokloniti ne samo našemuprijatelju, temveč tudi drugim ponesrečencem, ki sose leta 1997 med rednim usposabljanjem gorskih reševalcevsmrtno ponesrečili v ostenju Turske gore nadOkrešljem. Spomin na ponesrečene in njihovo vlogooživljajo različne prireditve. Policisti imajo Brajnikovmemorial na Jezerskem, kjer vsako leto organizirajoturnosmučarsko preizkušnjo Luke Karničarja inRada Markiča. V spomin na Janija Kokalja potekavsakoletno strokovno srečanje splošnih zdravnikov vKranjski Gori, primorski in zamejski gorniki obujajospomin na Borisa Mlekuža. Svojci in številni prijateljiponesrečencev se vsakega junija srečujejo na Okrešljuob spominski plošči pod ostenjem Turske gore.Na zbornem mestu pred ZD Jesenice se je zbraloveliko zdravstvenih delavcev, med katerimi je bil letostudi direktor ZD Jesenice, ki je velik ljubitelj gora.Vreme je bilo pohodnikom izredno naklonjeno. Letošnjapot nas je vodila do Jezerskega,kjer so udeleženci lahko izbralimed lažjo in težjo potjo. Lažjapot vodi iz Logarske doline mimoslapa Rinke, do obeležja, medtemko se težja pot začne od tovornežičnice na Jezerskem do Koče naLedini, naprej na Jezersko sedlo,potem preko Savinjskega sedla doobeležja na Okrešlju. Pri domu naOkrešlju bi se spet združili, natopa skupaj sestopili proti Logarskidolini, kjer bi nas čakal avtobus.Glavnina udeležencev se je nekajkilometrov od Planšarskega barjanapotila po Slovenski poti doOkrešlja, medtem ko se je druga,manjša skupina z avtobusom odpeljalanaprej proti Logarski doliničez Pavličevo sedlo.V odličnih vremenskih razmerah smo si lahko ogledalilepote kraja. Stene, ki so se lesketale v jutranjemusoncu, so kazale lepoto in neverjetno moč. Do prvegapočivališča, Koče na Ledini (1.700 m), smo prišlikljub nekaterim prehodnim težavam, strmi in včasihzahtevni poti, bolj ali manj zadihani, z bolečinamiv mišicah (Kaj? Ali ni bilo naporno?), pa vendarlezadovoljni! Samo Cuznar, izkušen član GRS inorganizator srečanja, je vendarle izbral primerno pot!Pri Koči smo si ogledali prekrasno panoramo, narediliskupinsko fotografijo, se okrepčali in odpravili protinašemu glavnemu cilju.Pot nas je peljala do Jezerskega sedla, od koder smo siogledali številne hribolazce, ki so se odločili za obisksosednih vrhov po bolj ali manj zahtevnih poteh.Pot nas je peljala čez številne grape, stene in meliščado spominskega obeležja, kjer nas je že nestrpnočakala večina naše skupine! Na obeležje smo položilivenec, prižgali sveče, se rahlo okrepčali ter se napotiliproti Frischaufovemu domu (1.396 m), od tam pa vLogarsko dolino, kjer nas je čakal avtobus. Pot protiavtobusu je bila izredno zanimiva za nekatere rahloutrujene udeležence, ki so z velikim veseljem komajčakali svoj sedež v avtobusu!100 Revija ISIS - November 2011