REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

MedoAndrej RantV svoji praksi zdravnik ali zobozdravnik doživi marsikaj, srečujerazlične ljudi, različne paciente in njihove usode. Človek težkoostane ravnodušen in neprizadet ob stoterih primerih in usodah.Res, z leti ob vsakdanjem delu nekoliko otopiš, največ zato,ker mnogokrat ne moreš nič pomagati. Nekateri zdravnikomočitajo, da so »bogovi v belem«. Prav rad bi bil bog, potem bires lahko s čudeži pomagal. Ko pristaneš v pokoju in nimaš večambulante, gredo zgodbe, posamezni primeri, v pozabo, pacientiin dogodki zbledijo. Nekateri pa tudi ne…Karmen, punčka osmih let, razvojno motena, s širokimi lešnikovimiočmi in gladko padajočimi, rjavimi lasmi, je v ambulantoprihajala v spremstvu mame. Mati, stara okrog štirideset let,drobne postave, suha in upadlega obraza, je bila vdova. Mož ji jeumrl v prometni nesreči. Gospa je bila vedno v črnem. Poznalose ji je, da živi v nenehnem stresu, v življenjskih okoliščinah, kijim ni kos. Ves čas se je rahlo tresla, tudi glas je imela tresoč ingovor skoraj nepovezan. Razloži mi, da Karmen ponoči joka,ker jo boli zob, da pa noče k zobozdravniku zaradi šoka, ki ga jenekoč doživela ob bolečem zobozdravniškem posegu.Karmen je stala pred vrati, prestrašeno strmela in ob sebi krčevitostiskala velikega medveda.Takšnih zastrašenih pacientov sem bil vajen in z ustaljenometodo počasnega privajanja sem navadno uspel prestrašenegaotroka privzgojiti v sodelujočega pacienta. Tako je biloPrlekijaTomaž RottNežno mehko valovita gričevnata pokrajina na severovzhoduSlovenije, med Dravo na jugu in Muro na severovzhodu, medhrvaško mejo na vzhodu, na severozahodu pa sega do GornjeRadgone, Benedikta, na jugozahodu pa do Dornave. Meje Prlekijeso pravzaprav zakoličili lingvisti v 19. stoletju zaradi značilneprleške govorice prebivalcev (beseda »prleško« izvira iz prislovaprvle, kar pomeni prej), ki pa se še nadalje deli na spodnjeprleško(vzhodno od črte Ormož–Ljutomer), srednjeprleško (SpodnjePtujsko polje med rekama Pesnica in Ščavnica), kujleško (»kuj«pomeni takoj) (Zgornje Ptujsko polje in med Dravinjo in Dravo)in zgornjeprleško (severno od Ptuja med Pesnico in Dravo).Med zanimivimi kraji naj omenim le nekatere, kjer sva se mednajinim potepanjem po Prlekiji ustavljala.Ljutomer predstavlja metropolo Prlekije. Značilni zanj so trijetrgi. Na glavnem trgu je hiša, v kateri je živel dr. Karol Grossmann,avtor prvega slovenskega filmskega zapisa iz leta 1905.Na cerkvenem oz. danes Miklošičevem trgu pred deloma gotskoZdravniki v prostem časutudi s Karmen. Na stol se je najprej usedla mama, potem paje šel njej v naročje še medvedek, ki mu je bilo ime Medo. Pasmo demonstrirali poseg s pihanjem zraka, špricanjem vode inbrenčanjem svedra pri materi, nato pa še pri Medu. Karmenme je gledala z velikimi očmi in nenehno spraševala: »Rant, aboš vrrrtu?« Dobro je vedela, kje tiči nevarnost. No, Karmenje prestala vse preizkušnje prilagajanja, pridobil sem si njenozaupanje, vedno je stiskala ob sebi Meda, Rant je pa »vrrrtu«.Vesel sem bil uspeha, Karmen je sodelovala in več let sta zmamo in z Medom prihajali v ambulanti. Z zobmi ni bilo težav,le Karmen je imela vsako leto bolj modre ustnice. Bila je srčnibolnik. Meda je puščala na stolu za čakajoče. Preden je zapustilaambulanto, mu je žugala s prstom in dopovedovala: »Da bošpriden, ubogaj Ranta, da bo lahko vrrrrtu!« Bilo je pozimi, vem,ko sta bili naročeni, in ju ni bilo. Minilo je štirinajst dni, enmesec. Medo je, z glavo po strani, sedel na stolčku. Neko dopoldneje potrkala mama. Takoj sem začutil, da je nekaj narobe.»Karmen je umrla,« je rekla s tihim glasom. Bil sem pretresen,nisem vedel, kaj bi. Vsaka beseda tolažbe bi bila premalo, v grlusem čutil cmok. Karmen je bila edino bitje, za katero je živela,pomenila ji je vse. Zanjo se je žrtvovala in vsa leta hodila z njood zdravnika do zdravnika. Vzel sem Meda in ji ga izročil. »Ne,kar obdržite ga. Naj razveseljuje druge otroke,« in že je izginilapo hodniku. Tako je Medo obsedel na svojem stolčku še mnogolet, mnogi otroci so se igrali z njim, edino jaz pa sem vedel zažalostno zgodbo, ki jo je nosil plišasti Medo.deloma baročno cerkvijo sv. Janeza Krstnika, ki jo obkroža obzidje,stoji spomenik znamenitega jezikoslovca dr. Franca Miklošiča.V Ljutomeru je bil leta 1868 tudi prvi slovenski tabor, ko je zaživelaideja o Zedinjeni Sloveniji. Na »veliko mašo«, ob Marijinemprazniku 15. avgusta, prvič zapojejo klopotci in sporočajo, dabo kmalu dozorelo grozdje, da se bliža čas »brotve«, trgatve. Obdobri pijači se seveda ne sme pozabiti na dobrote, kot so prleškatünka, prleška gibanica, kvasenica, postržnjača itd., ki nedvomnopredstavljajo »dodano vrednost«.Proti jugu sva se iz Ljutomera povzpela v gričevje, kjer je ljubiteljemdobrega vina znano vinorodno področje Jeruzalema. Navrhu hriba z romarsko baročno cerkvijo Žalostne Matere Božjenaj bi ob širnem razgledu po okolici občutil energetske silnice, ktemu pa bolj verjetno pripomore bogata vinoteka. Ni čudno, daJeruzalem imenujejo nebeški kraj. Ime kraja je verjetno povezanoz iskanjem poti v palestinski Jeruzalem, ko so čez te kraje konec12. in v 13. stoletju prehajali križarji (po energetskih silnicahRevija ISIS - November 201193