REZULTATI - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časuPAJZL (in jaz)Marjan KordašRabbi Akiba (in Roman captivity) to his favourite pupil Simeon benYochai: »My son, more than the calf wishes to suck does the cow yearn tosuckle.«Uvodni citat iz Applied Physiology (Samson Wright, 1955).Zgodaj popoldne v postelji. Prekladal sem razbolele roke in noge inna meji med dremežem in budnostjo obnavljal lepo kolesarjenje, kiga na svoji lestvici težavnosti uvrščam v spodnji del zgornje tretjine.Ugotavljal, da bom moral to kolesarjenje ponoviti, ker tokrat nisemimel merilnika utripa in višinomera.Tik preden sem od utrujenosti zaspal, pa je zazvonil telefon.Prijazen glas mi je povedal, da je njegova lastnica Barbara Hrovatin,zdravnica, nekdanja pajzlarka, da skupaj z bivšimi pajzlarjizdravniki in mlajšimi kolegi pajzlarji študenti pripravlja obletnicoPAJZLA. In da so pajzlarji sklenili povabiti me, naj opišem, kakosem jaz (v dobrih starih mlajših časih), kot nekakšen pridruženzunanji član, neke vrste dopisni pajzlar, doživljal to imenitno, da nerečem eminentno ustanovo.Razumljivo, da sem bil v hipu buden. Bolečine v ekstremitetah soizhlapele in vsi centri v mojem osrednjem živčevju so prisluhnilizadani mi nalogi. Stavim, da sta se mi povečala arterijski tlak infrekvenca srca. Pogovor z Barbaro Hrovatin – ki ga tu ne obnavljam– je potekal nadvse domače in zato prijetno – kot bi obapripadala kaki skrivni druščini, ki skrbi za blagodat človeštva – insamoumevno je, da sem takoj privolil.Že od vsega začetka mi je bilo jasno, da bo nujno PAJZL postavitiv takratni čas ter dejavnike, ki so oblikovali obštudijsko dejavnostmedicincev. To so bili:• Letne skupščine študentov• Medicinski razgledi in• AppendixTi dejavniki so se sicer izoblikovali sukcesivno, pa vendar potekaliv času mehaničnih pisalnih strojev, mikrofilmov, ciklostilnegarazmnoževanja, episkopskega projiciranja, pomanjkanja deviz ternepredstavljive inflacije.Kar pa zadeva okvir, se je moja naloga za zapis o PAJZLU izoblikovalav vprašanje, ki se pa po naravi stvari deli na dve podvprašanji:Zakaj sem tako rad hodil v PAJZL?Ali pa bi se moral vprašati drugače:Čemu sem tako rad hodil v PAJZL?In skoraj hkrati z obema različicama vprašanj se je pojavil odgovor.V obliki slik, morda so bile tri ali štiri slike, pravzaprav fragmenti,ki so se samodejno sestavili v novo sliko, ki je doslej nisem videl šenikoli.Slika enega dela mojega jaza, ki sem ga doslej videl po kosih, nikolipa v celoti.Poseči bi torej moral daleč v preteklost in nadrobno opisati dogajanjav osnovni šoli (še v Kraljevini Jugoslaviji), v osnovni in delomasrednji nacistični nemški šoli (1941–1945) ter v gimnaziji in naljubljanski MF (v socialistični Jugoslaviji). Ker pa tako nadrobenopis na tem mesti ni mogoč, je nujno nadrobnosti preskočiti.Tako vidim dva temeljna dejavnika:• Odkar sem začel hoditi v šolo, so mi bili učitelji (in njihovodnos do učencev) nerazrešljiva uganka. 1• Že v osnovni šoli sem ostro razlikoval med pojmom (na)učitise na pamet ter med pojmom razumeti. 2V gimnaziji, še posebej pa na medicini sem kmalu ugotovil, zakaj jeza učitelja najlažje (najbolje? najbolj pravično?), da ima do učenca(dijaka, študenta) t.i. brezoseben odnos.Že v gimnaziji, še posebej pa na medicini sem kmalu ugotovil, daima učitelj najmanj problemov, če od študenta (na izpitu) pričakujereprodukcijo. Kar je najlažje tudi za študenta, mar ne?*Da PAJZL obstoji, sem zvedel okoli leta 1961, ko je Jože Lokar 3ustanovil Medicinske razglede in prof. Župančiču predlagal, da biv prvih številkah tega časopisa objavili nekaj najbolj zaguljenihpoglavij iz patološke fiziologije. Iz »določenih razlogov« je prof.Župančič zadevo naložil meni in tako je nastalo zaporedje Orisnovejših pogledov na fiziologijo ledvic. Menim, da je bilo skladno skavzalnim načinom razmišljanja kar težko branje. Kot prisklednik 4na izpitih sem pa kmalu videl, da je takšen način razmišljanjasprejemljiv le za peščico posameznikov... Iz obeh zgoraj navedenihrazlogov sem takoj po prihodu na inštitut, leta 1959, začel iskati1 Uganka zato, ker sem bil prepričan, da bi morala biti učitelj in učenec »nekakšna«prijatelja; morala bi se poznati in to poznanstvo med njima bi moralo biti neodvisno(neodvisno!) od dejstva, da je učitelj hkrati tisti, ki mora učenca oceniti...2 (Na)učiti se na pamet in nato reproducirati (za dobro oceno) sem posebnozasovražil v nemški šoli v letih 1941–1945; četudi sem komaj kaj znal nemško, vnaučeno nisem verjel. Podobno, četudi v mnogo manjši meri, se mi je dogajalo poletu 1945. A če sem snov razumel, sem imel vsaj argument za svoje stališče in lahkosem ugovarjal »uradni resnici« ali se izognil, da bi jo reproduciral kot »tudi mojoresnico«. Žal nimam na voljo dovolj prostora za opis, kako mi je že v 1. in 2. letnikuštudija medicine uspevalo izogibati se deskriptivnemu načinu razmišljanja. A šele v3. letniku, seveda pri prof. Župančiču, sem videl, da – tudi uradno – obstoji kavzalninačin razmišljanja. V kliniki sem ta način razmišljanja videl le še pri prof. Mahkotiin akad. prof. Kogoju.3 Pokojni dr. Jože Lokar je bil redni profesor za psihiatrijo.4 Funkcijo prisklednika pri izpitih je vpeljal prof. Župančič; prisklednik je bil po enistrani priča, po drugi strani pa je moral eksaminatorja suniti pod rebra, če je postalneprijazen ali nepotrpežljiv. Ob presojanju študentove usode (ocene) je bil prisklednikeksaminatorju skoraj nepogrešljiv svetovalec. Preden sem leta 1973 postalizpraševalec na izpitih iz patološke fiziologije, sem imel štirinajst let priskledniškihizkušenj. Ker imam dober spomin za obraze, sem že kmalu po začetku študijskegaleta – predvsem iz vaj, deloma tudi iz seminarjev – po videzu poznal ves letnik,mnoge študente pa tudi po imenih in priimkih.82 Revija ISIS - November 2011