REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časuje njihova skrivnost? Nekatere študije kažejo, da se Sardincilahko zahvalijo svojim genom, druge pa namigujejo na aktivniživljenjski slog in zdravo prehrano.Otok je kot nalašč za ljubitelje raznolikih, predvsem pa dolgihin širokih peščenih plaž. Ker sva vedela, da nama vsakodnevnopoležavanje na plaži in sončenje vseeno ne bo dovolj velikizziv, sva si že na letališču izposodila avto in se odločila, da siotok ogledava aktivno. In sva se odpeljala. Sledil je teden dniin 1.600 neprecenljivih km vožnje v italijanskem slogu. Topomeni, da sva se trudila voziti po predpisih, medtem pa svabila priča številnim trkom in se tresla ter zmajevala z glavo, koso naju prehitevali čez polno črto ali v škarje.Vsake toliko sonaju toplo morje in kilometri praznih belih plaž premamili insva – priznam, tu in tam tudi brez kopalk, saj ni bilo daleč okolinikogar, ki bi naju zalotil – podlegla toplemu septembrskemusoncu ter se okopala v krasnem turkiznem morju. Spoznavalasva najbolj zakotne kotičke Sardinije in njeno okoljsko problematiko:ogromno divjih odlagališč smeti. Da je komunalnaslužba njihova šibka točka, sva ugotovila tudi sama, ko sva večkratzaman iskala urejeno odlagališče in medtem avto polnila znovimi in novimi vrečami smeti.S pomočjo navigacijske naprave sva se podajala tudi po ozkihin luknjastih makedamskih cestah. Že prvi dan nama je pot doobale zaprla reka, ki se je vila čez cesto. Očitno sva zašla, sva sipoklapano mislila in že obračala avto, da bi se vrnila nazaj pozaprašeni cesti. A je ravno v tistem trenutku za nama pripeljalavto in pogumno zagazil skozi vodo. Navdušeno sva mu sledilain ugotovila, da naju najin novi jekleni konjiček pripelje tudi poterenu, ki si ga prej ne bi upala prečkati. V naslednjem tednusva spoznala, da si reke pogosto utrejo strugo čez manj obljudeneceste in to nama ni več vzelo poguma. Nasprotno, vedela sva,da bova bogato nagrajena in vsakič sva nestrpno čakala, kaj najubo presenetilo za naslednjim ovinkom.Pokrajina tega čudovitega otoka je izjemno raznolika: od belihpeščenih in (vsaj v tem času) nedotaknjenih plaž na južni obalido hribovitih področij v osrednjem delu otoka, od večjih mest,kot je Cagliari na jugu, do manjših obmorskih mestec kotAlghero na severozahodu ali turistična Olbia na severovzhodu.Nedaleč stran od Olbie se nahaja znana Costa Smeralda. Dolgaje 55 km in pokriva več kot 30 km 2 , s svojimi smaragdnimizalivi, pregrešno dragimi hoteli, golf klubi in celo zasebnimihelikopterskimi službami pa je tekom let postala ena glavnihturističnih destinacij za bogate in slavne.Spala sva v B&B, kar se je izkazalo za udobno in relativnougodno izbiro. Bila sva navdušena nad gostoljubnostjo domačinovin malo manj nad njihovim znanjem angleščine, čeprav sempotrto ugotovila, da je tudi moje gimnazijsko znanje italijanščinezaradi pomanjkljive uporabe jezika v tem času skorajpopolnoma izpuhtelo.Sardinija pa ni znana samo po številnih skalnatih in peščenihplažah, pač pa tudi po bogati favni. Njena oddaljenost od celinskeEvrope in njene geološke prednosti so ustvarile primernookolje za endemične vrste flore in favne. Otok na severu, Asinara, je sicer z ljudmi neposeljen, je pa zato dom 250 miniaturnimalbino osličkom. Predvsem na jugu otoka pa si lahko spočijeteoči ob pogledu na roza flaminge, ki se na otoku ustavijo in odpočijejomed svojo selitvijo od Tunizije do francoske Camargue.Včasih je bil otok dostopen samo Italijanom, ki so se nanjpoleti množično selili s celinskega dela države, sedaj pa se je znovimi linijami nizkocenovnih letalskih družb odprl in postaldostopen praktično celotni Evropi. Kljub temu ima človek nanjem občutek, da ga množični turizem nikoli ni prizadel. Zunajsezone mesteca popolnoma zamrejo in tu in tam imaš občutek,da so vasice s svojimi kamnitimi hišicami, ki jih nežno boža jesenskiveter, zaspale do naslednjega poletja. Da bi otok zaščitilipred pretiranim razvojem, so na Sardiniji uvedli stroge zakone.V razdalji 3 km od obale so prepovedane novogradnje, pravtako so omejili tudi višino novih stavb. Država torej spodbujaizkoriščanje starih gradenj in si prizadeva, da otok ne bi izgubilsvojega čara. Tako ima človek še vedno občutek, da je pobegnilod norega sveta in da ima končno čas, da z mirom in lepotaminahrani svojo dušo.98 Revija ISIS - November 2011