12.07.2015 Views

REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Zdravniki v prostem časudobre pijače je bilo to naporno in zamudno). Vitezi so iz Jeruzalemaprinesli podobo Žalostne Matere Božje.Ormož, »sonce Prlekije«, ki objema vinorodne kraje z Jeruzalemomna južni strani, je lahko ponosen na mogočni grad, ki so gazačeli graditi že leta 1278. Z dovoljenjem Rudolfa Habsburškegaga je postavil Friderik Ptujski. Danes so v njem muzejski prostori.Pred gradom pa so spomeniki pomembnih mož, ki so po roduPrleki. Ob gradu je tudi eden najlepših angleških parkov vSloveniji, tako po njegovi zasnovi kot rastlinski pestrosti. V mestuje tudi pomembna cerkev sv. Jakoba, katere osrednji del izvira izzgodnjih let 14. stoletja. Proti koncu stoletja so prizidali gotskoapsido.Relativno majhen kraj, Velika Nedelja, zahodno od bližnjegaOrmoža, je že od daleč razpoznaven po griču, na katerem stojitacerkev z očitno romansko osnovo in ob njej mogočni grad, če neomenjam bližnje šole. Ime kraja po legendi izvira po bitki, ki najbi se odvijala na velikonočno nedeljo leta 1200, v kateri je FriderikII. Ptujski s pomočjo nemškega križniškega viteškega redaiztrgal še neobljudeno ozemlje Madžarom in ga v zahvalo podelilviteškemu redu. Tako pražupnijsko cerkev sv. Trojice kot grad sopričeli graditi kmalu po letu 1200. Grad je bil kasneje renesančnopreurejen, danes pa kaže baročno podobo.Na poti iz Velike Nedelje v Bioterme sva se ustavila tudi v »mojivasi« Sv. Tomaž, kjer je bila nekdaj neolitska naselbina. Sedaj pav vasi stoji skoraj tristo let stara baročna cerkev sv. Tomaža.Mala Nedelja ima tudi na griču postavljeno cerkev sv. Trojice, kiima še nekaj romanskih ostankov. V bližini kraja ob vznožju gričaso znane Bioterme z nekaj let starim hotelom, ki ga odlikujeekološka osveščenost graditeljev. Vodni izvir sodi med najtoplejšepri nas, ni čudno, saj izvira na zemljišču s pomenljivim imenomPekel.Odtod tudi ni daleč do najvišje točke Prlekije, Gomile, zrazglednim stolpom, s katerega je mogoče videti kar zajeten delpokrajine z dolinicami in vzpetinami, ki jih prekrivajo polja invinogradi, na kopastih grebenih nanizane vasi z zanimivimi inponekod bogatimi cerkvicami.Z Gomile se lahko po grebenu skozi vas Ženik pelješ medstarimi zidanicami, ki pa so večinoma obnovljene za stalnobivanje ali za vikendaške hiške. Cesta te pripelje do romantičnega,sicer umetno zajezenega Blaguškega jezera, ki ga delomaobdaja drevje, deloma pa travniki. Jezero je idealno za umirjenorekreacijo, sprehode, ribolov, kopanje, okolica za piknikovanje. Ničudno, da se je za gradnjo stanovanjskega ali počitniškega naseljav okolici zanimal tudi sloviti smučar Marc Girardelli, vendar se jeverjetno zaradi birokratskih zapletov temu odpovedal.Še večje jezersko zajetje predstavlja 60 hektarjev veliko Gajševskojezero, ki bi ga lahko uspešno izrabili za razne vodne športe,predvsem čolnarjenje in deskanje.V bližini Blaguškega jezera je kraj Sveti Jurij ob Ščavnici. Občastitljivi cerkvi je več spomenikov pomembnim rojakom, pisateljuin pesniku Edvardu Kocbeku, politiku dr. Antonu Korošcuin med drugim Ivanu Cankarju, da, Cankarju z Vrhnike, verjetnozato, ker je vneto obiskoval prijateljico in pesnico, učiteljico KristinoŠuler, v kraju Stara Gora.Stara Gora je nedaleč od Svetega Jurija. Pozornost v vasivzbudi velika cerkev sv. Duha, zgrajena leta 1697. Poleg bogatihbaročnih oltarjev so v cerkvi druge najstarejše orgle v Sloveniji.V stari šoli poleg cerkve, kamor se je »hodil učit« Ivan Cankar, jeurejena etnološka zbirka kmečkega in obrtniškega orodja in staraoprema notranjih prostorov kmečkih hiš. Nedaleč od cerkve jetudi mlin na veter, ki so ga vaščani zgradili na ostankih staregain v turistične namene spet melje moko. V mlinih so imeli včasihškafe »vagane«, ki so predstavljali uradno žigosane točne mere,določene za zaslužek od mlete količine. Velik napis na hiši blizucerkve »Društvo oldteimerjev Stara gora« dokazuje tudi vpliv»germanizacije« angleških besed.Ob zahodnem robu Prlekije blizu Lenarta v Slovenskih goricahsta mogočna samostan in cerkev sv. Trojice, ki imena seveda nidobila zaradi treh cerkvenih stolpov. Pod gričem s cerkvijo invasjo je manjše Trojiško jezero. Od tu lahko vidimo nekoliko boljproti severu na hribčku nad krajem Benedikt cerkev sv. Trijekralji, ki ima tudi romansko osnovo. Pravzaprav bi lahko govorilio devetih kraljih, saj so v bogato okrašeni in ohranjeni cerkvi trijeoltarji posvečeni sv. Trem kraljem.Relativno kratka nadaljnja vožnja nas pripelje v Negovo. Polegstarejše in tudi bogato okrašene Marijine cerkve iz konca 17.stoletja se v njeni bližini bohoti nedavno v večji meri deloma tudiz evropskimi sredstvi obnovljen mogočen grad, omenjen že leta1425, kjer pa nastaja problem razvoja dejavnosti v gradu (ki jetudi pogoj za evropska sredstva). V vasi mi bo ostal v spominu obsicer običajni ceni kave za en evro poceni gin-tonik za dva in polevra (z razlago, da ljudje za dražje pijače enostavno nimajo denarja).Zanimivo je tudi, da naj bi tukaj ljudje za neprimerno vedenjeplačevali večjo ceno. Pod gradom je dišavni in cvetlični vrt, kjersva lahko v zgodnji pomladi občudovala cvetenje velikonočnic (kiso sicer znana posebnost Boča).V okolici Negove so gomilna grobišča, prav tako so našli kamnitein bronaste sekire, rimske novce in znamenite halštatske čelade zvenetskimi napisi. Nekateri pa domnevajo, da je napis na čeladiv jeziku, ki so ga pred več kot dvema tisočletjema govorili nosilcislovenske halštatske kulture. Od 26 najdenih čelad hranijo leeno v Narodnem muzeju v Ljubljani, 12 jih je na Dunaju, osemv Gradcu, po ena pa še v Münchnu in Berlinu, preostale soizgubljene.Iz vasi se lahko spustiš do Negovskega jezera, ob katerem je živelin gostil mimoidoče dobri mož iz Negove, simpatični posebnežIvan Kramberger, ki je nesrečno preminil. Po poklicu je bil sicerdimnikar, vendar pa je bil očitno zelo iznajdljiv. Ko je bilo potrebnoiti v vojsko, se je zaljubil in da bi se izognil služenju, si je dalzamrzniti prste. Vendar je vojaščino kljub temu služil v Titogradu.Med služenjem vojaškega roka si je prislužil vojaške medaljeza hrabrost, saj je iz reke Morače rešil utapljajoče. Medaljo mu jeizročil sam maršal Tito.94 Revija ISIS - November 2011

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!