REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časuNeke nočiAndrej RantNeke noči bom prišel,neke čarobne noči,prišel bom in te objel v temi…Neke noči bom prišelin sneg tvojih prsi stopil z dlanmi.Črni konj, samotni jahač;čeprav mi vsa pota lažejoin zvezde kažejo izgubljene smeri,jezdim naprej v neznano noč.In nekoč bom prišel…Rože tvojega srca se bodo razprlein ustnice tvoje vzcvetele v poljubin brez besed, brez obljub,se bova tiho ljubila.In moja pesem bo v tebi zvenela,kot čisti bron, ki v cerkvi doni;in jutranja zarja ne bo me budila,budil le šepet me bo tvojih dlani.Jezdim, jezdim naprej v samotno noč,čeprav vsa pota mi lažejoin zvezde kažejo izgubljene smeri –vedi, prišel bom nekoč!Met usodeAndrej RantBoginje zdolgočasene v zabavo,kocke si vržejo, prižgejo travo;Usodo – srečo, nesrečo, ljudem delijo,a ne tako, kot si ljudje želijo …Fortuna kocke zlate v rokah drži,z zlatimi zobmi se smeje,Nemesis tam ob strani dneve šteje,in črna Parke zlobno se reži …Usodni met pred njimi obleži;vsakič drugače, a boginja zamiži …Tako postal sem zobozdravnik,in numizmatik, pa še poeta malo.Ker pa za šalo še sam sem kocke vrgelin skušal izboljšati njih met,morda sam sebi srečo sem zavrgel,ostal prezrt, zavržen in preklet …Jošt in Zalika(po načinu starih ljudskih pesmi)Andrej RantŽivel nekoč je fantič mlad,prelep mladenič golobrad;srca je bil poštenegain lica prav prijetnega.Živela je tam deklica,prelepa deva Zalika;bila je čela jasnega,srca vseskozi čistega.S pogledi sta se srečala,v hipu se zaljubila –bila sta res en srečni par,da takega ni blo nikdar…Je sreča diha kratkega,zavist srca hudobnega!Zavist srca hudobnegaje Zaliko uročila!Zbolela res je deklica,hudo, hudo je shirala;pogled ji bil je ves steklen,obraz upadel in koščen…Odšel je fant koren iskat,ozdravil Zaliko bi rad,a njej pomagal ni noben,noben koren, koren lečen!Pa sreča čudna žena ga,vsa bela, bela, do neba;v belo vsa oblečena,pa vpraša fanta mladega:»Kaj fantič si tak žalosten,kaj ti obraz je čemeren?Zakaj pretakaš mi solze,zakaj tak viješ mi roke?«»Kaj ne bi bil tak žalosten,kaj ne bi bil tak čemeren!Zbolela mi je deklica,prelepa moja Zalika!Je shirala mi revicain lica je mrtvaškega.Srce mi je tak žalostno,od žalosti bo počilo!«Je bela žena videla,da sega žalost do neba;a že svetilki dve drži,takole Joštu govori:»Poglej svetilki tile dve,ki zdaj pred tabo tu gore.Ta, tvoja luč, močno gori,ta, njena, komaj še brli!Iz svoje olje brž odlij,in ga v njeno luč prilij!To olje je število let,ki jih prebijeta na svet;Kolikor let boš njej dodal,toliko sebi boš špendal.Dekle ti ozdravelo bo,živela bosta res lepo!Ko olja bode zmanjkalo,bo vama luč ugasnilo;taisti hip prišla bo Smrt,oba zastre mrtvaški prt!«S tresočo roko je odlil,in olje v njeno je prilil.Je plamen višje zagorel,v obeh lučeh lepo plamtel!Je bela žena izginila,kot megla se je dvignila.Je fantič Zaliko objel,živel z njo dolgo let vesel.Ko pa je olja zmanjkalo,svetilki sta ugasnili;prišla je ponju bridka Smrt,zavila ju v mrtvaški prt.Se dušici objeli stain poleteli do neba.So dali ju v groba dva,svetilko dali v vsakega.Iz groba zrasla vsakegaje ena rdeča vrtnica;obe sta roži vzpeli se,prepletli in objeli se…90 Revija ISIS - November 2011